UDC UDK 911.2(497.12—16 »Račevsko jezero«) = 863 RAČEVSKO JEZERO MED ŽIROVSKIM VRHOM IN ROVTAMI (geografski oris) A ndre j M i h e v c * Položaj Račevskega jezera1 V pov irnem delu do line re k e Raičeve, k i m u dom ačini p rav ijo Je lič je , je v nadm orsk i v išin i 681 m etro v nasta lo R ačevsko jezero. T ako ga im enu je jo dom ačini. T uristična, p redvsem povojna lite ra tu ra pa ga pogosto označuje kot Sm reško jezero, po bližnijem zaselku S m rečju (A. M i h e v c , 1979, 2). K er pa je S m rečje že na drugi, b a rja n sk i s tan i razvodnice, že v p o v irju P od lip - ščice, levem p rito k u L ju b ljan ice in k e r tu d i p reb iva lc i S m rečja tega im ena ne poznajo, m enim , da je bolje, da upo rab ljam o zanj im e R ačevsko jezero. P rav zap rav n iti ne gre za eno jezero, tem več za dve: za R ačevsko jezero in M alo R ačevsko jezero . 50 m etro v vzhodno od R ačevskega jeze ra pa je n as ta la še ena kotanja^ k i je suha^ ozirom a se n ap o ln i z vodo le ob m očnejšem deževju . Z arad i sk u p n ih razv o jn ih in d ru g ih potez te r lažjega razum evan ja o b ravnavam v se -tr i po jave z neposredno okolico vred . Osem k ilom etrov do lga do lina rek e Račeve, levega p rito k a P o ljan sk e Sore, se je v rezala m ed m asivn i ž iro v sk i v rh in p lano tasti svet Opal, G oropek in H leviš. D olina po teka p rem očrtno v d in arsk i sm eri, le v zgorn jem delu se polkrožno ov ije okrog h rib a L ešje (745 m ) in se slednjič konča v za trepu podobnem pov irju , k i obsega svet m ed L avrovcem (890 m ), Sm rekovcem (795 m ) in slem enom , ki) sparja V rh nad R ovtam i (884 m ) s Sm rekovcem . V tem zgorn jem delu doline je v p loskem nap lav ljenem dnu nastalo R a­ čevsko jezero (A. M i h e v c , 1979, 2); glej sl. 1. * Prof. geografije, Tržaška 34, 61370 D olenji Logatec, YU i O R ačevskem jezeru ni bilo doslej v strokovni literaturi še ničesar napisanega. A vtorji, ki opisujejo ozem lje m ed žirm i in R ovtam i, ga sploh ne om enjajo. Dobro je proučena le geološka zgradba tega področja zaradi bližine uranovega rudišča na Žirov- skem vrhu. Pri proučevanju R ačevskega jezera sem se zato lahko oprl le na kartografsko gradivo, laboratorijske analize vode, predvsem pa na lastno terensko delo oziroma sem i­ narsko nalogo »Geografska podoba R ačevskega jezera«, ki sem jo izdelal v letu 1978/79 na Filozofski fakulteti, PZE za geografijo v Ljubljani, pod vodstvom m entorja prof. dr. D. Radinje, katerem u se za nasvete in pom oč najlepše zahvaljujem . Jezero je bolj kot po svo ji velikosti (spada m ed m an jša jeze ra v S love­ n iji) zanim ivo po svoji legi na p reh o d u iz a lpskega v d in a rsk i svet. Je na s tik u m ed nep ro p u stn im i perm sk im i plaistmi grödenskiih sk riljav cev iin p e ­ ščenjakov te r p rep u stn im i sk lad i siv ih apnencev in dolom itov, k i so p rav tako , SKICA OKOLICE RACEVSKEGA JEZERA - ENVIRONMENT'S SKETCH OF RAČEVA LAKE R A Z V O D N IC A - » A t E « S H E ! ^ V I Š A J - A L L U V IA L E A « K O S I - B R ID G E O P O I I R A U U - S H A U O R I H O L E = v ^ ~ C E S I A - R O A t 0 $ 1 3 1 K M E T I J E — E A R N H O U S E S H O K R O IIIO Z E M l J l Š f t -W E T U O U N O G O Z D N A P O I — P A T H m % fOt H N BK E H & C £ - W S I W 0 H O U SES C0Z0- FO R E S T perm ske s ta ro s ti .2 Ta neposredn i p e trog rafsk i stik je p re k r it z debelo, p re ­ težno ilovnato p repere lino oz. s k v arta rn im i, očitno perig lacialn im i nanosi. V okolici jeze ra znaša debelina nanosa, sodeč po globini jeze ra in izoblikovanosti površja , n a jm an j 1 0 m etrov. N ajs ta re jše kam nine v okolici R ačevskega jeze ra so karbonske starosti. N ajdem o jih v ozkem pasu ob severovzhodnem robu n ariv a Ž irovskega vrha, severno od L avrovca in v Sm rekovcu. P ro ti jugovzhodu sledi širok pas g rödensk ih kam nin — konglom eratov , peščenjakov, in sk riljavcev , ki grad ijo Laivrovec, Sm rekovec, oiz. desno polovico po reč ja Račeve. D olom it in apnenec p erm ske s ta ro s ti g rad ita jugozahodna pobočja R ačevske doline. Na n jih ležijo tr ia sn i lap o rn a ti apnenci, dolom iti in peščen jak i (I. M l a k a r , 1969, 5— 42). Del tega pov ršja je k rašk i, m an jši del pa površinsko oddaja vodo v Soro in n jen desni p rito k Sovro (sl. 2). G EOLO ŠKI P R E R E Z P R E K O S R E D N JE G A D E L A D O LIN E R A Č E V E - G EOLO G IC A L C R O S S SECTION OF TH E M ID D LE P A R T O F R A Č E V A V A LL E V Z i r o v s k i v r h 1000SW l O L I H A Z A L E Z A L A V A L L E Y 100 7 0 3 600 I k m EH T E M N O S IV G L IN A S T S K R IL . K R E M E N O V K I N C L S L U 0 N A T P E Š Č E N J A K S H A L E , S A N D S T O N E , C O N G L O M E R A T E G R O B . P L A S T I ,R D E Č P E Š Č E N J A K , S K R I L A V E C K O N G L O M E R A T G f iO D E N S T R A T A R E 0 S A N D S T O N E , C O N G L O M E R A T E S H A L E T E M N O S I V A P N E N E C I I D O L O M I T D A R K G R E Y L I M E S T O N E A N D D O L O M I T E L A P O R N I A P H E N E C / D 0 L 0 M I T , P E Š Č E N J A K S K R I L A V E C M A R L Y L I M E S T O N E . D 0 L 3 M I T E , S A N i S T C K E , S H A L E D O L O M I T P L O Š Č A T A P N E I E C I G L O M I T t . T N I I B E D D E D L IM E S T O N E K O N G L O M E R A T P E Š Č E N J A K ± 3 C O N G L O M E R A T E , S A N D S T O N E I P IS A N I P E Š ? . A R G IL IT T U FIT A P N E N E C PO N E K O D Z R O Ž E N C I I S A N D S T O N E , T U F F l f E , L IM E S T O N E I A L U V I J I A L L U V I U M I S V E T L O S IV K R I S T A L A S T A P N E N E C I L I G H T G R E Y C R Y S T A L L I N E L IM E S T O N E K O N K O R D A N C A C O N F O R M I T Y D I S K O R D A N C A I I N C 0 N 0 F 0 R M I T Y N A R I V T H R U S T S everovzhodna pobočja so tiorej ifc n ep ro p u stn ih kam nin , jugovzhodna pa iz p repustn ih , delno zak rase lih kam nin . To se odraža tu d i v asim etrično izoblikovani dolini Račeve, ozirom a v as im etričnosti porečja. S everovzhodna pobočja so m anj strm a; z n jih p ritek a jo v Račevo š tev iln i p ritok i in jo z nanosi od rivajo k nasp ro tn im pobočjem . Z leve s tran i pa R ačeva ne dobiva pritokov , zato je ta svet n erazčlen jen jen , zarad i o dpo rnejših kam nin pa tud i s trm e jš i (A. M i h e v c , 1979, 5). 2 G eološko zgradbo sem povzel po O snovni geološki karti SFRJ, 1970, list Škofja Loka, 1 : 100 OOO, G eološki zavod SRS, Ljubljana. K lim atske poteze jezerske okolice Na te m p e ra tu rn i režim v okolici R ačevskega jeze ra lahko sklepam o po p o d atk ih m eteoro loške posta je v 6 km oddaljen i in 180 m n iž ji N ovi vasi p ri Ž ireh te r po p o d atk ih m eteoro lošk ih posta j v 3 km o ddaljen ih R ov tah in na R akitn i. P ovp rečna le tn a te m p era tu ra v Novi vasi znaša 7,7° C, posta ja R akitna , ki leži p rib ližno na enak i nadm orsk i v išin i ko t jezero, a je bolj oddaljena, pa im a nekaj n ižjo povprečno le tno tem p era tu ro : 7,4“ C. Torej je le tn i te m p era tu rn i povpreček za svet m ed R ovtam i in Ž irm i m ed 7,5° in 8 ° C (H idrom eteoro lošk i zavod SRS. 1963). T abela št. 1: R azpored itev s red n jih m esečnih in le tn ih te m p era tu r (v°C) P o sta ja . . . H . . Letno Nova vas —2,5 — 1,4 2,4 7,3 12,2 16,4 17,9 16,7 13,5 7,2 3,7 —0,5 7,7 R ak itn a —2,4 — 1,6 2,2 6,4 11,6 15,7 17,9 16,6 13,3 8,3 4,3 — 1,6 7,9 Za določanje te m p era tu rn e g a rež im a v neposredn i okolici jeze ra sem upo­ rab il podatke m eteoro loške posta je v Novi vasi, k je r je povprečna m esečna te m p e ra tu ra pod 0°C v decem bru , ja n u a r ju in fe b ru a rju ; n a jh lad n e jš i m esec s povprečno m esečno te m p e ra tu ro — 2,5° C je ja n u a r, n a jto p le jš i pa ju lij, 17,9° C (H idrom eteoro lošk i zavod SRS, 1963). Z arad i osojne lege jezera in gozdnate okolice te r večje nadm orske višine so te m p e ra tu re ob R ačevskem je ze ru še n iž je od om enjen ih . Sneg v zatišni legi obleži to d še d lje k o t v Rovtaih (90 d n i ) . 3 T abela št. 2: R azpored itev sred n jih m esečn ih in le tn ih količin p ad av in (v m m ) H t-i LetnoV t—I HH > > S X X X N ova vas 198 109 117 119 145 158 132 139 181 194 221 132 1765 R ovte 116 102 127 147 176 141 134 188 203 211 159 106 1810 3 Podatek so mi posredovali dom ačini, ki živijo v neposredni bližini R ačevskega jezera. P osta ja L etna razp o red itev padav in (H idrom eteoro lošk i zavod SRS, 1963) kaže na prehodno celinsko klim o, ki pa je ob R ačevskem jeze ru za rad i večje n ad ­ m orske v išine preoblikovana, k a r se kaže p redvsem v večji ko lič in i padavin. P o te m p era tu rn e m in padav inskem rež im u lahko sklepam o, da im a Račevsko jeze ro p luvio — n iva ln i režim (A. M i h e v c , 1979, 7). Prst in rastje v okolici jezera V okolici R ačevskega jeze ra so v pov irnem svetu za rad i več jih naklonov pobočij m ogle n as ta ti le m lade, n erazv ite p rsti. T ake p rs ti so za rad i in tenziv ­ nega n as ip av an ja nasta le tu d i na v rša jih in na rav n em nap lav ljenem dnu doline (A. M i h e v c , 1979, 8 ). Z arad i nerazv ito s ti p rs ti im a p ri n jih o v ih la s tnostih važno vlogo m atični su b s tra t .4 a) P edološk i p rofil v vseku za počitn iško hišico, 100 m severovzhodnoi od jezera , na pobočju z nak lonom 18°, im a za m atičn i su b s tra t g rödensk i pešče­ n ja k in konglom erat. Zgornji, svetlo r jav i O horizon t m eri 3-4 cm; sestav ljajo ga delci napol p rep e re le organske snovi. A horizont, k i b rez ostre m eje p re ­ h a ja navzdol v C horizont, m eri 10 cm in je rja v e do ru m en o rjav e barve. V zgorn jem delu je tako kot ho rizon t O še m očno p rek o ren in jen . H orizont C sestav lja pobočno grad ivo iz razpad lega peščen jaka; v n jem je moč n a jti še večje kose (do 1 0 cm ) peščenjaka, sicer pa p rev la d u je ta pesek in svetlo - r ja v a ilovica. D ebelina tega horizon ta znaša p reko 2 m etra . P rs t je kisla, o čem er priča jo gosti grm ičk i borovnic in p rap ro ti v zeli­ ščnem sloju, te r iglavci s p rev lado b o ra v d revesnem sloju. P odobna p rs t se je razv ila na v rša jih , k je r danes p rev lad u je jo trav n ik i in n jive , na k a te r ih pa je še povsod m oč n a jti p rap ro t, k i raste pogosto kot p level sred i n jiv sk ih k u ltu r. b) D rugačno p rs t imarjo s trm a pobočjai zahodno od jezera . M atična kam ­ n ina je tod nam reč apnenec in dolom it. Z arad i v e lik ih nak lonov (p reko 30°) in z n jim povezanega po lzen ja in sp iran ja p rs ti se natančnega pedološkega p ro fila ne da določiti. K lju b te m u je m oč opaziti, da je O ho rizon t p litev (2 —-3 cm ) in tem no rjav e a li črne barve . Z arad i velike vlage lis tje in ves o stali organsk i m a te ria l h itro razpada. A horizon t je tem no r jav e barve , po­ m ešan z več jim i kosi m atične kam nine. N avzdol neopazno p reh a ja v C horizont. S trm a, osojna pobočja (npr. H levnega v rh a) z op isanim pedološkim profilom so p o rastla z jelovo — sm rekov im gozdom. V n jem raste jo tud i jav o r in bukev , v g rm ovnem slo ju pa v rb a in leska. N aspro tno so p riso jna pobočja izk rčena in obdelana ali pa porastla s travo. P rirodno ra s tje v okolici R ačevskega jeze ra je gozd. Izk rčili so ga le tam , k je r so lokalno ugodnejši pogoji za obdelovanje, bodisi zarad i p riso jne lege ali m an jš ih strm in . Z arad i raz lik v prsti, re lie fu in ekspozic iji je gozd različen . V g lavnem p rev lad u je jo iglavci — sm reka, bor in jelka, lis tavci pa so 4 Opis pedoloških profilov podajam na osnovi podatkov, ki sem jih zbral s teren ­ skim delom in laboratorijskim i analizam i prsti. zastopani s h rasto m in brezo n a bolj k islih te r z jav o rjem in bukv ijo na n ev tra ln ih tleh (A. M i h e v c , 1979, 10). Nastanek Račevskega jezera O snovni dejavn ik , k i je om ogočil n as tan ek jezera , je k o n tak t m ed p re ­ pustn im i in n ep rep u stn im i kam ninam i. V pov irnem delu je R ačeva z desnega dela poreč ja dobivala p ritoke , h k ra ti pa je za rad i om enjenega stika p riče la iz ­ gub lja ti vodo, k i je skozi nas ta ja joče požira ln ike v dnu doline od tekala v dolino Sore. S tem se je eroz ijska moč R ačeve zm anjšala , in go rn ji del doline je zaostal p ri v rezovan ju . V tem delu, k je r je R ačeva najbo lj izgub lja la vodo, pa je v erje tn o nasta la k rašk a d ep resija s ponori, k i jo je šele v geološki sedanjosti znova dosegla eroz ija Račeve. V p le istocenu so se ponori ozirom a d ep resija za trp a li zarad i n an ašan ja peščenega in ilovnatega perig lacialnega g rad iva do nadm orske v išine 681 m etrov. V holocenu pa se je k rašk i od tok obnovil in nasu ta ravn ica je z grezi razpad la na dve m ed seboj ločeni ko tan ji. S laba p rev o tljen o st v k a rb o n a tn ih tleh , še posebno, k e r so k an a li še za trp an i z naplaivuno, ov ira podzem eljsko od ­ tek an je vode, k i zdaj za sta ja v jezeru . K ot je že bilo om enjeno, g re v b istvu za tr i ko tan je: za R ačevsko jezero, za Malo R ačevsko jezero in suho ko tanjo: 1) K o tan ja R ačevskega jezera je izdelana v perig lacia lnem g rad ivu in je v b istvu a luv ia lna v rtača . J e ovalne oblike, z daljšo osjo (134 m ) v d inarsk i sm eri in trem i zalivi, k i so jih izdelali jeze rsk i p ritok i. P ov ršina R ačevskega jezera m eri 0,85 ha (8550 m 2), zarad i n ih a n ja gladine pa se om enjene v rednosti močno sp rem in jajo . N ajvečja izm erjena globina jeze ra je 5,5 m etrov , povpreč­ na pa 2,9 m etra . P ri m aksim alnem vodosta ju , ko je g lad ina jeze ra v n a d ­ m orski v išin i 680 m, je v n jem 24 815 m 3 vode. (A. M i h e v c , 1979, 15). T ak ra t voda iz jeze ra že površinsko od teka v Račevo. S evern i in vzhodni b reg strm o p ad a ta p ro ti dnu jezera , b regov i zalivov in zahodni b reg pa so bolj položni. Dno se blago spušča p ro ti JV , k je r se n ah a ja grez, v ka te reg a pon ika jeze rska voda (sl. 3). V jeze ru ni d e ltas tih oblik sed i­ m entacije . N asprotno, ves m ateria l, k i ga površinsk i p rito k p rin aša v jezero, odvajajo skupaj z vodo podzem eljsk i kanali. 2) P rib ližno 50 m etrov SV od R ačevskega jeze ra je okrog 30 m 2 velika, z vodo n ap o ln jen a ko tan ja , ki jo dom ačini im en u je jo Malio R ačevsko jezero. V anjo teče potoček, k i je p re j tekel n a rav n o st v R ačevsko jezero. M alo R a­ čevsko jezero je nastalo, ko so p reko s tru g e tega potočka nasu li gozdno pot. Jezerce im a sta lno vodo, ki sufozijsko, v e rje tn o pa tu d i k raško od teka v dnu jezera (A. M i h e v c , 1979, 17). 3) V zhodno od R ačevskega jeze ra je nas ta la še tre tja , v nap lav ine v rezana suha ko tan ja , k i je v b istvu slepa do lina potočka iz Je lič ja . N jen obod je v višini 681 m, globoka pa je okrog 6 m in odp rta navzgor v sm eri pritoka. K o tan ja je več ji del le ta suha. V anjo teče potoček, ki odm aka 28 ha površine in je im el 26. 6 . 1978 p re to k 1,5 1/sek. Po k ra tk e m to k u po tok pon ira v greze na začetku ravnega dna suhe kotan je. Ob v išjem vodosta ju voda odteka tu d i v druge požira ln ike , k i so v grezih v nap lav ljenem dnu ko tan je , po hudem dežev ju pa n astane v sicer suhi k o tan ji jezero, ki se p re liv a v R ačevsko jezero (A. M i h e v c , 1979, 16). o b a l n a č r t a — c o a s t l i n « p o ž i r a l n i k v d n u j e z e r a s w a l l o w h o l e i n t h e b o t t o « o f t h e l a k e R A Č E V S K O J E Z E R O - R A Č E V A L A K E Vodne značilnosti jezera in okolice R ačevsko jezero dobiva vodo iz okolice, k i obsega 20 ha površine. P ra v ­ zaprav je le - ta sestav ljena iz d veh delov, ki ločeno od d a ja ta vodo v jezero: iz no rm alnega s površinsk im odtokom in sufozijskega s p re tokom skozi p re - perelino . Od tega odpade 3/4 pov ršja na glavni p ritok , ki površinsko p ritek a z g rödensk ih peščen jakov izpod L avrovca, o stanek pa na pov ršje na jugo ­ zahodni stran i, od koder del vode od teka p ro ti zahodu, del pa v jezero skozi p röperelinoi Sveit! iz apnenca in dolom ita zahodno od je z e ra je to re j b rez po­ v ršin sk ih dotokov, zato je n a tan čen po tek razvodnice težko določiti (A. M i h e v c , 1979, 1^!). R azvodnica m ed R ačevskim jezerom in Podlipščico po teka po ob lih sle­ m en ih m ed L avrovcem in S m rekovcem , razvodnica z Račevo po teka južno preko dna doline tik pod jezerom , razvodnico s Soro zahodno od jeze ra pa lahko, kot je bilo že om enjeno, določim o le približno. G lavni jeze rsk i površinsk i p rito k je nekda j p ritek a l n a ravnico pred jezero , od tam pa v Račevo. Po d rug i svetovni vo jn i so ga dom ačini speljali v R ačevsko jeze ro ,5 da bi r ib am zagotovili k a r se da stalno količino vode. Potok, ki p r ite k a iiz p litv e g rap e je imeli 26. 6 . 1978 p re to k 0,9 l'/sek. P r i ta>- kem p re to k u je b ilo jezero po daljšem obdob ju suhega v rem ena na pol prazno in je še upadalo (A. M i h e v c , 1979,13). N ekdaj je im elo jezero na severovzhodni in na južn i s tran i še dva po­ v ršin sk a p ritoka . E den od te h p ritokov zdaj ponika v dnu 30 m 2 velikega M alega R ačevskega jezera , ki je nastalo , ko so p reko struge p rito k a R ačev- skega jeze ra nasu li gozdno pot. D rugi potoček pa p rite k a v suho ko tan jo vzhodno od R ačevskega jezera . V oda pon ira v pon ikve na začetku ravnega dna suhe ko tan je , ob v išjem s ta n ju vode pa se p re liva tu d i v ostale poži­ ra ln ik e .^ Po h u d ih na liv ih se voda iz k o tan je p re liva v R ačevsko jezero. P ri m e rje n ju p re to k o v sem im el velike težave za rad i m a jh n ih vodilih količin v strugah . Zato je m ožnost napake p recejšn ja , posebej še, k e r se skozi nasu ti m a te ria l ob s tru g ah lahko p re ta k a enaka vodna količina ko t v strugah . S Lika; 4 Ob v išjem vodnem sitanju odvaja pov ršin sk i p rito k R ačevskega je ­ zera vodo iz jeze ra v Račevo W hen th e w a te r-le v e l is h ig h e r th e w a te r from R ačevsko jezero flow s on th e su rface off intoi th e Račevai. 5, 5a Podatke so mi posredovali dom ačini, ki živijo v neposredni bližini R ačevskega jtzera. N asploh pom enita Račevsko jezero in sosednja, po n as tan k u in razvoju sorodna suha ko tan ja , glede n a specifični vodn i odtok p ok ra jin sko posebnost v p o v irju Račeve. Ob v isok ih vodah se nam reč jezero površinsko od teka v Račevo. sicer pa podzem eljsko p ro ti neznan im izvirom . Po geoloških razm erah sodeč od teka voda v dolino S ore in n jen eg a p rito k a Sovre. Niže v dolini Račeve nam reč n i izvirov, k je r b i voda lahko p r ih a ja la na dan. Vodno ko leban je R ačevskega jeze ra je zelo izrazito . To se lepo kaže na jezerskem b regu in dnu, k i s ta b rez vegetacije . Po p rip o v ed o v an ju dom a­ činov voda povprečno e n k ra t na leto povsem odteče. Zato pa je po trebno da ljše obdobje b rez padavin , sicer pa že m an jše deževje m alo ko tan jo h itro zapolni. P ogostnejša so n ih a n ja gladine za nekaj m etrov . Jeze ro je redkokdaj povsem polno. V času te renskega p ro u čev an ja je b ila vodna glad ina pod n o r­ m alno (A. M i h e v c , 1979,16). Po d rug i sve tovn i v o jn i so rib ič i poskušali zam ašiti pož ira ln ik v je ze r­ skem dnu. Zam ašili so ga s ska lam i te r ilovico, v jezero p a so spe lja li potoček, ki je p re j tekel) netposrednoi v Račevo. S p rva je im elo jezero sifcainioi gladino, k asneje pa se je pož ira ln ik obnovil in g lad ina je čedalje bolj kolebala. Z a­ n im ive so trd itv e dom ačinov, da po h u d em dežev ju voda v re iz požira ln ikov v dnu suhe k o tan je južno od jezero, pa tu d i iz požira ln ika v dnu jezera . T rd itev se zdi povsem v erje tn a , saj le tako lahko razložim o n ih an je vodne glad ine jezera . P ri do toku 0,9 1/sek. je jezero upadalo . Po k ra tk o tra jn em dežju, k i je povečal do tok na 2 1/sek., p a je jezero naraščalo . O stale dotoke, p redvsem skozi nap lav ino precejeno vodo zarad i m a jh n ih količin lahko zane­ m arim o. K apacite ta požira ln ikov je b ila v teh pogojih , sodeč po dotoku, m ed 1 1/sek . in 2 1/sek; p r i tako m a jh n em odtoku pa jezero sploh ne bi m oglo n ikoli povsem odteči. O čitno je, da se k ap acite ta požira ln ikov sp rem in ja in da lahko iz n jih voda celo izvira. To se zgodi, k ad a r po m očnem dežev ju kana li v v išjem apnencu in do lom itu zahodno od jeze ra ne m orejo o d v aja ti sp ro ti vse vode, g lad ina k rašk e vode se dv igne in požira ln ik i v dnu suhe k o tan je in v R ačevskem jeze ru de lu je jo k o t estave le (A. M i h e v c , 1979, 22). Jeze ro im a značilno svetlo rjav o barvo . P rozo rnost vode je m ajhna , saj sek ijev d isk izgine že v g lobini okrog enega m etra . P rozornost in b arv a je ­ zerske vode sta posledica ilovnate sestave jezerske k o tan je in n jen e okolice. A naliza je pokazala, da je bilo avgusta 1978 v vodi m alo suspenzije: v p rvem vzorcu 0,0238 g/l in v d rugem 0,0461 g/l. Ob koncu ju n ija 1978, ko je b ila te m p e ra tu ra z raka 22° C, je im elo jezero na p o v ršju te m p era tu ro 17,5° C, v globini enega m e tra 16,2° C, v globini 3,5 m pa 11,4° C (g lad ina jeze ra je b ila 1,7 m pod norm alno) (A. M i h e v c , 1979, 18). G lavni p rito k je im el p r i p re to k u 0,9 1/sek. te m p era tu ro 11° C. (A. M i h e v c , 1979, 19). P ov ršin sk i sloj vode jeze ra se zarad i kalnosti h itre je segreje, h ladna voda, k i p r ite k a v jezero, pa se d rž i dna, od teka v n a jn iž ji del in nato neposredno v požira ln ik . Po p ripovedovan ju dom ačinov jezero pozim i enakom erno zam rzne po vsej površin i. Jeze ro pozim i v eč k ra t delno ali povsem odteče, led razpoka in obleži n a suhem dnu k o tan je A nalize trd o te vode so pokazale, da o bsta ja jo p rece jšn je raz like v trd o ti vode m ed p ritokom jeze ra (0,6° NT) in jezerom (1,15° NT) te r potoč­ kom v Je lič ju (2,3° N T). To raz liko si lahko razlagam o s p ritokom trše vode s pobočij južno od jezera . L e -ta so zg ra jena iz k a rb o n a tn ih kam nin. S icer pa je zarad i p rev lad u jo č ih s ilika tn ih ta l voda v jezeru in p rito k ih kisla. V rednosti P H se g ib lje jo m ed 6,0 in 6,7 (A. M i h e v c , 1979, 20). Jeze rsk a voda je bogata s kisikom , p rim a n jk u je pa organsk ih snovi. O brežna pobočja nam reč zarad i sp iran ja nap lav ine, v k a te ri je ko tan ja, niso porastla . Več o rgansk ih snovi je le v zalivih, k je r se kupiči odpadlo lis tje in d ruge o rganske snovi, k a r omogoča ra s t trsa in ž iv ljen je živalim , ki žive v b latu . Družbenogeografske značilnosti jezera in okolice S vet v b ližin i jeze ra je bil poseljen v 19. s to le tju .6 Tedaj je bil tu d i izkrčen gozd za n jiv e in trav n ik e . P oselitev se v g lavnem drži slem en, p riso jn ih po ­ bočij in prevalov . Dve dom ačiji s to jita v neposredn i b ližin i jezera , ob toku R ačeve navzdol pa najdem o še š tiri s ta re jše km etije , ki tv o rijo zaselek Jezero , del razloženega naselja H levni v rh . P reb ivalc i se u k v a rja jo s km etijs tvom in gozdarstvom , ali pa hodijo na delo v Žiri, Logatec ali na V rhn iko (K ra jev n i leksikon S lovenije, 1968. 1. kn jiga . 181— 182). Jezero v p re tek losti n i im elo nobene gospodarske v rednosti. Da bi osušili m okro ten sve t okoli jezera , so v ravnem , razvodnem dnu doline m ed jezerom in Račevo izkopali osuševaln i ja rek , k i je z zn iževan jem jezerske gladine osušil okolico. To je bilo po trebno za rad i ceste, ki je vodila tik ob jezeru (A. M i h e v c , 1979, 24). V zadn jem času so se po jav ile težn je po upo rab i jeze ra v tu ris tičn e in rek reac ijsk e nam ene. R ibiči so zam ašili požira ln ik v dnu jezera in van j v lo ­ žili ribe. K m alu pa se je p res ih a n je obnovilo in rib e so poginile. R ačevsko jezero je p rom etno dobro dostopno. Ob n jem pelje cesta iz L ogatca ozirom a S m rečja v Žiri, ki so oddaljene le 8 km . G ozdnata okolica jeze ra je p riv ab ila ljud i, k i so si ob jeze ru zgrad ili več počitn išk ih hišic. Za p rodajo k m etijsko m an j v red n e zem lje so b ili za in te re siran i tu d i km etje , v en d a r pa je n ad a ljn ja g rad n ja p repovedana. L astn ik i počitn išk ih hišic so iz Ž iri (2), L ju b ljan e (3) in L ogatca (1). P očitn iško nase lje je od jeze ra od ­ daljeno 50 — 100 m, zato ni nevarnosti, da bi p rišlo do onesnažen ja jezera. Vodo dobiva iz lastnega za je tja v iše v g rap i (A. M i h e v c , 1979, 24). Poleti, zlasti še ko je jezero p rim ern o za kopanje, je okolica jeze ra zelo p riv lačna za k ra jše izlete. K tem u p ripom orejo tu d i lepi razg led i z okoliških h ribov in zan im iva a rh ite k tu ra km ečk ih domov. Za kopam je jezero za rad i p re s ih a n ja in k a lne vode ni. n a jb o lj prim erno , k lju b tem u pa je kopalcev v n jem veliko. Zaključek Povod je R ačevskega jeze ra p red s ta v lja zno tra j povodja Račeve, desne­ ga priitoka P o ljan sk e Sore, posebno h id ro loško enoto , k i odvajal v o d a pro ti še neugo tov ljen im izvirom . o Podatek sem dobil v pogovoru s tov. A. žu stom , ki živi v b ližini jezera. Potrebno pa bi ga bilo preveriti, saj ustno izročilo ni vedno verodostojno. G orn ji del doline, v k a te r i je jezero nastalo, leži na stiku n ek a rb o n atn ih kam n in Ž irovskega v rh a in k arb o n a tn ih k am nin H leviš. Sam k o n ta k t kam nin ni viden, k e r je p o k rit z debelo p repere lino perig lacia lnega porek la . L e-ta je zapolnila s ta re jše k rašk e kanale, k i so odvaja li vodo p ro ti zahodu. V se­ d an jih k lim atsk ih pogojih pa so se ti kana li ponovno ak tiv ira li. V okrog 10 m debeli nap lav in i je tako nastalo dvoje ko tan j. V eni od n jih sta Račevsko jezero in Malo R ačevsko jezero, d ruga k o tan ja pa je suha; napolni se le ob m očnejšem deževju. Jezero se sedaj od teka skozi ponor v n jegovem dnu. Ta voda izvira v e rje tn o v dolin i Sore in Sovre. Le k ad a r je jezero povsem polno, se tudi površinsko od teka v Račevo. P ovprečno e n k ra t n a leto jezero povsem presahne. O dprta so ostala v p raša n ja v zvezi z vodno bilanco, ozirom a načinom o d tek an ja jezerske vode. K er gre na tem področju v b is tv u za p rim er kon ­ tak tn eg a k rasa , k je r še ni natančno ugo tov ljena m eja m ed k rašk im i in nek raš- k im i kam ninam i:, bodo p o treb n e še š tev iln e meriitve, k i bodo v erje tn o dale odgovor na zgorn ja vp rašan ja . Viri in literatura K ra jev n i leksikon Slovenije^ 1968, 1. kn jiga , 181 — 182, L ju b ljan a L etno poročilo m eteoro loške službe za le to 1962, 1963, M eteorološki zavod SRS, L ju b ljan a M l a k a r I., 1969, K rovna zg radba Id rijsko Ž irovskega ozem lja, G eologija 12/1969, 5 — 42, L ju b ljan a M i h e v c A., 1979, G eografska podoba R ačevskega jezera , S em inarska naloga, F ilozofska fak u lte ta , PZE za geografijo , L ju b ljan a THE LAKE »RAČEVSKO JEZERO« BETWEEN ŽIROVSKI VRH AND ROVTE A ndre j M i h e v c (S um m ary) The lak e R ačevsko jezero lies in th e flat, deposited lay ers in the m iddle of th e u p p er of th e Račeva; r iv e r basin , a t th e a ltitu d e of 681 m. Its d ra in ag e area, 20 hec tares, rep resen ts a special hydro log ical u n it a t a po in t w h ere th e im perm eab le rocks of Ž irovski v rh touch on th e p e r­ m eab le rocks of H leviše. The con tac t itse lf is overla id by an app rox im ate ly 1 0 m th ic k la y er of sandy and loam y sed im ents of perig lacia l origin, in w hich th re e b igger hollow s h av e been form ed. Two of th e m (Račevsko jezero an d M alo R ačevsko jezero ) a re p e rm a n en tly filled w ith w ater, w hile th e th ird one con tains w a te r on ly a f te r h ea v ie r ra in . W hen th e su rface of th e w a te r th e re is low, th e w a te r flow s off th ro u g h a sw allow h o te at th e bo ttom of th e la k e to w ard s th e k a rs t springs in th e valley of th e S ora and Sovra, w hen hi.gh-additionally by surface to th e r iv e r Račeva. D uring th e y ea r th e w a te r le v e l oscillates fo r a few m etres, b u t at tim es (in d ry periods an d in w in te r) th e lake has no. waiter left. On the o th e r hand , w hen th e w a te r level is a t its h ighest point, th e am o u n t of w a te r is as m uch asi 24 815 cubic m eters. M an-m ade ac tio n has affec ted th is lak e ini severa l w ays. In th e even p a r t b e tw een th e R ačeva and th e la k e in th e period befo re W orld W ar II th e local people d u g ou t a w ide d rainage ditch, w hich served toi low er th e w ate r level of th e lake an d th u s to d ra in th e su rro n d in g surfaces. A fter th e w ar R ačevsko jezero has becom e a fav o u rite sipot fo r tou rists . To p re ­ se rve th e lake, a b rook w as channeled in to it an d th e sw allow holes a t th e bo ttom of th e la k e w ere stopped. Whatt is now th e m ain in le t w as fo rm erly a tr ib u ta ry d irec tly in to th e Račeva. In sp ite of th is all th e lak e is in a s ta te of rap id decay as th e su b ­ te rra n e a n flow -off show s ind ications of constan t increase.