35. številka. (T Trati, ▼ tarok »«i«r 22. Htm IMS.) Tečaj XXIII. „IDIMOIT" <«ha}a po trikrat totoa ▼ lootlh Is* 4aajlk ih tovhlh, telvtklh Ia tobotMli. Zjatraajo iadanjo iako)« ob 6. ari riotrsj, voAorao pa ob 7. ari rei«. — Obojio lcdtijl itM<: «• )«dn«NH . 1. I —, \rrm ATrtrtJ« f. I .M M tri ■«*<< . . , 3.— , ■ • m r»i >«»» . . • , • i M let* . . , IS,— * ■ .18— NtnfelM I« plaiovatl upn| M uriilN irti prllažon« •»mini«« M aprav« M orlra. Poaaarifino Števrko ae dobivaj« ▼ pro-dajtlaleth tubama v T ratu p« S mri, lira Trata po 41 ari. EDINOST Oflaol M raiaao po t»rif» * p « • a; «4 uiIiti t doboliaai ftrkoo^ i« pUla.u praator, kolikor »b«e*a tu !ir Potluaa, oo«rtuiao io w«Ai oghai itd. io ti* «« n« V^anin«. reklamacij« « o«yln»a apro j««a ujrmvniitvo ulico iloliai pia • i«lo kit. S, II. nadet. Naročnino >o oglaaa jo plaiorati loto Tr«t. Odprto r«kl«-i»« 01 •Jo »o proato goitaioo. Iltlintl« di*«llva sa Primorska. F «4inu*H jI ,nof. V obrambo slovenskih propovedij ozir. presvetlega škofa tržaško-koporskega. Govoril svetovalec Fran K • s a c ▼ seji maatnega sveta tržaškega dne 17. maica 1898. (Zvrietek.) Toda se neko tretjo okoliščino treba oiueniti. Žopnija sv. Antona novega ima tudi vel k del okolice slovenska, ker ta lupnija meji od ene strani na Opensko župnijo, na dragi pa na Katinarsko. Bilo j« pred 4 leti, ko je Sapnik hotel piirediti sv. misijon za slovenske župljane, kar pa sta preprečila občinska oblast in c. k. nameotnistvo. In kaj »o pisali takrat italijanski listi ? Pisali so, čemu da hočejo slovenski misijon vršiti ravno t najveći in najlepši cerkvi sredi mesta in zakaj se rtu bi friil v kaki cerkvi bolj blizo mestno meje, na pr. priđv. JaliobnP! In glejte zdaj, ko je Ikof odredil slovenske konference pri sv. Jakoba, zdaj ga vendar obdolžujejo, in se au podtikaj« nameni, sovražni Italijanom! Morda bode oporekal kdo — kakor je bilo čitati neđolgo tema ▼ nekem italijanskem lista —, da so namreč poslušalci slovenskih propovedij le nižjega stanu, in da radi njih ni vredno vzuamirjati občutljive* italijansko ljudstvo tržaško. Na to odgovarjam, kakor sem omenil že poprej, da je katoliška cerkev nama* njena za vse ljudi brez razločka, a dostavi,am šc, da je ustanovitelj katoliške cerkve, Jezus Kristus, rekel naravnost, da je ravno oznanjevanje «r. evangelija tudi ubozim gotovo znamenje, da je njegova vera iz nebes. Katoličanom povem laliko prav na kratko zgodbo o učencih sv. Janeza Krst-nika, ki so prišli vprašat Jezusa: .je li on tisti, ki ima priti iz uebed?" na kar jim Jezu* ni zatrdil tega suhim .da", ampak je v potrditev pokala! najprej na svoje čudeže, potem pa d«stavil precej: „ia ubogim se oznanjajo sv. evangelij" — hotel je reči: moj nauk je iz nebes, torej res- PODLISTEK. Prednja straža. 62 ROKAH. Poljaki apiaal Boleslnv Prva. Poaloveail Pairovaki. „Herr Jtzu i L." razjaril se je bradač. „Oče, vi stebižkone piišli radi bdenja ob pamatl... Čij", j« rekel z jeziim glasom kmetu, „hočeva kupiti tvoja posestvo..." „Posestvo?" je ponovil kmet začudeno, ozrši se nazaj. „Posestvo ?...• Nekaj časa je premišljeval, ne znajući, kaj ima odgovoriti, naposled jima j« rekel: „A kako pravico imata kupovati moje poseatvo?" „Ima a denarja", ja odvrnil bradač. „Denarja ?... Jaz ga ne pr«d»m za denar. To je vendar aoja zemlja. Tu ao že bivali moji dedje in pradedje in to še ob časa robote. Pozneje so moj oče po ukjuu dobili ta poceatvo v svojo lastnino, Kakor je 10 zapisano v komisiji. Vladni zemljemerec jo odmeril to zomljo ; na vseh papirjih se nahajajo podpisi in pečati, kakvr je treba in potem... S kako pravico hočeta vidva kupiti moje posestvo, ako pa je moje?" Ves čas tega dolgega govora, govorjenega z razburjeni« glasom, je bradač gledal v atrau ter žvižgal t>kozi zube, starec pa je stegnil roke tor nestiplj.vo m h kal ž njimi. Uporabivši naposled lagodno priliko, j« zaklical: ničen, to pričajo moji čudeii in tudi okoliičina, da se oznanjaje ne samo bogatinom i» mogočnjakom sveta, ampak vsem, tadi ubogim. Toroj, če bi poslušalci slov. prepovedij tudi res bili le ubogi delavc', kar pa ni resnično povse, vendar mota cerkev katoliška tudi njim oznanjevati besed« Boijol In le to in nič druzega ni ukazal škof. Njegov namen je bil, da vtem ponudi priložnost, da li vsi napredovali v spoznavanju varskih resnic; nikakor pa mu ni bil namen, žaliti katero narodnost. Slednjič omenjam, da ne bi se toliko čudil, ako bi kako narodno ali liberalno društva predlagalo in sklepalo proti šktfa, ker — kakor sem omenil prej — taka društva imajo svoj ozkoobme-j«ai delokrog in svrbo. Drugače pa je z občinskim oblastvom, katero mora biti jednako pravičn« vsem občinarjem I Znano je, da imajo v občini tiž*ški veliko, veliko veČino ravno katoli ani. Zavoljo tega bi moralo občinsko oblastvo »poštovati katoliško cerkev in ničesar storiti, s čemer bi so hotela ovirati svobtda cuikve v njenem uotvanjtm delovanja. Naj se mi ne prigovarja nikar, da občina tržaška veliko troši za katoliške cerkve, in zato da hoče imeti svoj npliv na cerkev. Če občina troši, ne troši u žepa občinskih upravitelje», ampak iz občinskega zaklada; občinski zaklad pa je lastnina obćinarjev! Ker pa so katoličani v toliki ve* čini v občini, se troši torej iz njihovega zaklada, in zato občinska oblast nima pravice, posezati v čisto notranje reči katoliške cerkve. V bolje ra-zumljenje oglejmo si malo primero! Tržaška bolnišnica je občinski zavod, za katerega mora občina trositi grozno veliko, a vendar se občinsko oblastvo ne snae utikati v vse, posebno ne v notranje zdravniške stvari. Kaj bi se reklo vendar, ako bi občina hotela ukazovati zdravnikom, katera zdravila naj dajejo bolnikom in ▼ kateri meri f 1 — Reklo bi se, da o tem nima odločevati občina, ampak le tisti, ki so se učili zdravilstva, to je: zdravniki! Tako je tudi v kat. cerkvi mnogo no* , Ali mi dva ti hočeva plačati!.. Z gotovim denarjem... Po šestdeset rubljev za oral...* „Tudi za sto ga ne prodam", je odvrnil Polž; „saj nimate do njega nobene pravice" „Toda lahko se pogodimo z lepa". Knet je nekoliko pomislil tor se nasmejal. „Tako stari ste", je odvrnil, „pa nimate toliko rassednosti, da bi umeli, da vam jaz z lepa ne prodam avojega posestva". „Čemu?... Za ta d«u»r, ki ga vara ponujava, si lahko kupite aa Bugom calo „vleko" a Ako je tam zemlja tako po ceni, č«ma pa si je vi ne kapite, marveč silite k nam ?M „Hal ha!..." se je nasmejal bradač, „Kmet ni bedaat, kakor vidim, ker vam govori, «če, to, kar vam jaz ponavljam od jatra do večera". „Počakaj, Fric", je rekel Btaroc, prijooiši Polža za roko. „Gospodar", je nadaljeval, objemajo ga, „govorimo kakor kristijani, ne pa kakor pogani. Jednega Boga vsi hvalimo, čemu so prepirati torej ?... Jaz, vidiš gospodar, imam siua, ki je izučeu mlinar. Temu bi hotel postaviti mlin na tem-le griču. Ko bo imel mlin, poprime se dala, [ se oženi in jaz bom srečea na stare dni. Tobi je za nič ta grič". „Toda to jo vendar moj grič, mojo posestvo", je odvrnil kmet. „Pojdite h komisiji m tam vam pokažejo, da je ta mojo lastno posestvo in da do istega nima praviee nihč«." tranjih cerkvenih stvanj, v katero se olčina nima vtikati. Ia taka stvar je posebao oznanjevanje besede Božjo, katero im»nuj«jo c^rkvani očetje hrano in zdravil« dušno. — Zaključujem torej d;i se občina airaa vtikati v stvari pripovedovanja, da Ikof ni imel nikakega sovražnega namena proti katarisibedi narodnosti, ampak je postopal edino !e kakor dober in skrben viši pastir, v.^d česar bi bilo neopravičeno vsako postopanja proti ni^mu. Sprava na Kranjskem. (Zvrietek.) VIII. Oba klaba se zavezujeta delovati k temu, da ae ablažć nasprotja, ki so nastala vtfled medsebojnih bojev katoliško narodne in naredne strauke na političnem, goopodarakam, socijalnem in zlasti tudi časnikarskem polju. Oba sprijateljona kluba se zavezujeta varovati sedanje posestno stanje obab strank mej spravno dobo in sicer tako, da se vsaka stranka obvezuje, ka bi v kakem volilnem okraju v t«k«Či volilni dobi iz kflkoršnega-koli vzroka prišlo do nade-mestu« volilu« za deželni ali državai zbor, ne delovati proti izvolitvi kandidata one stranke, kateri je pripadal prejšnji poslanec. Glede volitev v samoupravna zastopa ss pa zavsznjeta oba kluba delovali na to, da so bodo vršilo sporazumno in aairno. Vselej pa, kadar bi voled udeležitva nemške strank« prišel v nevarnost kandidat one slovenske stranke, katari so ima varovati posastue stanje, je sprijateljena jej stranka obvezana, udeleževati •o volitvo in glasovati za toga kandidata. IX. V prvi aoji po ratifikaciji te spravne pogodbe odpovesta so :z vse zbornice izvoljena dr. Ivan , Tavčar in dr. Danilo Majaron deželnemu odbor- „Pravic«, nima nihče, toda jaz je hočem kupiti..." je pritrdil atarec. „Jaz pa ga ne prodajam*. Staroc se ja namrdnil, kakor bi se hotel razjokati. Potegnil je kmota nekoliko korakov dalje po cesti ter govoril z zaaelknim gUs^m, tresočim sa od ganutja. „Cema ste se tako zaratili proti meni, gospodar ? Vidite, maja sinova živita v prepira. Jeden ljubi polj«, drugi mlinarstvo. Nu, jaz bi hotel nastaniti tudi mlajšega, postaviti mu mlin aa veter, ga oženiti ter imeti blizo sebe. latam /.o osemdeset let, ne bom vač dolgo žival na svetu, torej... Ne pričkajte so z inen«j..." „Ali si a« morete kupiti zemljišča kjo drugje?" je vprašal kmat. „Nu, ne morem. Mi trgujemo telpoma, po več akupaj... Dolgo bi vam moral praviti o tem. Toda moj mlajši sin, Vilhelm, on ni kmet.. Ako no bo imel mlina ua vetra, propad« revež, ali pojde v avat. Toda jaz, starec, hočam ga imeti pri sebi... Torej prodhjte nam svoje posestvo", je dejal, atis-kaje ga čimdalj« močneje ia roko. „Sicer pa čuj, je dodal tiie, „dam ti pat in aedemdejot rubljev za oral... T« j« lep don&rl... Bog mi je priča, da ti dajem v«č, nego je vredaa... Kaj no, da predaš? Ti si vendar pošten človek, kristijan..." (Prida ie). aištvu odnosae aamaataištvu in oba klasa •• za-vezajeta ob nadomeatai velitvi valiti ti»ta kaadi-data, katera nomiaijo klub aaredao atiaoke. Ker je pričakovati, da ae t tam »lučaj« ed-povć tudi dr. Adolf Scbaffar avajema mandata t deželnem šol*kem svetu, obvezani so vsi slavonski delrlni odborniki, na sjagavo nešto valiti tištala deAelnpg;« odaorntka, katerega odloči klu* katoli-ške-narodne stranka. X. Z k .-.jne častne odbore fa c kr. okrajna šolak« » c t' icteauja vsaki *prijat*lj«ni klub pn jedn -j>\ ' u !i Jata in slo7«nski dalalsi eAbaraiki so obfczar, glasovati za te kandidata. XI. Da se poipe«i zbliž^aj« obeh »trantr, ka'ero je nemogoče, dakler koda trajal gospodarski boj med njunimi pristaši, zavezejeti se kluoovi vodstvi delovati n« to, 4a sa snovanje novik deaarnih zavodov v krajih, kjar U kateri posluje — izvzetasi deželno stolno aasto Ljubljana — p© megnčaosti ovira. Pač p* bosta oba kluba zavssana, padpirati ustanovljHtijti Ralf-Uaiiorih posajilaic po večjih krajib, k,er ia nobenega denarnega zavada ai. XII. Ker sn snovanje konsamnih društev z narodnega stališča i* a ore odobravati le tam, kjer ja aloveoski živelj v bojo z dingorodnim življem, z naroduo-gospodatsksga stališča pa la tam, kjar domača trgovina ne vstreza gospodarskim potrebam konsucaentov, — zavezujeta as oba sprija-teljena klub*, dalovati aa to, da se v takih krajih dežele kranjske, kjer aisa dani zgorajšnji predpogoji, ko&suuena društva na snujejo. Kadar bi se pa v kakem kiaju imelo o?nevati kansamno društvo po vplivu ali inicijativi jedne ali druge stranke, ie obvezano vadstro stranke snujoče konaumno društvo, o tom obvestiti vodstvo prijateljske strank«, da so dosižu sknpao postopanja. XIII. Zaradi velike važnosti, ki je v naroduem oiirn pripisovati okrepljenje kmetijstva in malega obrtničtvf, obvezujeta ie ob* kluba, da bosta skupno delovala za snovanje kmetijskih in obrtnih produktivnih zadrug po vseh večih krajih dežele Kranjske. XIT. Ko bi deželni zber kranjski prišel v položaj, da bi iz svoje srede imel izbirati poslanca za državni zbor, zavezujeta se oba sprijateljesa kluba, glasovat' »"»lasna za devet kandidata?, katerih pet byJe iiitduuval klub katoliško-narodne, štiri pa klub natodne stranke. V slučaja, da bi iz tako voljenega državnega zbora vršile se volitve v delegacije, imata sa valiti pravi član in njaga namestnik jedenkrat iz uarodne, dragokrat ii ka-toliškd-narodne stranke. XV. Prepovedano je peslaacem obeh klubav, stepati v stvartb, o katerih je odločal skupni odbor ali pa skupščina obeh klubov, v dogovor z nem-ika deželnozborska stranko. Kdor bi ravnal proti tej določbi, zahtevati sme skupni adbor, da is iz-ključi iz kluba. XVI. Ta dogovor je sklenjen za sedanjo daželuo-zborsko vflilno dobo in se v tej dobi ne more odpovedati. Izgotovi se pa v dveh jednakih izvodih, katere podpišejo vsi poslanci, ki so členi sprijatelje-nik klubov. 01 teh izvodov shrani po jednsga načelnik vsakega kluba. Ta degnvor odobraje. Vodstvo katoliško-narodne stranka. V Ljubljani, dne 94. februvarja 1898. Za izvrševalni odbor katoliško narodne stranka: Fran Pevše, t. č. načelnik in deželni poslanec; Detela, deželni glavar; dr. Papež; Andrej Kalan, deželni poslanec; dr. Ignacij Žitnik, deželni poslanec ; J. Ažman, deželni poslanec; Franc Schwei-ger, deželni poslanec; Tomaž K ajdi ž, deželni poslanec ; Fr. Košak, deželni poslanec; F. Medic, deželni poslanec ; Gabr. Jelovšek, deželni poslaaec; Primož Pakiž, deželni paslanec; V. Pfeifer, deželni poslanec. Za izvrševalni odbor narodne stranke : Lenarčič; dr. D. Majoren; Perdin; Anten Klein, deželni poslanec; Fr. Višnikar; Ivan Božič dež. poalanee: Iv. Hribar ; Mimik; dr. Tavčar; Peter Graaaelli. Deželni zbor istrski. -I Vil. $eja dne 2f>. Jtbruvarj* 1898. (Dalje.) IX. ItalJani zahtevajo, nnj bede v Pulju aedei nadzornikov italijanskih šol v okraju puljskem, pazinskem in v mesta Rovinja. — To aaj bi bilo, ako je brez čkode. X. Deseta zahteva Italijanov gre za tem, da bi se hrvatska {šila v Pazinu premestila kam ven iz mesta. Ta šola <,batoji ma'o let, a obiskovana je mnogoštevilno. A sedaj naj bi se premeščala! Tu je videti očitno, da Italijanom ni do nauka, ni do napredka. XI. Italijani hočejo, da se na Voloskem zasnuje iUljanska javna ljudska šola. Taka šola že obstoji za dečke in deklice, ali žalibog, ni take hrvatske šole. Mesto da bi se tožili uaši, se tožijo oni. Gosp6di je na zobeh privatna ženska šola, v kateri poačavajo seitre reda sv. Ivana od Pavla. — Naši bi imeli tu več pogovarjati, nego pa Italijani. Ali na vse zadnje nikdo ne sili nikogar, da bi moral zahajati v to šolo. Voloskita oblastim je dolžnest, da pazijo, da se pončnje kakor treba, starišem otrok pa, da izražajo svoje želje. XII. Teh de sedaj navedenih 11 zahtev je le ponovila deželnozborska večina. Novih zahtev je stavila pet. Prva je ta, da se odstrani profesor na nčiteljiSču v Kopru, g. Kožuh, ker j« baje razialil Italijane. Vs* pripovedka o tem je osnovana na krivih podatkih in je zasukana, zbek česar je tudi zahteva neopravičena popolnoma. XIII. Deželni odbor ^e pozivlje, da za bodoče zasedanje deželn-ga zbora priredi načrt, katerim bi se določilo število otrok, jotrebno za snovanje posebne iole, kjer že obstoji šola, mešana po jeziku. — To je v*e uepotrebno, raztrošno, krivično. Ko ne dajejo šole za stotine hrvatskih otrok, pa naj bi dajali morda za 10, 15 italijanskih otrok 1 XIV. Deželni odbor se poživlja, naj imenuje osebe, ki bi se pridruževale odposlancem deželnega odbora na razpravah na lica ;m$sta, ki se odrede v od* I ločitev splelnega snovanja primanjkujočih šo!. Te osebe naj bi se plačevale iz deželne blagajne. — Povsem nepotrebna in potratna zahteva. XV. Šolske oblasti se bile prisiljene, da ae na molki šoli v Pazinu odpravile dva razreda, na ženski pa jeden razred, ker so bili ti razredi slabo obiskani. Večina deželnega zbora pa zahteva, da naj se ne odpravijo ti razredi, ampak naj deželni odbor poplača strošek zanje Iz deželnega zaklada. Tu imate, tako postopa italijanska večina z žulji n>redat XVI. Deželnozborska vačma poživlja deželni odbor, naj po svojih odposlancih v c. k. dež. šolskem svetu brani prava in interese dežele (katere? to ja razvidno iz tega, karamo povedali ravnokar); in ko bi videl, da ne pomaga nifi, naj edpezore svoje odpeslaace, in naj protestuje na ministarstva za nauk in bogočastjel Ako bade deželni odbor stavil predloge in zahteve, kakor jih je do sedaj in po nazorih večine; ako pa bode c. k. deželni šolski svet postepal nepristranski, pravično in zakonito, potem odposlanci deželnega odbera ne bode dolgo sedeli v c. k. deželnem šolskem svetu. Ta smo torej označili vse ono, česar ai žele Italijani na pelju ielstva. Prihodnjič pridejo na vrBto zahteva Hrvatev in Slovencev. (Pride ie.) Politiike vesti. T T&8TU, 4m 22. mirta 1898. Državni zbor je začel zopet svoje zasedanje — aačuvunim Skandalom. Puživinjtna dvojica Sck5nerer-Wolf se ni mogla brzdati ni toliko, da bi ae vsaj atvoritvena seja izvršila destojao. Na tem, kar sta počanjala že včeraj ta dva nemška surovaža, mori obliti tudečiea arama vsakega Avstrijca brez razlika narodnasti, ako ima le iakro ljubezni de ta domevine aveje. Pa kako smešni smo, ako govorima o čuta arama, kadar govorimo o teh najnovejih predstavitaljih nemška kulture! Pričnimo torej kratkim poročilom svojim. Pred parlameatom aa je zbrala velika mnoiiaa ljudstva. No, ta mnežica sa ja vedla mirae. Notri v parlamentu pa je bila živahna in nervozno gibanje zlasti, ko ae j a dozaalo o vikarjik v seji nemške katoliška ljudske stranke. Dvojica večaik intrigan-tov v tem klika, Dipauli Zallinger, sta ozlovoljena, ker je b i zastopnikom te stranke pozvan ▼ njioi-sterstv« baron Kast in ne morda — Dipauli. Da se maščujat«, naspretevala sta Dipauli in Zallinger najodločneje, da bi nje člen dr. Fnchs prevzel predsadn.štve zbornice. Ker pa se j« velike večina kluba izrekla za kandidaturo Fucbsovo, izstopila sta oba iz izvrievalnega odbora oziroma is parlamentarne komisije desnice. Vesti o t*j krisi so ie pevekšale razburjenje v zboruci. In tali ne Fuehsa samega sa U dogodki napravili tolik utis, da se je brauil prevzeti predsedništvo. Zmešnjave je bila na vrhunce, ko ao zahtevali tudi Čehi, de ae mora izvaliti prejftnjo predsedništvo, ker bi ae dozdevalo sicer, da je večina kapitulirala pred o-pozicijo. Ne, slednjič ae je posrečilo dru. E^e«. hoehu, da je potolažil dra. Fnchsa z^got »vilom, da mu boda vea klub katoliške ljudske stranke stal zvesto na atrani, in istotako se ju posrečilo prizadevanjem vlade in Poljakov, da so Čehi odstopili od svoje zahteve. Tako se je mogla pričeti otvoritvena seja, ko so nstopili vsi miniatri z grofom Thunom ne čelo. Zlasti finančnega ministra dra. Kaizla ae njega sorojaki pozdravljali najprisrčneje. Povedali smo ža, da je bil predsednikom izvoljen dr. Fuchs, ali komaj je odarl ust«, da bi se zahvalil zburmai, že sta začela W<>lf tu Schdn-erer svojo gouja proti njemu v žargona — beznic in pijancev. Oosipala ste ga najizbranejimi psovkami. Nemca sta klicala — Nemca: Schufr, Zucht-hans, vržem vam tintnik v glavo, hudodelec, v zapor z vami, v prisilne delavnico, lopov, gauner, strokovnjak v lepovatvu, brezobramež, jaz ga ne poznam, izdajnlac države, državni zločinec, doli 8 kanalijo itd. itd. Med tem vriščem in temi odmevi nemške kulture je govoril novoizvoljeni predsednik zbornice. Zatrjal je, da si bode prizadeval, čuvati na vae strani atališče in ugled parlamenta, ter preprečati vse, kar bi ategnila škoditi dostojanstvu zbornica. Nadeja se, da ga bodo podpirali v tem vsi poslanci brez razlika stranke in narodnosti. Glade lez Falkenhaya je izjavil predsednik, da je ta sklep sedaj neveljaven, ki se ne more uporabljati več, kajti to je bil* le provizorična odredba in je zastarela zaključenjem državnega zbera, — Zastopniki vseh opozicijskih strank ao izjavili, da se ne zadovoljujejo s to kratko »javo predsednika glede ltx Falkenbayn, kar zahtevajo formalnega sklepa zbornice, da je bila lex Falkenhaya nezakonita. Ker pa sta posl. dr. Pergelt (v imenu nemške napredne stranke) in dr. Steinwender (v imenu ljuduke strauke) podale svoji opoz cijonalni izjavi vsaj — v dostojni obliki in ae druge opozicijske stranke včeraj niso udeležile škandala, zasramo-vala sta Sckonercr in Wolf ie njiju, zlasti pa Stainwenderja, kateremu je očital Wo!f, da jć ii jedne sklede z vlado. Po teh hrnpnih prizorih je ustal ministarski predsednik grof Thnn in je podal svojo izjave, o kateri govorimo niže doli na drngem mestu. Koja završil min. predsednik, je predloga! posl. Steiuwender, naj ae v prihodnji seji prične razprava o izjavi grofa Thuna. Temu prediogu so pritrdile vse stranke, ker vse žele, da bi razprava donesla več jasnosti o namenih grofa Thuna. Preisadniiavu zbornice je došla cela vrsta nujnih predlogov. Posl. Kaiser in tovariši so predlagali, da se bivši ministarski predsednik grof Ba-deni položi na zatožao klop, ker je dal izvesti predlog Falkenhayaov ; isto predlagajo posl. Pergelt in tovariši ter Rieger in tovariši. Poslanec L chtonstein in tovariši predlagajo, naj se takoj odpravijo jezikovna naredbe, naj se izda jezikovni zakon, oziroma, aaj se izvoli odsek, ki bi izdelal tak zakoa. Sličan predlog so stavili posl. Funka in tovariši. Le-ti zahtevajo, naj bi ta odsek v treh mesecih izdelal datični zakon, o čemer naj bi valjalo kakor norma, da nemiki jezik bodi državni jezik, raba drugih jezikav po pesamičnih kronovi-Bab pa oaj bi ae določila a plodnim aakonom. Posl. Vašaty je predloži tri nujne predloge. Jednoga radi neaških državu;h izpitov na vseučilišča češkem, dra p»>, ki sta naperjena proti najvišemu ao-dišču, zahtevaj •('ji, uaj se pozo vej) členi tega ao-dišča, da *e diže zakonov in da najviše sodišče prekliče neko rassodbo svojo. Tndi gospocka zbornica je imela včeraj svojo otvoritveno sejo, v kateri je grof Tnun podal jednako izj.vo, kakor v zbornici poslancev. Govor minist predsednika je bil vspraia 'C-)v jo glasilu v svojem jftdrn: Za prvo svojo dolžnost smatra vlada, da se zopet uvedejo ivrini parlamentarni odnoAaji ia reden razvoj zakonodaje, aosebuo sedaj ko zahte/ata korist drž t v« in potrebno gospodarsko krepljenje, da se parlamentarnim potoni i*fš j t dogovori l ono diugi polovico države. V teia /.imslu apeluje vlada do v*eh, ka terim je ua sjcu ugled države]in kateri a je draga važnost parlamentarnih oblik. Zvesta z*o i »vinskim ■poročilom avtstfi ske monarhije se bode vlada v svojem poslovanju držala načela pravičnosti do vseh plemen in prebivalcev države. Braneča 'k>ra?o, red in avtoriteto, boile vlada uveljavljal* to načelo ustavnim potim, ko bodo odločal* o politiikih in gospodarskih zahtevah. Skrbela bode za koristne socijalne reforme za povzdigo materijalnih in nravstvenih odnoiajev prebivalstvi), slasti pa onega, kise živi od dohodkov svojega dela. Polpirati hoče indusrrijo in kmetijstvo. Vlada žfli, da bi se združile vb« stranke v dosezaDju teh ciljev. Predpogoj te»u je, da se ublažijo narodna nasprotstva. To bi bila mirovna akcija, za l.akorsno je posebno ug-rfn* vlasti letošnje leto. Vlada stori vse možne v dosega tega cilja. V imenu Avstrije se obrača vlada do vseh strank in su nadeja, da bodo pripravljene opravljati v nevarnem pojemanju nahajajoč« nplemento? pred blesteča nemško knltaro. To je bilo tudi jako previdno od grofa Thuna, kajti takim laskanjem bi se le ulivalo olje v ogenj nem. šovinizma v zbornici in bi se se bolj oddaljevali od letenja narodnostnega vprašanja 11 Iz »Slovanske krščansko narodne zve* se*. Tudi ta nas* parlamentarna skupma je imela •ajo včeraj zjutraj. Pob. Vukovid je poročal o svojih pogajanjih, k? jih je imel kakor zastopnik te skupine z vlado in izvrševalnim odborom desnice. Potem je podala skupina nastopno izjavo: 1. da bi bila pripravljena glasovati zopet za Abrahamo-wicza in za Kramara, a ker sta ta dva odklonila volitev v predsedstvo, bode glasovala za tista kandidate, katare določi desnica; 9. da smatra lex Fa!k?uhaya za neveljavno; 3. da zahteva aktiviranje zaUua o regulaciji uradniških plač; 4. da je njen kandidat za podpredsedniško mesto dr. Ferjanfiič. Ta je izjavil, da sicer ne aspirira na to mesto, u da je prevzame, ako bode izvoljen. K lioiuzaju. V poročilu o otvoritveni seji zbornice poslancev vidijo čitatelji, kakimi škandali se je pričelo to novo zasedanje. R?s j« sicer, da so *e udeleževali škandalov le mala četica vele-izdajskih SchCoerer - Wolfovcev in da sta aktivno sestopala le Wolf in Schonerer ; res je cel6 to, da so druge opozicijske stranke skušale na rahlo reagirati proti gioznemu terorizmu ; in tudi to ni ravno neverjetno, da bi se mnogokateri Nemec rad osvobodil iz železnega oklepa teh nihiliatov in parlameuUrnih anaihistov. Res je uadalje tudi to, da je plamen, ki so ga zanetili, j-1 paliti tudi take prste, ki s.) dosedaj znašali uetivo na kup. Vse to utegne biti res, ali vprašanje je, da - li so oni, ki so zanetili ogenj, sploh še v stanu — gasiti. Kajti danes sploh ni ve3 odvisno od parla* mentalnih akupin nemških, dali bodi obstrukcija, I ali ne, ampak od činiteljev, ki stoje izven zbornice. Ti činitelji, velilci, sa razbeljeni in v teh činiteljih ja moč Schdnererje ia Wolfa! Denimo tudi, da imajo ostale nemške stranke resno voljo udniiti ogenj, denimo tndi, da zveiejo Schfinererju in Welfu roke v tolike, da ae bosta mogla naailjem motiti razprav, ali ust jima m more mašiti nikdo! Nikdo ne mera preprečiti, da no bi govorila skozi okno ven, de ne bi vnemala strasti. Ta je nevarnost, v tem tiči asodna zaresnost sedanjega položaja, od todi izvira nevarnost, da ostane srditost v parmanenci in da ne bodo moglo tako hitra prodreti pametno spoznanje. Oiirom na to nevarnost nam je pričakovati usodnih odredb. Posl. Wolf je Žugal včeraj cel<5 z revolucijo na Češkem. No, do tega ne pride, ker je činiteljev to, ki bi znali pokazati o pravom času, da take .plemenite' želje niio izvedljive. Državi nevarna revolucija je v nas izven okvira mežnosti ali v obsežju možnosti je reakcija ed strani države na škodo osim institucijam, ki naj bi bila simbol pravil in svoboda državljanov. W o 1 f in S c h 5 n e r e r sta včeraj mnogo kričala o zločincih, ali v resnici sta le ena zločinca na parlamentarizmu Avstrije. Ta je v nevarnosti danes. Zmege antisemita v. Včeraj so se vršile na Dunaju dopolnilne občinske volitve za dve mesti v II. okraju in v Josefitadt. V obeh okrajih sa magali anti^emitje. Iz zbornice poslancev Ogerske. Včeraj je nadaljevala zbornica razpravo o finančnem zakonu Ob tej priliki je prišlo v razgovor tudi socijalističke gibanje na Ogerskem. Grof Appenyi je govoril o nevarnostih socijalizma. Minister za notranje stvati pl. Perczol je izjavil, da socijalistiško gibanje ponehaje sedaj tndi v najuevarniših krajih. Vendar pa treba previdnosti. Vlada bode postopala z vso energijo. Hazlidne veati* Spor med občino In kurijo. Pod tem naslovom je oel6 „Ifattino" od minole sobote najodločneje obsodil postopanje občinskega aveta zoper škofa tržaškega radi slovenakih propovedi pri sv. Jakobu, to svoji obliki da izraža to postopanje popolno pomanjkanje vsacega spoštovanja, stvarno pa je usoduo že radi dostojanstva osebe, zoper katero je naperjeno. Škofa bi hoteli nekako kaznovati zato, ker hače skrbeti za vse svoje verne brez razlike narodnosti. Toda vsi imajo pravico poslušati besedo Božjo v svojem jeziku. Nadalje hvali .Mattino* govor občiaskega svetovalca gospoda Kosca, ki je jasno razložil vzroke, ki so vodili škofa. Sklep mestnega sveta treba torej grajati najodločneje, kateri sklep ja vzbudil veliko nevoljo med velikim dolom prebivalstva. Sicer pa ni pričakovati drugačnih sklepov ed mestnega svita, ki cel6 vero podreja politiki in strankarskim ozirom. Isti list odgovarja v nedeljo zopet zlasti na očitanje, da sa škof Šterk čuti Slovana. a Mattino" vprašuje: Mar se Francoz ne čuti Francoza?! Mar ae Nemeo ne čuti Nemca ? I S tem pa še ni rečeno, da hočeta raznaroditi druge 1 Odrejeojem slovenskih propovedi v minerju se |številom Slovencev je škof vršil le svojo apostolsko dolžnost. Kakor avstrijski državljan pa mora biti jednako naklonjen vsam narodnostim. Le skrajna zla volja more videti v slovenskih prepovedih za Slovence kakovo posloveajevanje cerkva. Dobri katoliki laške narodnosti ne merejo biti nasprotni temu, ako je prilika tudi Sloveaaem, da morejo biti deležni verske tolažbo, tembolj, ker so se slovenske propovedi določile ob takih arah, ko ja v cerkvi le slovenskega ljudstva I Vsi ti dogodki pa da kažejo, kake malo resni so gospodje v občinskem sveta, kajti v podlago vsemu so jim obrekovanja vsega, kar ni v njih krogu. Tako je .Mattino- pisal o sporu med škofom ia občinskim zastapom in je pisal — menda Še nismo bili v položenju, da bi mu mogli pripo-zuati to biazpigojno — pametno! Nečuvena! ,Amicovei\ sa tista mala četa mladik laskih duhovnikov, ki se je pod vodstvom par atarejih tovar šav etablirala kakor poseben odsek ultra- Italijaaov za proganjanje Slovencev. V zadoji številki sa bavi tudi z nami in ljubljanskim „Slovencem". Za danes ne moremo odgovarjati na te napad" oa oai list — ker imamo dražega posla v obilici — in se omejame na to, da ponat^nemo tu .Slo^snčev- kratki odgovor, ki se glasi: .A m i c o- in mi. V svd/. poalednji številki se glasilo tržaških katolikov od kriws nekako zaganja v na«, ker se pritniujemo zopet politiko, katero tirajo njegovi sotradnlki nasproti ^venskemu prebivalstvu Trsta in njega narodnosti gleta. verskih reči. ker nfim nedostaje Čaša, da bi odgovarjali že danes, kakir je v trm obziru potrebno, zagotovimo gospodo okoli fAm ca" sam toliko, da je na*a dolžnost, potegovati se za tržaške Slovence v cerkvi, čeravno izhaja naš list v Ljubljani. Gospodo ženira to, da gloda i naše oko na njihovo početje, ker bi sploh najrajši, da jih ne ,moti" nikdo in da peitalijančujejo v svojem tiru dalje. Čutijo se, kakor hudobni, ki jo učinil zlo, potem pa skoša isto opravičiti pred svetom na jeden ali drugi način. Bodite pravični in puhtite v mira, kar ni vaiega in takoj bode mir besedi! Dokler pa stikate po naši narodni lasti in vlečete v svoj laški tabor, kar ni laško, tako dolgo bodeme stali na brani k n". V dodatku pa moramo opozoriti mi cenjene čitatelje, da je ta podružnica — „Piccolova" zlezla le tako nizko, da indirektno zanikujn avtoriteto svojega lastnega škofa in dvomi na pravičnosti njegovih naredeb. Ta podružnica — „Piccolova" tira svojo nesramnost tako daleč, da v sedanji borbi v cerkvenih stvareh i 27.- ?7.50 10 50 9.25 11.-- 7.60 7.- dalmatiasko Limoni Maainslti . . ] . Pomaranč« „ . . tfabti.ljnl Dalmatinski | Pinjoli ..; . . . . Sditaniao ...... Vamrerli nori...... OlV.is ....... Kadra galloa ....... SOŽIM Dalmatinski nori . . „ PuljeJiki ...... S;:okVf PuljeSko . . . . s Grško v venoih, Polenovko srodnjo Tolikoatl „ velike . . . . ■ mul«..... Slanlkl v Tolikih aodih . . a ▼ '/, »» ••• r.aho 100 4.BO 4.50 5.60 5.50 K. 77. 88,-48.-3«.— 45.-22.— 13^50 13.25 16.50 88.— 88.-40.— 78.— 88.-r,a.- 37.— 46.— 22.60 13.60 16.75 Pivovarna v Senožečah naznanja »lavnemu občinstvu, da s koncem marca odpre v Sežani zalogo svojega piva in je določila svojim zastopnikom gosp. Janeza Stibila, ki bode bival pri gospej Ouličevi. Svojim odjemalcem zagotovlja reelno in točno postrežbo. Nadeja se torej obilega naročevanja tembolj, ker iiua pivovarja iz Plzna, popolnoma izurjenega v tej industriji, in ker meni, da je le na korist domačemu prebivalstvo, ako podpira industrijo na, IbllžnJ 1H domačih tleli, in sicer jedino induntrijo na Notranjskem. Pivovarna v Senožečah. laiSbiiđliii^^ "i i ioooocoooooooooooooocoooooooooooooo« Najnovejše vesti« Ounaj 22. Nemški listi so izraiaj* š« dovolj j povoljno o izjavi grofa Tbuna. „Wiouer Tagblatt" hvali ^ilfmeniti takt v tej izjav. Mnogi listi pov- J da'j*jo okoloost, da sta bila včeraj SchOnerer in Wolf popolnoma osamljena. »Dautsah« Zeituag" pravi, Ha vedenju teh dveh gospodov ou moia stonti kouec. .Deutschea V^lksblatf pravi, da ostbno te®® <1 ^^^42'i (OOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOCfcCCC^OOOOOOOCCCCOCl Tiskarna Gutenbevg filjalka oe». krnlj. unlverttltclnc tifok »m« „NtyrlaM 13 Sackstrasse — GRADEC — Sackstrasse 13 TOVARNA ZA OBRTNE IN CONTO-KNJ1GE zisiem „Patent Workmann Chlca^ou Raztrlrnl zavod — Knji^ovczatvo. priporočuje se za prijazne naročbe ae zatrdilom primernih cen in točne postrežbe. Izdelovanje vsakovrstnih tiskovin kakor: časnikov, rokotvorov v vsakem obsežju, brošur, plakatov cenikov, rnEunov, memorandov, okrožnic, papirja za liste In zavitkov z nepl«om naslovnih listkov jedilnih list, pavabil itd. itd. — Bogatu zalogh glavnih-, Conto-Corrent-knJig, Saldl-Conti, Faktur« Debltoren, Creditoren, Casaa-knjig, Strazza, Meaiorlale, Journalov Prima-note, odpravnih, menjičnih (aao-zapadlih in knjig za kcplrnnje, kakor tadi vseh pomožnih knjig, potom raztrlrnega (ćrtanegv papirja, Conto-Ccrrent, svilenega papirja za kopiranje, listov Iz kavčeka za kopiranje skledic Iz cinka za kopiranja itd. Za naročbe in nadaljnja pojasnila obrniti bb ie do glavnoga zastopnika Trst, Via delle Acque 5 - ARNOLDO COEN - Trst, Via delle Acque 5 jodooooocooooooooooc OOOOOOOOCOO^OOOOOOOOOOOOOC |OOOOOOOOOOOOQOOOOOOOOOOOOOOC oc ooooooooopoboooo Laatnik kanaorcij usta 4£dfaoatp. (»davateli ih odscovorni orodni : Fr?«! Godnik. — Th» »I^a« v Trstu.