AMERIŠKA AMERICAN IN ŠPIRIT FOREIGN IN LANCUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, OCTOBER 28, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. Mi pomagajo Nemcem pri Mardiranju angleškega otočja Niti angleška niti kanadska vlada nista podali nobene izjave glede teh poročil iz Nemčije. Nemci zatrjujejo, da je posadka zapustila ladjo, ki se je močno nagnila. Toda če se je potopila, pa poročila ne omenjajo. i]; London, 27. okt. — Angleški avijatičarji so z vso silo napadli kraje ob Rokavskem prelivu in nad kraji, kjer so nemške postojanke ob obrežju se je valil proti nebu črn dim v znamenje, da so bombe zadele in užgale. Obrežne baterije na angleški strani so pa poslale zaporedoma več krogel v skupino osmih nemških torpe-dnih čolnov, ki so manevrirali ob francoskem obrežju. Angleži so v soboto ponoči poleteli tudi v notranjost Nemčije in bombardirali zlasti tovarne v Porurju ter razna pristanišča kot Kiel, Bremen, Hamburg, Amsterdam, Antwerpen in druge. Danes na vse zgodaj so nemški bombniki metali bombe na London. Pet nemških letal je skupno metalo bombe naenkrat. šiljale težke krogle v italijanske postojanke. V istem času so pa bojna letala sipala bombe Italijanom za vrat. Iz Rima se poroča, da je italijanska armada zdaj pripravljena, da bo zadala zadnji in odločilni udarec Angležem v Egiptu. Pohod se bo pričel vsak čas, poroča Rim. ^ Lewis, predsednik CIO, ni govoril v imenu delavstva, trdijo delavski voditelji X — >()itH O—Mnogo lokal-H^ Jev unijskega delav-S^o, da je premirij j^iško delavsko fede-<« zdaj bližje, od- > f ln'edsednik CIO izja-J^Upblikanskega kandi- N?*' Noben izmed l0" kSo V CI°se ni še izja" J \Vi!,? edil Lewisu in pod-^ medtem, ko je ..k h cielavska federacija X t °0sevelta. A. E. Ste- / S ie3tllk lokalneea konci- da bo njegova j i>a Ja raznesla 70,000 le-, Fazne kandidate in S'me predsednika ln podpredsednika Ns a i^Msl, ^enehan, tajnik delavske federa-!, V bo delavstvo '^ L . zavrnilo govor I? ki se izJavil- ' \ av§tvo glasovalo za A je rekel Lene-j! °r'l v imenu deveta delavstva. ^ y * j SQ^David Dubinsky, Uni,>e International | fl j Workers pravi, j ^ Lewis razkrinkan ,c'e}avskim gibanjem 1 je vrgel proč. inte- Italijanske čete so vkorakale r\ v«* v brcijo Belgrad, 28. okt,—Grški poslanik Rosetti je danes povedal, da sta Grška in Italija v vojni in da se je pričel boj ob šestih zjutraj (clevelandski čas v nedeljo ob 11 ponoči). Poslanik je rekel, da je dobil poročilo iz Aten, da so italijanske čete vkorakale na grško ozemlje iz Albanije ob šestih zjutraj, ko je potekel ultimat. :K Atene, 28. okt.—'Italija je zahtevala od Grčije, da se brezpogojno poda do šestih zjutraj v pondeljek, ali bo pa zasedla deželo z vojaštvom. Grčija je odklonila ultimat. Premier Me-taxas je zapovedal splošno mobilizacijo z izjavo: "Čas je prišel za vse Grke, da se bore do smrti in za vse, kar jim je drago." Italijanski poslanik je izročil grškemu ministrskemu predsedniku Metaxasu ob treh zjutraj ultimat, ki je potekel ob šestih zjutraj. Pogoji ultimata niso znani razenyda je Italija zagrozila, da bo prešla italijanska armada grško mejo ob šestih zjutraj. * Rim, 28. okt.—Mussolini in njegovi fašistični vodje so na potu k sestanku s Hitlerjem. Danes se bo sestal Mussolini s Hitlerjem, potem se bo pa odpeljal v Francijo, kjer se bo sestal s španskim diktatorjem Francom in francoskim maršalom Petainom, ali pa podpredsednikom Lavalom. K pevski vaji! Jutri večer ob sedmih bo pevska vaja Baragovega dekliškega zbora. Prošene so vse članice, da bodo gotovo točno navzoče. Poroča se o spopadu na albanski meji Rim, 26. okt. — Italijanska vlada je izdala uradno poročilo, da so albanske čete odgnale oborožene "grške tolpe" v bližini Korize, ki je 15 milj od grške meje. Poročilo trdi, da so grški vojaki napadli albanske postojanke z granatami in puškami na albanskem ozemlju, toda albanske straže so napadalce kmalu pregnale. Dva albanska vojaka sta bila pri tem ubita, vjetih je bilo pa šest Grkov. Nevtralni opazovalci mislijo, da bo ta dogodek privedel do dolgo pričakovane italijanske invazije v Grčijo, ker Italija trdi, da Angleži podpihujejo Grke in zato da mora Italija pregnati angleški vpliv iz Grške. Mnogo pozornosti se posveča ukrepu laške vlade, ki je ustavila zračni promet med Italijo in Grčijo do 4. novembra. Mnogi sodijo, da je to rok, do katerega se mora Grška odpovedati prijateljstvu Anglije in se priključiti rimsko-berlinskemu osi-šču. $ -o- BOJI MED DIJAKI V BELGRADU Budapest, 26. okt. — Iz Bel-grada prihajajo poročila, da so se vršili v petek ponovni spopadi med komunističnimi dijaki in med lojalnimi ter da je pri tem tekla kri. Komunistom so se baje pridružili tudi delavci. Končno je policija vzpostavila red. Baje je policija zaprla 600 komunističnih dijakov. Boji so se vršili okrog univerze, kjer je vlada ustavila ves pouk zadnjo sredo, ko so se začeli izgredi radi vladnega ukrepa, da se zmanjša število židovskih dijakov na univerzi. ZAJČJA KOŽA ZOPET V VELJAVI London.—Kot v prvi svetovni vojni, je tudi zdaj prišla v modo zajčja kožuhovina. Pariški in londonski izdelovalci sukenj rabijo zajčjo kožo namesto dražjih kožuhovin, ki jih je težko dobiti. Zed. države stoje neomajano za pomoč zatiranim narodom Državni tajnik Hull je dal razumeti vesoljnemu svetu, da se Rooseveltova administracija ne bo pridružila mirovni ofenzivi, ampak se bo še naprej upirala napadalnikom, kot to dela sedaj. rese delavstva za svojo lastno korist. "Mezdni delavci v Ameriki, katerih ekonomski standard in družabna varnost so se materi-elno izboljšali v zadnjih sedmih letih novega deala, imajo boljši spomin in niso tako nehvaležni kot je Lewis," je zatrdil Dubinsky, ki stoji na čelu 255,000 članstva v svoji uniji. —--o- Willkie snubi zdaj komunistične glasove Cleveland, O. — Pred City klubom je govoril kongresnik Luther Patrick iz Alabame, ki je razkladal, zakaj se je John L. Lewis, predsednik CIO, izjavil za Willkiea. Patrick je rekel, da je republikanski kandidat Willkie v svojem obupu začel snubiti komunistične glasove in posledica je, da je pridobil Le-wisa. Ko so Patricka vprašali, o čem sta se razgovarjala Roosevelt in Lewis pred nekaj dnevi, ko je bil Lewis v Beli hiši, je odgovoril Patrick, da mu je znano samo to, da Roosevelt ni pustil, da bi ga Lewis vrtel po mili volji, a Willkie da je obljubil Lewisu mesto delavskega tajnika v svojem kabinetu, če bo izvoljen. Iliriia ie lahko ponosna na svoi uspeh Sinočni koncert pevskega zbora Ilirije je bil vsekakor po-polen uspeh, tako glede dovršenega petja, kot na lepi udeležbi od strani občinstva. Koncert je bil podan ob 15-letnici, odkar obstoja Ilirija pod tem imenom in ne bomo rekli preveč, če zapišemo, da je bil sinočni koncert krona Ilirijinih koncertov. Pred koncertom je predsednik zbora, g. Charles Terček, pozdravil avdijenco in se zahvalil za lepo udeležbo. Nato se je pa razgrnil zastor in prikazala se je lepa slika močne Ilirije. V ospredju so stali trije skavti ob ameriški zastavi, ki so na povelje načelnika, g. Frank Drasslerja ponovili prisego naši zvezdnati zastavi, nakar je zbor v mogočnih glasovih zapel ameriško himno "Star Spangled Banner." Zatem sta se pojavili na odru dve ljubki deklici, vsaka držeč v roki slovensko zastavo. Postavili sta jih k sestri ameriški zastavi in zbor je zapel nepozabno našo "Lepo našo domovino." Narod je obe himni poslušal stoje m ob koncu s toplim Washington, D. C. — Ameriški državni tajnik Hull, eden najzmožnejših državnikov v zgodovini Amerike, je govoril v soboto po radiu in slovesno izjavil vsemu svetu, da Zed. države obsojajo napadalno vojno diktatorskih držav. Dalje je izjavil, da se Zed. države ne bodo podale zahtevi diktatorjev, da bi se pridružile "mirovni ofenzivi," ampak se bodo še naprej z vso silo ustavljale napadalnikom s tem, da bodo še poostrile sedanje obrambene metode. Hull je svaril ameriški narod, da niti vojna ni izključena in .da se bomo morali celo bojevati na svoji lastni zemlji, pod našim nebom, da bomo branili svojo neodvisnost in svoje življenje. Od zadnje naše revolucionarne vojne, je rekel Hull, ni grozila še taka nevarnost našemu narodu kot prav zdaj. Hull ni podal obljube, tla Zed. države ne bodo šle v vojno preko svojih meja, toda namignil pa jfe o možnosti spopada v inozemstvu, ker da imajo totalitarne države za glavni cilj, da se po-laste oblasti na morju. Medtem ko je Hull poudarjal, da želijo Zed. države mir za svojo zemljo, pa je namen napadal-nikov jasen, da poskusijo namreč predrugačiti civilizirani svet. Ker je ameriška vlada vprašala Francijo, kaj se bo zgodilo s j francoskimi posestvami ob za-; padni hemisferi (francoska oto-i čja ob ameriških obali), če se Francija pridruži rimsko-berlinskemu osišču, je državni tajnik Hull v svojem radio govoru poudarjal, "da bi ne bilo ničesar bolj nevarnega za našo deželo, kot če bi prišla ta posestva v roke napadalnih držav (Nemčije in Francije, ali Japonske). "Oceani niso nobena garancija tej hemisferi proti možnemu ekonomskemu, političnemu ali vojaškemu napadu iz inozemstva," je trdil Hull. "Oceani so sicer zapreka, toda obenem so pa tudi široke ceste. Zato bo pa naša dežela nadaljevala z podporo v potrebščinah narodom, ki se branijo pred barbarskimi napadi in ki poskušajo zajeziti nevarnost napadov tudi v druge dežele ter s tem zmanjšati nevarnost tudi za Zed. države." Drugi tlel odpora za varnost naše jležele obstoji pa v tem, je rekel Hull, da se oborožujemo. da zvišamo število armade, da čekiramo delovanje vohunskih organizacij in da smo v tesni zvezi z republikami sosednega kontinenta. Hull je tudi povedal, da je sedanja svetovna kriza posledica tega, ker narodi niso o pravem času videli te nevarnosti. "Miroljubni narodi so se pustili izvabiti v goljufivo varnost, ko so verjeli napadalnikom, da je njih namen samo omejen na sosede, j To so narodi verjeli celo potem, j ko so videli, da se v zaledju pri-■ pravlja za splošen napad proti vsemu svetu." aplavzom nagradil pevce. Nato je pevovoclja zbora, g. Martin Rakar, razdelil med pevce in pevke nove znake v spomin 15-letnice. Znak'je dobila tudi naša pridna narodna delavka, Mrs. Mary Ižanc, ki sicer ne poje pri .zboru, toda skrbi pa pri vsaki prireditvi v kuhinji za postrežbo gostov. Zatem je zbor nanizal na program naše prelepe pesmi, ena lepša od druge. V pesmi "Planinarica" je pela solo gdč. Mary Gornik s svojim ljubkim glasom. Nadvse je pa ugajal občinstvu "Venček narodnih pesmi," med kateremi je bilo nekaj takih, ki jih nismo še slišali, kot: "Ljubi fantič moj mora iti v boj." Zelo prijetna melodija. Gdč. Betty Raddell je nastopila v solospevu s pemijo "Delavčeva hči," in pa "Trtica mila." Gospodična Raddell ima srebrno čist glas, pri tem pa močan in poseže lahko igraje v skrajne višine. Zdi se nam, da je tukaj talent, ki ima s primerno treningo še lepo bodočnost. Zbor je zapel Laharnerjevo "Planinska roža" v novem na-pevu, ki je zelo posrečen. Zelo je ugajala tudi bojna pesem "Vojaški zbor," ki ji je dal zbor tudi svoj pomen s krepkimi glasovi. Ilirija je zaključila koncert s popularno ameriško "God Bless America." Iliriji so brzojavno čestitali k 15-letnici glavni odborniki KSKJ, zbrani v Waukeganu. Med programom je predsednik Charles Terček v imenu zbora izročil pevovodji g. Rakar ju v priznanje in v znak hvaležnosti krasno zlato uro, nad katerim darilom je bil naš Martine globoko ginjen. Kot rečeno, zbor je pel dovršeno in uglajeno, a program je bil zepo srečno izbran. Narod je bil zato zadovoljen. Po koncertu se je vršila domača zabava v zgornji dvorani. Z besedami pevovodje Rakar-ja, ki je izrazil željo, da bi zbor pel še 15 let in potem še in še, tudi mi še enkrat kličemo Iliriji: le tako naprej, fantje in dekleta, narod je z vami in vas ceni! SMRTNA KOSA John Čeme V Niles, O., je v petek zvečer padel po stopnicah v klet John Čeme. Odpeljali so ga v Warren bolnišnico, kjer je v soboto zvečer ob devetih podlegel poškodbam. Bil je star 51 let. Truplo je bilo prepeljano v Cleveland. Doma je bil iz Dolnjega Kašlja pri Devici Mariji v Polju, odkoder je prišel v Ameriko pred 35 leti. V Cleve-landu zapušča brata Ignaca in sestro Johano Brezar. Bil .je član društva SDZ v Niles, O. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob devetih iz pogrebnega zavoda Frank Zakrajšek, 6016 St. Clair Ave. na pokopališče Kalvarijo. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. Anton Zakrajšek Včeraj popoldne je preminul na svojem domu rojak Anton Zakrajšek, star 54 let, stanujoč na 840 E. 216th St. Doma je bil iz vasi Rude, fara Rob pri Velikih Laščah, odkoder je prišel v Ameriko pred 35 leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Rose, rojena Krašovec, sina Antona, hčeri Rose .poročeno Kušar in Mary, poročeno Nos-se, brata Mike, v Madison, O. brata Johna in v Barbertonu pa brata Franka. Bil je član društva Clevelandski Slovenci, št. 14 SDZ. Pogreb se bo vršil iz pogrebnega zavoda August F. Švetek, 478 E). 152nd St. Čas pogreba bo naznanjen pozneje, Nemci so začeli drugo četrtletko za vojno Berlin. — Adolf Hitler je ukazal feldmaršalu Goeringu, da se začne z drugim štiriletnim načrtom, ki naj bo zlasti namenjen za vojne potrebščine. Prva če-trtletka .je bila končana 18. oktobra. Hitler je dal Goeringu na razpolago ves vladni ustroj za izvedno tega ekonomskega načrta. -o-— Cene živilom so precej stalne, najemnina višja Washington, D. C.—Delavski oddelek vlade pravi, da so se cene življenškim potrebščinam med junijem in septembrom malo spremenile. Živila so bila celo nekoliko ceneja v septembru, tako tudi obleka, na drugi strani se pa najemnina nekoliko podražila, enako tudi pohištvo. Naj mu bo lahka ameriška zemlja, preostalim naše sožalje. A nt h on y D'Errico V soboto večer je umrl v Lakeside bolnišnici Anthony D'Errico, star 59 let, stanujoč na j 10405 Barrett Ave. Zapuščo soprogo Julijo, pet hčera in dva sina. Truplo leži v pogrebnem zavodu A. Grdina in Sinovi, odkoder se bo vršil pogreb v torek zjutraj ob 9:30 v cerkevsv. Alojzija, St. Clair Ave. in E. 109th St. in na pokopališče Kalvarijo. Roosevelt bo obiskal pel držav le dni | Washington. — Predsednik ; Roosfevelt namerava začetkom j tedna napraviti nagel kampanjski pohod, ki ga bo peljal preko ! pet držav in sicer New York, Massachusetts, Connecticut, New Jersey in Ohio. Te države imajo skupno 114 elektoralnih glasov in se izplača potruditi zanje. Ves dan v soboto je Roosevelt snoval govor, ki ga bo imel danes v New Yorku in v katerem namerava odgovoriti John L. Lewisu, predsedniku CIO, ki se je izjavil za Willkiea. Predsednikov govor nocoj ob devetih (vzhodni standard čas) bo pre-nešen po radiu. Nato se bo vrnil Roosevelt v prestolico, kjer bo navzoč pri žrebanju številk za vojaške novince. Zvečer se pa zopet odpelje in bo v sredo govoril v Bostonu. Potem se bo peljal preko državo Connecticut in bo v petek zopet v New Yorku. Od tam se bo odpeljal pa v Cleveland, kjer bo govoril v soboto večer. Iz Clevelanda se bo odpeljal domov v Hyde Park, odkoder bo govoril narodu po radiu v torek večer, 4. novembra, kar bo njegov zadnji govor v tej kampanji. TEKMA MED LOVCI Cheyenne, Wyo. — Med lovci iz držav Colorado in Wyoming je bila tekma v lovu na antelope, ki je priznana najhitrejša divjad v Ameriki. Vsak lovec dobi za ves dan lova samo eno kroglo, da dobi plen. Letos so zmagali lovci iz Colorado. Za drugo leto so pa lovce iz obeh teh držav pozvali na enako tekmo lovci iz Texasa. Nesporazum pri White Co. Delavci pri White Motor Co., ki so člani unije št. 32 CIO so zavrnili pogoje za novo pogodbo, ki jim jo je ponudila firma. Delavci so pooblastili posredovalni komitej, da se pogaja s kompanijo. Unija zahteva linijsko delavnico, zvišanje mezde vsem delavcem ter počitnice s plačo. pCl SO BAJE BOMBARDIRALI NAJVEČJO KANADSKO LADJO /is,, ___ I ^ki in italijanski bombniki so v noči od sobote j ^ nedeljo izvršili več napadov na London in Angliji sploh. Angleži so pa napadali nem-ske postojanke na francoskem obrežju. SO ZOPET UDARILI NA ITALIJANE 1j \ j^ipt, 27. okt. — An-. fy JJne ladje, katere so * ^ il bojna letala, so zada-y ^arec na italijansko Dtty. Se pripravlja za na-i Sdi'. Angleži so I riiie S1'et'išče italijan-tlilj Slle pri Sidi Barrani, lilt Aleksandri.je. ■ S K ladje' S0 se Jk. Ilzu obrežja, so po- i,ih'ln> 27. okt. - Več sto_ ^ i^- Je sinoči in danes iej Pjfotraj bombardiralo An-P [i , Sako letalo je neslo do s" jj^j bomb. Napad so izvedli J H{ ®ta'ci iz Francije in Nor-$ . °čilo zatrjuje, da so "! t, 'belili 6 angleških le-/ hi . po&rešajo dva. Nem-t'| LafU napadali angleške in-* , JSke kraje. ■i ''fcthill nPh P°ročilo zatrjuje, da :t'i Otmi*kim bombnikom pri y fc ™^ pridružili italijanski, ^ H Prvič leteli preko Eo- k a Piliva na Anglijo. ■r \tji, •j a tudi zatrjujejo, da so V Wlmbniki zadeli in m°-y v, °vali 60 mil-'od Ir" PI sko ladjo "Empress of r'1' Vivej;.Ta lac,.)a Je ena izmed yf. HVo.CjIh na svetu. Ladja je >|io> vozila potnike med J ^'o okr°g sveta. V tej V vJe v'ada oborožila ter je i *f e iz Avstralije in A l J Lidije na razna boji-"V AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 28, 1940 Koncert Baragovega zbora je uspel prav lepo. Udeležba je bila kar najboljša, razpoloženje med ljudmi izborno. Slišali smo jako laskave poklone zboru. In je res zbor pel z navdušenjem, kakor redko kdaj preje, tako da je bil res "celo Father Jager zadovoljen," kakor je zapisal poročevalec J. Z. Res sem bil za-doVpjjen s pevkami, kakor! žfc( dolgo ne. Pele so, kakor bi čutile, da pojemo skupaj zadnjikrat. . . . Hvala vam, dekleta! In hvala za šopek z voščilom! Pridno naprej vežbajte in skupaj držite in naj vas nikar vsaka malenkost in nesporazum ne trga od zbora proč! Prišle ste sedaj do tiste stopnje, da ste precej upoštevan in zaželjen zbor. Nadaljujte, da napredujete višje! Baragov zbor me prosi, da izrazim tukajšnjemu Oltarnemu društvu zahvalo za prisrčen sprejem in veliko gostoljubnost, ki je je bil deležen. Dekleta so bila res nad vse zadovoljna in jim bo ostal ta izlet s koncertom v najboljšem spominu. — Na drugi strani se pa tudi jaz kot tukajšnji župnik iskreno zahvalim Baragovemu zboru in njegovi sedanji voditeljici, Miss Eleanore Karlinger, da so nam pripravile lep dan in tudi čeden gmoten dobiček za faro. Bog Vam povrni! Zahvalim se tudi vsem Clevelandčanom, prijateljem mojim in Baragovega zbora, ki so v tolikem številu prihiteli na koncert in tudi pomagali k boljšemu uspehu. Ta koncert je bila dobra izpod-buda našemu farnemu mladinskemu zboru, ki je dokedaj pel samo v cerkvi, od sedaj naprej bo pa privzel v svoj program tu- di posvetno petje, prav po vzoru Svetovidskega Baragovega zbora. Morda se bo kar nenadoma pojavil Barbertonski Baragov zbor? . . . Tudi na gledališkem odru se bo naša fara kaj kmalu udej-stvovala. Zadnjo nedeljo v decembru, 29. decembra, bomo priredili predstavo v dvorani društva Domovina in sicer sko-ro gotovo burko "Dve nevesti." Da se bomo za slovo letu še nasmejali ! O, da ne pozabim! še preje pa bomo napravili malo bazarja, kar v svojih prostorih, v Club-house-u. Pa se bo kljub temu tam lahko dobilo toliko, da bo imela družina zadosti za cel Zahvalni dan. Bazar bo namreč v sredo pred Zahvalnim dnevom, 20. novembra. Prosim farane, da se čim bolj zavzamete za ta bazar, da bo njegov uspeh čim večji. Bolj natanko bom še povedal v cerkvi pri oznaililu, tukaj se bojim, mi bo g. urednik konfisciral. . . . Bazar je že v teku, ker so tiketi že v razprodaji. In še malo o življenskem gibanju v naši fari: Od zadnjega poročila naprej se je rodila Mr. in Mrs. Jtohn S. Ambrosicu hčerka Donna Joana. Da bi jim bila ne samo v breme, ampak v še večje veselje! Danes, v soboto 26. okt., zjutraj pa sta si obljubila zvestolbo pred oltarjem Mr. Frank Zdravje in Miss Mol-lie Penko. Prepričan sem, da jo bosta zvesto držala, saj sta mi pri pouka zatrdila, da ne verja-meta v divors. Bog jima daj svoj blagoslov in da bi vedno ostala teh misli! Torej v'' Barbertonu se gibljemo, se gibljemo . . . Rev. Matt. Jager. Serviralo- se bo tudi okrepčila. Naj se vaš sklep glasi, da se gotovo vidimo na spominski razstavi pokojnega slikarskega umetnika H. G. Peruška. Za prosvetni odsek direktori-ja in Prosvetni klub SND, Erazem Gorshe, tajnik. Pismo iz starega kraja Podpisani je dobil iz starega kraja od svoje žene pismo, v katerem pa ne pozdravlja njega, ki je dal denar, ampak tvrdko Aug. Kollander, ki s tako hitrostjo pošilja denar, da še toplega dobijo in tako zgodaj zjutraj, da ga dobi še na posteljo. Denar je prejela osem dni prej kot od mene pismo. Zdi se mi, da Mr. August Kollander tudi lepše naredi naslov, ali pa ima krajšo linijo. Zgleda, da boš za! božič pošiljal tako hitro, da ko boš Ti tukaj pisal, bodo pa tam že kupovali božični-ce. Ampak jaz bom pa pisal vsaj 13 dni prej kot bom Tebi prinesel denar, da bo moj pozdrav ne Tvoj. Prav lepa hvala Mr. Kollander za tako hitro in točno postrežbo. S pozdravom, Anton Drečnik. tudi veliko pomagal. Prav lepa hvala pa tudi vsem viničarjem in viničarkam, nata-krjem in kuharicam in vsej sodni j i ter vsem, ki ste kaj pomagali. Posebna zahvala pa velja vsem posetnikom, ki ste nas obiskali na naši trgatvi. Lepa hvala tudi uredništvu Ameriške Domovine, ki nam je priobčilo naše dopise in nam pomagalo z reklamo. Še enkrat lepa hvala in Bog plačaj vsem. Katie Robert, predsednica Kdo naj boU. S. senator To in ono Današnjemu človeku je branje dobrega časopisa ali knjige tako potrebno kakor vsakdanja hrana. Kar z nestrpnostjo pričakujem vsak dan časopisa. Takoj se vsedem in najprej prečitam dnevne dogodke, ko je pa kaj več časa, paše dopise in uredniške članke in drugo. Če je pa v listu še lepa povest, jo pa tudi ni za prezret. Da, branje je res prijetna reč, pač mnogo bolj kakor pa pisanje. In v naših slovenskih časopisih so mnogokrat tako lepi in duhoviti spisi, da bi bralci istih morali biti hvaležni tistim, ki se potrudijo in jih napišejo. Pred kratkim je bil priobčen v tem listu zelo zanimiv opis potovanja pod naslovom "Kratek izlet po ameriškem zapadli" izpod peresa Mrs. Mary Svetek. Tako natančno je bilo vse popisano, da si je lahko vsak bralec napravil povoljno sliko o ondotnih krajih in ljudeh. Lepi in poučni so zlasti tudi članki profesorja Suhadolnika. Mnogo naukov je v njih, ki so vredni zlata. Ni pa mi mogoče omeniti vseh, ki večkrat in mnogo pišejo. Rečem samo to, da vsi taki zaslužijo priznanje, ker pisateljevanje res ni. prav lahko delo. Dotaknem pa naj se samo še enega dopisa, ki ga je napisala ga. Velikanje. Pripomniti moram, da se v vseh ozirih strinjam z njo, zlasti pa še, ko tako naravnost udari po nasprotnikih predsednika Roo-sevelta. Da, resnica je kakor pravi ona, ker nasprotniki nimajo kaj očitati Rooseveltu, mu pa pred-bacivajo tretji termin. Kapitalu, seveda on ni po volji, zato ker je pridobil delavcu nekaj več pravic, da ga kapitalisti ne morejo imeti več tako v oblasti kot nekoč. Zato je zelo čudno, da se še dobi kdo, kateremu je sedanji predsednik pomagal do, iolišeira. obstanka, pa io meste hvaležnosti proti njemu. Kdor hoče biti pošten in pravičen, bo priznal, da je predsednik Roosevelt ljudomil človek, ki si je mnogo prizadeval za zmanjšanje brezposelnosti in omiljenje bede. Na dan volitev, 5. novembra, se bo pokazalo, če ljudje mislijo s svojimi glavami, ali pa bolj sledijo plačanim zavajalcem. Upajmo, da bodo Slovenci, vsaj po veliki večini volili za Franklin D. Roosevelta. Pozdrav, Frances Ponikvar. --—o-- Spominsa razstava v Clevelandu Direktorij Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. je sklenil na svoji zadnji seji, da se priredi spominsko razstavo slik pokojnega H. G. Peruška v korist vdove in hčere. Vodstvo razstave je bilo poverjeno prosvetnemu odseku direktorij a in Prosvetnemu klubu SND, da jo izvedeta s sodelovanjem prijateljev in somišljenikov pokojnega. Razstava se bo pričela 9. novembra in bo trajala do 27. novembra 1940 vštevši prvi in zadnji dan, to je skupaj 9 dni v spodnji dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Direktorij s svojimi odseki apelira na vsa društva in posameznike, da bi ob tej priliki kupili katero izmed razstavljenih slik. Najbrže bo to zadnja raz-j stava Peruškovih slik v našem i domu. Zato ste vsi vljudno vab-' Ijeni, da v velikem številu obiščete to važno in krasno spominsko razstavo slik v dnevih kot je že poprej navedeno. Vstopnina bo prosta. Razstava bo odprta dnevno od 7. do 11. ure zvečer, ob nedeljah pa od 2. ure popoldne do 11. ure zvečer. Vsak večer se bo vršil tudi evski in muzjkalm program Zahvala iz vinograda sv. Kristine Prav dobro smo se imeli in smo vse delo tudi prav po paragrafih izvršili, županjo izvolili in župana uganili ter vse grozdje obrali, pa še vinograd prodali. Pravijo, da kdor prosi, da se mora tudi zahvaliti. Torej me sedaj veže dolžnost, da se prav lepo zahvalim vsem, ki ste kaj pomagali 13. oktobra na vinski trgatvi pri sv. Kristini. Vsi ste bili tako pridni, da ne vem komu bi se najprej zahvalila, ker je bil tako lep uspeh in tudi lep preostanek za našo blagajno. Naj prvo se moram zahvaliti našemu županu iz Euclida, Mrs. ■K. Sims, ki nas je obiskal in nam dal tudi lep dar v naš vinograd. Videli smo tudi več imenitnih oseb iz mestne hiše. Lepa hvala vsem. Prav lepo se zahvalim Mr. A. Grdini, ki nam je vselej v veliko pomoč in Mrs. Rozi Zdešar, ki sta bila kot oče in mati tega večera. Lepo se zahvalim Uleto-vim iz 237. ceste za pomoč. Prav lepo pa se zahvalim tudi našim kandidatinjam, ki so zbrale skupaj tako lepo vsoto in prav tako se zahvalim vsem članicam, ki ste kupile listke in si izvolile županjo. Vem, da bo kateri rekel, daj no povej, katero je vendar zadela ta čast. Oh, katero neki, našo Urško, ki je že tako vedno naj-pridnejša. Torej Mrs. Urška Trtnik je naša županja, da, da, ta ima tisti veliki ključ od zidanice. Rešena je bila pa tudi uganka, kdo bo župan. To je bilo ugibanja, vsi možje kar jih je v Euclidu so bili na vrsti in tu- j di Jaka z Rožnika je bil večkrat i klican, pa ga le ni bilo. Kar pa se je nekdo oglasil: Mr. Kušar in ta je bil pa ta pravi in uganila pa je Mrs. M. Sintič in zato je dobila ea kvort "špage." Torej naš župan je Mr. Ku-šar, prav dobro se je postavil in ; V državi Ohio se bo letos volilo senatorja za šestletni termin. Na demokratski volivni listi bomo našli ime John Mc-Sweeney in na republikanski pa ime žalostnega spomina clev'e-landskega župana, Harold H. Burtona. John McSweeney po poklicu odvetnik doma iz Woost-er, Ohio, je zastopal 17. kongresni distrikt v federalni zbornici od leta 1923 do 1928 in zopet od leta 1936 do 1938. Od leta 1932 do 1934 je bil "Welfare direktor" za državo Ohio. Rekord njegovega delovanja beleži, da je bil vesten podpornik Roosevelta in vseh socialnih reform. Znan je v političnih krogih kot največji poštenjak in prijatelj delavskega razreda. Njegovo delo in udejstvovanje v kongresu izpričuje, da je bil vedno zagovornik delavskih pravic in neizprosen boritelj proti izkorišče-vanju nižjega sloja. Za nas torej ni vprašanje koga bomo za U. S. senatorja volili še posebno, ker predobro poznamo njegovega nasprotnika kdo je in kakšne interese zastopa. Poglejmo malo republikanskega kandidata kdo je in kdo vse stoji za njegovo kandidaturo Mr. Harold H. Burton je kandidat angleškega elevelandskega časopisja in to radi tega ker dosledno posluša njih urednike in ne ljudstva, ki ga izvoli. V njegovi mestni administraciji je bilo že toliko škandalčkov in škandalov na račun davkoplačevalcev, da jim je že težko slediti. Vedno kadar je ljudstvo profil pomoči za izvolitev je bil neodvisen, toda kakor hitro je dobil stolček je pa postal sto pro-centni.republikanec in strupen nasprotnik vseh socialnih reform. Med tem ko je hodil prosjačiti v Washington za pomoč je vrnivši se s polnim žepom napadal Roosevelta kot zapravljiv-ca. Kakšen zapravljivec in slab administrator je bil sam, ni nikoli pomislil, da bi se potrkal na prsa in očtiajoči greh sebi priznal. Povišani davki za časa njegove administracije so nam najboljši porok, da če bi bil izvoljen bo najslabši senator, kar jih je država Ohio še poslala v Washington. Razne stavke v območju mesta Clevelanda nam jasno izpričujejo, da ni bil in nikoli ne "bo delavskemu sloju naklonjen. Naši glasovi morajo biti vsi proti njemu za John McSweeneya. Joško Penko --o- Bančni napredek Urška je bila pa tudi vesela, ko je zopet dobila fanta. Prav lepa hvala Mr. Kušar za vse kar ste žrtvovali in storili za nas. Krono vinograda so odnesli Mr. Grdina, Mr. Kušar, Mrs. Zde-sar in Mrs. Trtnik. Lepo se vam ' zahvalim za dar in pa za krono. Končno so prišli pa še. kupci, ki so kupili kar cel vinograd in to sta bila naša dobra prijatelja, Mr. A. Logar in Mr. E. Poš. I . Lepa hvala vama za dar, otroci! so imeli pa veliko zabave, ker so lahko brez skrbi trgali groz- -dje. Nato pa smo pili "likof." j Lepa hvala tudi našemu hišni- j ku. Mr. F. Kernu. ker nam ie 2 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published daily except Sundays and Holidays _ NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year U. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c___ Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at •Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.______ o^f|Su83 No. 254 Mon., Oct. 28, 1940 IZ BARBERTONA Za katerega smo: Že mesece nam inozemska poročila prinašajo dan za dnem novice, ki morajo do dna srca driniti slehernega pra-vočutega človeka. Grozote zadnje svetovne vihre še niso pozabljene, rane, strašne rane, še niso docela zaceljene. A že se je zopet dvignil moloh krvoprelitja. Na tisoče družin je brez strehe. Na tisoče družin je za vedno razcepljenih. Otroci so bili iztrgani iz objema staršev. Očetje, matere, sinovi, Hčere — nič ni vojni grozoti sveto. Pomandra, uniči še največje svetinje, največje duševne in telesne zakalde. Vojna — vir trepeta in nasilstva---vojna — pokon- čevalec civilizacije, vojna — uničevalec dela in napredka stoletij, vojna — godba bomb, granat, šrapnelov in drugih peklenskih strojev! Dan za dnem nova nasilja, strašno kr-voprelitje, mesarjenje — uničevanje, uničevanje! Tako sliko nam nudi danes Evropa. Diktatura za diktaturo — čez-dalje večje kratenje človečanskih pravic in svobode — z vsakim dnem večje krvoprolitje in pokončevanje! Kaka razlika med "starim" in "novim" svetom! Priro-mali so semkaj v to resnično obljubljeno deželo — ako jo primerjamo z Evropo — spočetka tisoči, iskajoči obstanka in svobode. Ta mala iskra svob&doljubečih duš se je kaj rapidno razvila v poldrug sto milijonsko množico, katere bistvo obstoja je: SVOBODA — svoboda kretanja, svoboda dela, svoboda tiska, svoboda mišljenja, svoboda življenja. Ta svoboda je bila podlaga razvoju in napredku našega "novega" sveta, na katerega je lahko sleherni ponosen, podlaga vsemu obstoju in razvoju teh naših Zedinjenih držav severoameriških. Božji blagoslov naj ostane ž njimi! Bolj kakor kdaj prej se moramo zavedati, da se smemo šteti srečne, da živimo v taki deželi. Resnično, tudi mi imamo svoje težave. A pomislimo, koliko stotisočev, milijonov človeških bitij bi se danes štelo srečnim, ako bi lahko svobodno in miroljubno živeli naše življenje! Bolj kakor kda prej se moramo istotako zavedati, da je svetovna demokracija ogrožarfa po okrutnem tiranstyu, ki se je porodilo v umobolnih možganih kake trojice krvoločnežev. Male demokracije so že morale podleči sili tiranov. Že so izdelani načrti za podjarmljenje še nadaljnih narodov in držav. Kdor je le nekoliko dalekoviden, že ne vprašuje več: "Kdo je prihodnji na vrsti ?" Zedinjene države severoameriške od osvobojevalne vojne sem še niso nikdar bile v tako kočljivem položaju, kakor so ravno sedaj. Danes so Zedinjene države že skoro zadnji branik demokracije. Anglija se še drži — a strašno je maščevanje tiranov, ki se nad nje ljudstvo izliva. Čim bolj se bliža ura odločitve, tem bolj je odločno sleherno svobodoljubno srce v tem novem svetu, da ne sme demokracija nikdar, niti trenutno zatoniti. Najsi bomo že tu rojeni ali le priseljenci, sleherni, da, sleherni, nosimo v srcu odločitev: KREPKO IN NEOMAJNO HOČEMO STATI NA BRANIKU SVOBODE! Tako upamo dočakati po božji volji zgodovinski dan dne 5. novembra, dan volitev. Sto in stokrat so ameriški volivci že stopili v volivne koče in storili svojo dolžnost kot svobodoljubni in svobode uživajoči državljani. V svobodni deželi izražajo žene in možje svojo voljo, kdo naj upravlja njih javno premoženje, kdo naj vodi njih deželo v tuzem-stvu in inozemstvu, kdo naj bo njih vodja in voditelj. Tekom volivnih kampanj ljudje, posebno naši, radi čujejo mnenje , enega in drugega kandidata, ki se poteguje za ta ali oni urad. Potem si ustvarijo sodbo o enem in drugem. Naši ljudje tudi dajo radi duška svojemu mišljenju in se z drugimi posvetujejo. In še ob vsaki priliki dosedaj so naši ljudje z zanimanjem pričakovali mnenja in nasvetov svojega lastnega časopisja. V dosedanji kampanji se je naše uredništvo omejevalo le na stvarna poročila, se ni spuščalo v komentarje o enem ali drugem kandidatu, čeravno smo prejeli na stotine pisanih in na tisoče ustnih vprašanj: "Za katerega ste vi?" Taktno smo se vzdržali slehernega komentarja in slehernega priporočila, kajti čas se nam ni zdel še zrel. Trebalo je slišati oboje plati, kajti časopis obenem tudi predstavlja ljudsko mišljenje. Danes, potem ko smo imeli priliko zasledovati dogodke, danes, ko smo čuli obe plati — danes, kakor vedno, svečano izjavljamo, da stoji naš časopis z vsemi svojimi skromnimi močmi, z našo dicno demokratsko stranko, ki je predstavnica materialnega in moralnega napredka v j teh Zedinjenih državah severoameriških. Kakor pa to iz-j javljamo danes, ravno tako tudi izjavljamo svečano, da v ; očigled njegovega izvedenega vodstva in dela, da v očigled j njegove ljubezni do preprostega delavskega ljudstva, da v očigled resnega svetovnega položaja, ne bi mogli biti pošteni ni sami sebi, niti naši javnosti, ako ne bi iz dna srca, kakor smo to že dvakrat storili, povedali, da je naša in našega naroda želja, da bi bil tudi še za prihodnja štiri leta izvoljen predsednikom Zedinjenih držav demokrat Franklin D. Roosevelt - Zdi se mi potrebno zopet nekaj napi: ati o slovenski narodni banki, katera vidno ter uspešno napreduje v korist svojega naroda. Namen dopisa je, da bodo delničarji in vlagatelji banke poučeni o njenem napredku, ki jo ne samo njim v korist, marveč tudi v čast narodu. Naj navedem s številkami o njenem napredku. Da bomo lažje videli nje napredek vzemimo račune za leto in pol nazaj, izdane vsakih šest mesecev, kateri so po državnih nadzornikih pregledani in odobreni. The North American banka jc imela 1. januarja 1939 vsega premoženja za $875,860.23. S prvini julijem 1939 $1,074,-646.49, s prvim januarjem 1940 je imela $1,201,817.22, ZJ tembrom tega leta pa J £43,281.53. Tako je ba^Jl predovala v 21 mesecl"J $467,421.30. Bančno premoženje Je .j dečih skladih: Na roka"] denarja za $331,878.52; ] žavnih obveznicah za J 795.01; v posojilih i»a,Jj 084.23; v bondih in drugjj ninah za $310,591.92. fjg je še za $6,931.85. Sk«JjJjj je z 30. septembrom ban" 343,281.53. Dobiček (nerazdeljeJ' $53,502.17. Za kap1^ banka v rezervi Vsak delničar bi se m°r*){i liti lepega napredka 1®S jj venske banke, ki gre t® naprej. (( Vse to moramo v ^ vzajemnosti in zaved11 šega naroda, ki se je "..j ko lepo oprijel. V " ^ v priznanje tem, ki ^ oklepajo in z njo sod«1^ v toliko na drugi stra111 £ tiste, ki še danes m1"1 | banke hodijo druga«1' . ,. jgleJ V slovenski banki ^ Si rojaki! SlovenskaW j sojuje našim ljudem ^ obrestni meri in daj® postrežbo v vseh ozir ka je zavarovana, Je j "Federal Deposit I"8^) Corporation" in "C1 Clearing House Assoc ■ Kdor sodeluje z do^ ko, pomaga svojem« ji kdor jo prezira in ^ ^t škoduje svojemu na''®^ ka ima nad 900 del"'je1 koliko je teh, kater^ fi ka posodila denar P jj imajo dobiček od te® ' $ čaj o manj kakor Banka je v tisočih s j pomagala na osebi'a^f ko bi si drugače ne $ biti posojil, ali pa bl m obresti zanje ^la J je banka že odpom0^® od drugod prenesli * W jila za manjše obre^_0jjlil še prosijo za nova P , pfl1 tere bi radi od drUL,1»' v domačo banko. ji, ga naroda, pripada a ro narod lastuje! taka kakor je v vs« Postrežba je doW*c ^ benci so naši rojak1' te to še drugi! ^ Anton Grdi1^ PODPIRAJTE Sl° TRGOVK i immimimimi f^JM verjamete v^jr 1» MS al pa ne i imiiiiiimimiiii mv KDO JE GOfj (Nadaljev^ "Grom in strela'^ fjj gre, če ni gosp ali pa je gospodar ^ hodi režat tobak, K ^»JT na polju, segnije- .^Ij prišli kmalu še kla, da si odrežeta g ^ vita se mi dtod »V i delu, zanikrna sV°Je/! S temi besedam1 spodinja hlapca i" ,j( j1 Ko sta ušla neVlP ( vprašal: . ^ '' .s "Gospodar, ali j ia?" "Ah, kaj, samo ' ,< ^ la in pobožala m« * "Lopo se zahva ko glajenje in V ste kaj, gospod^ t , vi, bi ne dopust"v jjo'" "Kaj pač hočeš-vse, kar pride." t "Tu bi imel okus. Pravi mož s ti." ■ , tf« "Da, pa kako/ jtj pri hiši že tedaJ-prejšnji gospoda1'^ je jj| Pcvej mi vendar- ^ ko j ni res tak cV ^Lj izbor vseh dot*1" JgS sploh ni mogoče (Dal i e prib^ifl J " AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 28, 1940 i P, tli 3 SATAN IN IŠKARIOT Po nemškem izvirniku K. Maya IZSELJENCI tki- L L;mj«ji v hotelu Madrid. me kdo vprašal, katero 4js0,Je na svetu najdolgočas-I®, 111 najžalostnejše, bi mu I 1 Pomisleka odgovoril, da v Sonori, severozapa-ijj rzavi mehiške republike. I Pozarjam vas seveda, da je £ Je mnenje čisto osebno in rr°dajno. Morebiti je ke-£.ateri mojih cenjenih brav-ljLe Sam obiskal Guaymas ali bo, pa mi bo ugovaral ' da je mesto zelo zani-iuj.' bo. Jaz vsaj sodim, iVv 7 v Guaymasu sem — ne jjJ'te mi krepke, pa zelo iz-l besede — zalenaril in i5 štirinajst celih pustih : '•'en j a. jj^'1« se je pa takole. J Se«i tistikrat v San Fran-nastavljen pri nekem za-| Vu- Pisal sem za časopisi® kolikortoliko še dobro !Ve,Jal- Pa kri mlademu ij ,U ^ da miru, vleklo me s0u._lvJino, namenil sem se, ^sčem Arizono, ki je, ka-Iv q ena izmed Zedinjenih lil everne Amerike. Rad Vl(^el tamkajšnje rudnike !&f0?ledal Pestro življenje |£Va7- zlatokopov — I., Je namreč zelo boga-iu atih rudah. Kar kupo-12lato, SO govorili in dig-1 j,^r°sPectorji in gambusi-»M )°v pravi.i° zlatokopom (PvM^ko in po špansko, so ijk61 tistikrat v Arizono, lie J Sev&da ne mislite, da fc^0t"ebiti tudi mene lotila l^^inost. Kakor rečeno, i}oo0,.pa zanimivo življenje !f%njanje digger j ev, vite-I.PI, k sreče, bi si bil rad og-i#c 1 s0 tistikrat še na zelo M j ^Žin iskali in prido-Po nevarnem div- Sojini načrtom ni bi-iffi tp i Je namreč izbruh-Pujv ebiki vstaja in lastnik jjpviua me je vprašal, ali itotv ^ko za časnikarske-«0 Cevalca. Tako poroče-službo dobro plačajo, f žAr'6m zaenkrat svoj na-lz°nom ter z veseljem m jU_žbo, tem rajši, ker a Priliko, da sem fPcerStonj' videl kraje> ki bi Pj ..menda nikdar ne bil lskati Na cilju sem bil, v pristanišču, ob morju, odkoder je bila pot odprta v svet. Toda navdušenja ali že celo kar veselega iznenadenja nisem občutil, ko sem zagledal mesto. Pristanišče je bilo prazno. Noben parnik, nobena jadrnica se ni zibala ob pomolu, nobenega sledu o kaki še tako majhni ribiški ladjici ni bilo videti na morju. In šele mesto samo! Guaymas je štel tistikrat morebiti dva tisoč prebivalcev. Hiše so bile iz sirove, na solncu posušene opeke, oken nisem videl, o tlaku in drugih velemestnih napravah nisem ničesar opazil. Mesto leži v globokem kotlu med golimi stenami trahita. Žarko opoldansko solnce je odsevalo od skal, da je bilo v kotlu vroče kakor v krušni peči. V okolici nisem srečal žive duše in ko sem stopil med prve hiše, se mi je zdelo, da je Guaymas izumrlo mesto. Seveda moram priznati, da tudi moja zunanjost ni bila nič manj klavrna in revna ko zunanjost tega slavnega mesta. Za gentlemana, ali kakor tam pravijo po špansko, za caballera, se namreč res nisem mogel postaviti. Za obleko sem dal sicer v San Franciscu osemdeset dolarjev, toda v divjini se mi je sčasoma tako razlezla, da so bili različni deli moje osebnosti mnogo bolj vidni ko blago, ki sem se z njim prvotno nameraval pokriti. Tudi moje obuvalo je bilo na kraju moči in zmožnosti. Desno peto sem vso izgubil, ne vem kje, od leve mi je ostala še samo polovica in če sem ogledoval zelo odkritosrčne konice svojih črevljev, sem hočeš nočeš mislil na zevajoče gosje kljune. In kak je bil klobuk! V nekdanjih dobrih časih sem ga ponosno imenoval sombrero, kar je španska beseda in pomeni senčnik. Temu častnemu in koristnemu poklicu pa se je moj izdajalski klobuk v divjini popolnoma izneveril. Nekdaj prešerno široki krajniki so se po-izgubili, da še danes ne vem povedati, kedaj in iz katerih nerazumljivih razlogdv in kam. in kar mi je od slavnega sombre-ra še v neločljivi zvestobi tičalo na glavi, je bilo bolj podobno tarbušu ko kateremukoli drugemu pokrivalu in bi se bilo, odkrito povedano, dalo imenitno uporabiti za cedilnik. Le usnja-ti pas, moj dolgoletni spremljevalec na potovanjih, se me je držal z neuklonljivo zvestobo in značajnostjo. O pričeski in drugih toaletnih skrivnostih niti ne govorim, da ne bom žalil spoštovanja, ki ga je dolžen človek svoji osebnosti v vseh in tudi v takih okoliščinah. Počasi in s trudnimi koraki sem stopal po praznih ulicah ter željno pogledoval na desno in leve, da bi kje našel kako človeško bitje. Pa sem zagledal nizko poslopje. Izpod strehe sta molela dva droga in na tistih dveh drogih je visela lesena tabla. Nekaj je bilo na tabli napisano z nekdaj belimi, pa že čisto izvetrenimi črkami. S trudom in naporom sem bral tole: "Meson de — gostilna pri." Več pa tudi z najboljšo voljo nisem, mogel razbrati. Stal sem in ugibal in razmišljal, kako hišo napoveduje zagonetni napis, ko sem čul za seboj korake. ! Da I i« prihodnjič) --o- KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV NOVEMBER 2.—Podružnica št. 1 SMZ priredi plesno veselico v dvorani "Domovina" na 14. cesti, Barberton, O. 2.—Veselica društva Kras, št. 8 SDZ v Slovenskem domu na Holmes Ave. 2.—Cavalier Club, ples v Twilight dvorani. 3.—Glasbena matica priredi v avditoriju SND na St. Clair Ave. "Oratorij." 3.—Pevsko društvo Zvon priredi jesenski koncert v SND na 80. cesti. 9.—Dr. Svob. Slovenke št. 2 SDZ priredi ples v SND. 9.—Pevski zbor Adria priredi koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 10.—Lake Shore Post št. 273 Ameriške legije priredi plesno veselico v Knausovi dvorani. 10.—Društvo Slovenec št. 1 SDZ proslava 30. letnice v avditoriju SND. 10.—Društvo Danica št. 34 SDZ bo slavilo 15 letnico obstanka na Prince Ave. 10.—Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi card party in ples v šolski dvorani. 16.—Plesna veselica društva sv. Janeza Krstnika št. 71 J. S. K. J. v Slovenskem domu na Holmes Ave. 17.—Koncert mladinskega zbora črički v SND na 80. cesti. 17.—Slov. pevsko društvo Lira priredi koncert v SND. 17.—20.— (vse štiri dni) bazar fare Marije Vnebovzete v Slovenskem domu na Holmes Ave. Zahvalni dan. — Junior liga SDZ priredi Zvezin dan v SDD na Waterloo Rd. 23.—Roust About Club, ples v Twilight dvorani. 23.—Dr. Glas Clev. Delavcev št. 9 SDZ plesna veselica v S. N. D. 24.—Mlad. pev. zbor Kralji-čki priredi koncert ob 4. popoldne v SND, Maple Heights. 24. — Slovenska dobrodelna zveza proslava 30-letnice v SND na St. Clair Ave. 24.—Proslava 30 letnice Slovenske dobrodelne zveze. 24.—Podružnica št. 25 SŽZ priredi igro in ples v Knausovi dvorani. 28.—Koncert pevskega zbora Cvet v SDD na Prince Ave. 30.—Vantage Racquet Club priredi ples v Twilight dvorani. Trebarjev orkester. 30.—Društvo Ložka Dolina (Lož Valley) priredi veliko plesno zabavo v SND na St. Clair Ave. Godba Johnny Pe-con. 30.— Društvo Ambassadors, št. 62 SDZ prireja ples v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. DECEMBER 7.—Gay Knights Club, ples v Twilight dvorani. 7.—Društvo Blejsko jezero št. 27 SDZ priredi ples v SDD na Waterloo Rd. 14.—Sharpey's Club, ples v Twilight dvorani. 15.—Društvo Brooklyn št. 135 SNPJ praznuje 30 letnico obstanka z banketom v Domu zapadnih Slovencev, 6818 De-nison Ave. 22.—Božičnica mladinskega pevskega zbora Škrjančki v Društvenem domu na Recher Ave. 28.—Društvo Srca Jezusovega SDZ, ples v Twilight dvorani. 31.—Društvo sv. Štefana št. 224 KSKJ priredi Silvestrov večer v dvorani sv. Nikolaja na Superior Ave. in 36. cesta. -1941-JANUARIJ 4.—Frances Rupert Cadets št. 14 SŽZ prirede plesno veselico v Slovenskem domu na Recher Ave. 4.—23rd Ward Civic Club, ples v Twilight dvorani. 11.—Društvo Danica št. 11 SDZ priredi plesno veselico v SND na St. Clair Ave. 11.—Društvo Zumberak HBZ ples v Twilight dvorani. 18.—Jolly Jester's Club, ples v Twilight dvorani. 18.—St. Vitus Boosters št. 25 KSKJ plesna veselica v SND. ZBOLJŠANJE RAZSVETLJAVE JE ZELO POPULARNO Zgornja slika nam kaže primer pravilne urejene stanovanjske sobe v demu Mr. in Mrs. John L. MeChord, 2924 Carlton Rd. Tu lahko opazite svetilko poleg vsakega stola. "Razsvetljevanje v tisoč domovih Clevelandčanov je bilo tekom zadnjih dveh ali treh let loopclnoma z revolu-cionirano, kar je gotovo vzrok raznih izboljšav. ki so nujno potrebne a boljšo razsvetljave," pravi J. E. North, predsednik Electrical League. "Toda," pravi dalje, "je še vedno veliko število domov, kjer se po večerji vsa družina drenja krog ene same luči, kjer lahko čita, ali kjer se pri šivanju pri tako slabi razsvetljavi pokaže naslednji dan. kcliko pogrešnih vbodov je bilo narejenih napačno ali pa izpuščenih. Kcliko pcmot se lahko napravi pii igranju kart in vse to vsled slabe razsvetljave." Mr. North pravi dalje: "če je tako v vašem domu, je sedaj čas, da dobro premislite in si umislite pravilno in zadostilo razsvetljavo v svoje domove, da boste tako preskrbljeni za dolge zimske večere. Kadar kupujete nove svetilke, morate vselej paziti na sledeče: da je svetilka dovolj visoka, da je senčnik pravilne mere, izpod katerega bo svetloba lahko prihajala na vse strani, senčnik naj bo na vrhu odprt in. najboljše je, da je na znotranji strani pedvlečen z belim platnom. V vsaki hiši bi morala biti vsaj ena taka svetil- ka, pri katere svetlobi vam oči ne trpe." Mnogokrat navadne stenske svetilke lahko preuredite, da bodo popolnoma odgovarjale svojemu namenu. Vsa morebitna pojasnila, kcliko svetlobe potrebujete v svojem stanovanju, lahko dobite v trgovinah električnih predmetov, kjer imajo navadno izkušene svetovalce. Ti svetovalci vam. bodo natančno povedali, kolike svetlobe potrebujete v svojem stanovanju, da ne bedo vaše oči trpele brez potrebe in vam obenem tudi povedo in pokažejo napake sedanje razsvetljave. Oglasi v "Ameriški Domovini" im^jo vedno dober vspeh. 25.—Amigos Club, ples v Twilight dvorani. 25.—Pevski zbor Adria ples v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. FEBRUAR 22.—Skupna društva fare sv. Vida prirede plesno veselico v SND. APRIL 26.—Jolly Fishermen's Club, ples v Twilight dvorani. -o- Obletnica kipa Svobode Velika devica v newyorski luki je stara 54 let Najbolj priljubljen simbol vsem Amerikancem — kip Svobode — ima danes svoj rojstni dan. Kip je star 54 let 28. oktobra. Stoječ vedno na straži sredi newyorške luke, je slavni kip vznetil srca milijonom do-šlecev in jim dal nado v novo življenje. Ga ni na svetu svetej-šega simbola. Kipar, Frederic Auguste Bar-tholdi, Francoz, je prišel na to obalo leta 1870, takoj po tragičnem porazu njegove domovine. Ob pogledu na velikansko luko, se je v njegovi glavi porodila ideja, da bi tu bil prostor, kjer bi mogel postaviti kip "boginji svobode." Bil je tako prešinjen s to idejo, da je takoj po svojem povratku v Francijo začel udej-stvovati svoj načrt. Ustanovljeno je bilo društvo odličnih Francozov. Po vsej Franciji so pričeli nabirati prispevke za financiranje kolosal-nega kipa "Svoboda razsvetljujoča svet," kot si jo je Bartholdi zamislil. Prispevki so pričeli prihajati od revnih in bogatih ljudi v centih in frankih. Tako je bilo navdušenje za proslavo svobode. Ko so nadaljni prispevki pričeli pešati, je Bar-tholdi zastavil svoje lastno premoženje, da se le kip dokonča. Bartholdi je delal neumrno, delal načrte, meril, nadzoroval livarje in po petih letih je bil kip izgotovljen. Končno je bil montiran v Parizu leta 1881. Do tedaj je stal četrt milijona dolarjev. Med tem pa se je iskalo sodelovanje Zed. držav. Končno je leta 1883 odbor začel nabirati prispevke v tej deželi za gradnjo podstavka, na katerem bi stal bronasti kolos. Podstavek je bil končno postavljen leta 1886. Otok sredi luke, Bedloe's Island, je bil izbran za kip, ki je bil pripeljan sem preko ocea na in postavljen na podstavek in železno ogrodje. Velika ceremonija odkritja spomenika se je vršila 28. oktobra 1886. Predsednik Cleveland je bil prisoten. Tudi Bartholdi je bil tam in prisostvoval kronanju njegovega 15 letnega delovanja ali prizadevanja. Končni stroški velikega kipa, največjega na svetu, so znašali $600,000. Kip tehta 225 ton, 40 ljudi je moglo stati v veliki roki in 12 jih gre lahko v veliko bakl j o visoko nad krono na glavi. Do vrha vodijo 403 stopnice. Svetilka, ki žari iz baklje je bila instalirana po federalni sve-tilniški službi Ob tej priliki naj navedemo nekaj zanimivih dejstev o kipu Svobode. Višina od morske gladine pa do vrha kipa znaša '301 čevelj in 3 palce. Dolgost roke je 16 čevljev in 6 palcev; kaza-| lec je dolg 8 čevljev; od brade 1 do vrha glave je 17 čevljev in 3 i palce; od ušesa do ušesa je 10 | čevljev; razdalja med očmi je 2 čevlja 6 palcev; čez pas pa ima kip 35 čevljev obsega. F.L.LS. stvom za poljedelstvo odredilo maksimiranje cen vinu lanskega pridelka, da bi preprečilo špekulacije. Za olajšanje določitve cen je ministrstvo odredilo temeljno ceno 13 lir po stopinji alkohola. —Gorica, septembra 1940. — Iz italijanskih listov povzemamo sledečo zanimivo notico o sredstvih, ki se jih poslužujejo mesarji, da bi čimveč zaslužili. Ugotovilo se je, pišejo listi, da so nekateri mesarji, ki prodajajo zajce in kunce, prišli na to lepo odkritje, da so na lahek način povečali težko. Komaj ubite zajce in kunce stavijo mesarji v posode z vodo in po kratkem času se teža zaradi upijanja vode poveča za 18 odstotkov. Pri tem se seveda meso pokvari oziroma zgubi precej hranilnih snovi. Poleg tega pa je velika tudi nevarnost zastrupitve, ker nekateri mesarji ne zmenjajo vodo pri tem poslu. Goriški prefekt je izdal stroge odredbe za preprečitev tega sistema, ki gre na škodo konzumentov in je odredil povečanje veterinarske službe. — Trst, septembra 1940. — Uradni list "Gazzetta Ufficia-le" je prinesel nov seznam kli-matičnih in turističnih krajev za katere je predpisana taksa za bivanje. Na Goriškem so za kli-matične kraje proglašeni: Kobarid, čepovan, črni vrh, Bovec, Sv. Lucija, Trnovo in Tolmin, v Istri pa: Izola, Veliki Lošinj, Poreč, Umag, Sv. Štefan (terme v občini Oprtalj. MALI OGLASI MOŠT! SODI! Pričeli smo prešati grozdje. Postregli vam bomo s finim moštom kot prej-šna leta. Se toplo priporočamo starim in novim odjemalcem za naročilo mošta. Pri nas dobite tudi dobre sode. V zalogi imamo tudi staro vino. J. SMOLE JR. 6121 Glass Ave, (zadej) Stanovanje se odda Lepo stanovanje 5 sob in kopalnica v bližini Hough Ave. in E. 73rd St. se da v najem. Najemnina $25 mesečno. Za natančen naslov se obrnite na August Kolandra, 6419 St. Clair Aye- (255) Delo dobi dekle ali mlada žena, ki se razume v gostilni. Zglasi naj se zvečer na 1245 E. 55th St. Pri nas dobite vsak pondeljek in torek sveže jeterne in krvave klobase po vsaka; novo domače kislo zelje po 6 centov funt. Se vljudno priporočam vsem gospodinjam. Anton Ogrinc 6414 St. Clair Ave. Delo dobi ženska, da bi varovala tri otroke, ki nimajo matere. Jako dobra plača. Zglasite se na 19008 Cherokee Ave., med 5:30 in 7 zvečer. (255) Za obrambo. — Ob priliki svojega obiske; v Pnyton, Ohio in kjer je imel svoj znameniti govor glede tujezemske politike, si je pvvdsedtrik Roosevelt ogledal tudi mogočne bombnike w Wright polju, ki naj dajo odgo vor na izzivanje evropskih diktatorjev. Puška nam kaže predsednika Roosevelta sedečega v svojem avtu. IZ PRIM0RJA —Gorica, septembra 1940. — Vzadnjih dveh tednih je bilo opaziti, kakor pišejo italijanski listi, neopravičeno dviganje cen vinu. Od 2.60 lir za liter je cena vinu poskočila na 3.20, 4, 4.40 in celo na 4.80 za navadno namizno vino. Sedaj .je ministrstvo za korporaeije v skladu z ministr- Grozdje, mošt, sodi! Crn mošt, sod.. .........12.00 Bel mošt, sod. ...........17.50 Pol črno, pol belo, sod .. .15.00 Concord grozdje, ton .,,2Q.OO Belo grozdje, ton ------- .50.00 Sodi od .........$1.15 naprej Ted Mandel 20171 Nicholas Ave. KEnmore 1241-J. (x) Stanovanje se odda v najem, 6 sob, garaža, furnez. Odda se samo pošteni družini. Vprašajte na 665 E. 160th St., Collinwood. (254) Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Vogal St. Clair Ave. in E. 68tK ENdicott 9571 Pripeljemo na dom. 1940 OCT. 1940 So MoTu We||Thj Fr Sa , HI 21.3 4 5 6 i 71| 81 tira 11 12 I IMI) 18 19 120 i 2122 23 24' 26 žSiii H '^al T Jargas, vodja upora, 'Ji| jj^če, padei je in Upor J zadušen. Odposlal Sk11"'® Poročilo svojemu odpotoval črez Si-,1i ^ e k morju, — tistikrat Hi^0 toliko želenic kakor da bi kje v kakem našel ladJc' ki bi lk\uL ,la'a više gori po Ka-Ti ^^ zalivu. Slejko-ul^l 0)}. Namreč spet name-1 % ^ti Arizono in pose-kjer sem se mi-fnjp 1 2 Winnetouom, po-ipie111 APačev: JV Potovanje h Kalifor-Zalivu žal ni bilo bre^ samotni Sierri Ver-. jG spoteknil konj in si J iti0go: Ustreliti sem ga j potovati k morju. : l%<< 0 in jermen je sem pu-< >.\i11'-'ltcr tak tovor v peko-ljwl lnehiškega solnca ni ik'^ Prijeten. Sli ' M k6Ve srečal člc- % prodal konja ali 4Setn se skrbno izogi-srečanju, najbolj ,njl! z Indijanci, ki bi ^ imel nobene koristi, JPt j1® škodo. Pot je bila »r ^ o! llaporna in olajšan lV>lov nil- ko se je kon~ ttfo zableščal Kalifor- Bfc^ &em prišel v tisti ža- AMERtšKA DGMAvftU, OČtOfefch 23, 1940 sami moški. Husaby daJ stal prava kloštrska cer*« j živita tu Gunnulf in S^ ' — tasta lahko štejejo duhovnega — in zdaj ^ ga radi poduhovnili. Ta ^ li potemtakem na duhovniki. Toda drugi sole smejali. (Dalje prihodnji^ NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrtega srca naznanjamo vsem nikom, prijateljem in znancem izgubo naše ljublje' matere in stare matere učne uomoe so zadele tudi palačv, kjer zboruje "angleški parlament. Slika. nam kaže St. Stephen dvorano, ki je bila najbolj prizadeta v bombnem napadu. Slika je poslana iz Londona. HRANILNE VLOGE TEKOČE OBRESTI PO 3% ST. CLAIR SAVINGS & LOAN CO 6235 ST. CLAIR AVENUE WOLFF HEATING CO. Slika nam predstavlja nemškega pisatelja Lion Feuchtivanger-ja, katerega so bili Nemci vtaknili v koncentracijsko taborišče v Franciji, odkoder pa je _po-begnil v ženski obleki v Španijo, kamor ga je zasledovalai nemška tajna policija. Slika je bila posneta ob prihodu v New York. grelni inženirji Gorak zrak, para, vroča voda, plin, olje, air conditioning. — Popravljamo vse vrste furaeze in boilerje. nobene gotovine takoj, plačate v treh letih I Urad bi razstava Vseh predmetov na ' 715 E. 103rd St. GLenville 9218 Vprašajte za naSega zastopnika Štefan RobasI A Sigrid Undset: KRISTINA - LAVRANSOVA HCI II.—ŽENA FRANCES STERLE rojena KOTNIK Blaga pokojna mati so bili rojeni leta 1865 v ■ Gornje jezero pri Cerknici, poročena v Vrhnik' ^ Ložu. Nemila smrt jih je ugrabila po dolgi bol«2"' četrtek, 29 .avgusta malo pred polnočjo. K več«e' počitku smo jih položili dne 2. septembra, 1940. i V dolžnost si štejemo, da se tem potom isl J. Prijatelj, Mr. in Mrs. Grajzar, E. 170th St.; ■ Mrs. Mrhar, Mr. in Mrs. Dolenc, Misses MildJ Ester Mullec, Mrs. Jack Zelfiznikar, Mrs. F. Deisy Ave.; Mr. in Mrs. Cholmondeley, Mr3-Hace, Mrs. Mary Lužnar,. Mrs. Antonija Ivnik-Mrs. Lubi, Bliss Ave.; Mr. in Mrs. G. W. ^ burg- y Hvala vsem, ki so nam dali avtomobile na ^ lago: John Sterle, Anton Sterle, E. 60th St. 5 Mullec, John Mullec, Robert Lappin, Louis f Ciril Kunstel, Miss Mary Rožanc, Stan Žu***' Mrhar in Tony Lubi. t o" Srčna hvala vsem, ki so prišli pokojno oblS ^ času bolezni in vsem, ki so jo prišli kropit kak°l vsem, ki so se udeležili pogreba. Lepo se želimo zahvaliti Rev. Matthew' Rev. Max Sod j i za obiske ob času bolezni kak01^ Rev. Tomasch za tako lepo opravljene pogreb"1® f. de. Srčna hvala pogrebnemu zavodu Joseph " $ Sinovi za vsestransko postrežbo, kar je bilo v $ vse hvale vredno. Zahvalo naj sprejmejo t^1 krste: Joe Prijatelj, Marko Mrhar Sr., J oh" . / šar, Frank Zobec, Joe Petrič in John Dolenc. 1 slučajno kakšno ime po pomoti izpustili, , oprostijo ter se jim ravno tako lepo zahvalju3'' ^ Ti, draga, ljubljena mati in stara mati, P%j!l'' miru in rahla naj Ti bo ameriška zemlja. SP° "j se Te bomo z ljubeznijo v naših srcih, dokler y I snidemo tam, kjer ni ne solz in ne trpl.Telljil zvezdami! Žalujoči ostali: JOHN STERLE in ANTON STERLE, ^ MARY HROVATIN, hči. ter vnuki in vnukinje in pravnuk Bobb>" Cleveland, O., 28. oktobra, 1940. ji AMERICAN RADIATOR PRODUCTS POZOR---POZOR KADAR želite poslati denar v Jugoslavijo in Italijo; vsaka poliljatev je garantirana; KADAR rabite krstni ali rojstni list iz starega kraja; KADAR-koli rabite informacije glede vašega denarja ali imetja v starem kraju; KADAR potrebujete notarske listine ali notarski podpis; KADAR želite napraviti prošnjo za prvi ali drugi državljanski papir, se vedno obrnite na: AUGUST HOLLANDER 6419 St. Clair Ave. v Slov. Nar. Domu si je komaj drznil dotakniti se s prsti njene roke. če je imela N{aakkvteja na prsih, je vrgla kraj ček rute čez blestečo liso svojega belega telesa. Bilo je, kot bi hoteli poslati ženo od njega naravnost v nebesa —. Zato se je napol nejevoljno šalil z bratom in tastom, ko so na večer sedeli v veliki sobi — kdar še ni bila tako lepa kakor zdaj — velika in vitka v preprosti prsteno rjavi obleki iz nebarvanega rasa. Ruta iz surovega platna, ki ji je zakrivala lase, vrat in ramena, je le še močneje kazala, kako blesteče bela je bila postala njena koža. Kadar ji je pomladno sonce padalo naravnost na obraz, je bilo, kot bi ji luč pronicala globoko v meso, tako svetla je bila — oči in ustnice so ji postale kakor prosojne. Kadar je prišel v kamro, da bi pogledal fantka, je povesila velike bele veke, brž koi se je ozrl vanjo — bila je videti tako sramežljiva in čista, da na tujem ne le menihi, nune in duhovniki pomagajo pri svojih pobožnih vajah s takimi molki. Ta rožni venec je bil neznano lep; jagode so bile iz nekakšnega rumenega lesa, ki je prišel iz Indije in je tako sladko in močno dišal, da je človeka prav lahko spominjal na to, kakšna naj bo dobra molitev — žrtev srca in hrepenenje po pomoči za bogoljubno življenje. \Vmes so bile jagode iz jantarja in zlata, križ pa je bil iz lepega emaj-la. Kadar je Erlend srečal svojo mlado ženo zunaj na dvorišču, je hrepeneče gledal za njo. Ni- Po Kristininem mnenju je bil razen nje na Husaby ju samo še en človek, ki je docela razumel, kako krasen in obetaven otrok je Naakkve. Bil je to novi duhovnik, Sira Eiliv —. Ta se je kazal V tej zadevi prav tako razumnega kakor mati. Sira Eiliv je bil mož drobnih udov, majhne -rasti, okroglega trebuščka — odtod njegova nekoliko smešna vnanjost. Bil je hudo nekazen človeček — celo ljudje, ki so že nekajkrat govorili z duhovnikom, ga niso mogli precej prepoznati, tako povprečen je bil njegov obraz. Lasje in koža so imeli isto barvo — kot rdeče rumen pesek — in njegove okrogle, vodeno modre oči so bile docela ploske. .Bil je tihega, plahega vedenja, toda mojster Gunnulf je pravil, da bi si bil s svojo veliko učenostjo tudi Sira Eiliv mogel pridobiti višje naslove, če bi si znal malo bolje utirati pot. Veliko bolj kot modrost pa ga diči neomadeževano življenje, ponižnost in iskrena ljubezen do Kristusa in njegove cerkve. Bil, je preprostega rodu in da-si ni bil kdo ve kaj starejši kot Gunnulf Nikulausson, je delal vtis skorajda postarnega človeka. Gunnulf ga je poznal še iz časa, ko sta v Ntfdarosu. skupaj hodila v šolo ,in je vselej govoril o Eilivu Serkssonu z veliko ljubeznijo. Erlend je trdil, da so dobili na Husaby hudo ne-kaznega duhovnika, Kristina pa je takoj dobila zaupanje in naklonjenost do njega. Tudi pO svojem prvem potu v cerkev je Kristina še nadalje stanovala z otrokom v kamri. Pot v cerkev je bil zanjo težak dan — Sira Eiliv jo je spremi! skozi cerkvena vrata, ni si pa upal podeliti ji Gospodovo telo. Sicer se mu je bila izpovedala, vendar se je morala potruditi, da dobi za greh, ki si ga je bila nakopala s sokrivdo prinedolžni smrti človeka, odpuščanje od nadškofa samega. Tisto jutro, ko so ji dušo trle bridkosti in je Gunnulf sedel pri njej, ji je bil zabičal, da naj, čim se reši življenjske nevarnosti, ki preti njenemu telesu, urno poišče zdravila svoji duši. Kakor hitro bo dovolj zdrava, je hotela izpolniti obljubo, dano sv. Olafu. Njegova priprošnja je bila torej ohranila njenega sina zdravega in živega za luč in za krstno kopel, zato je sklenila bosa poro-mati na njegov grob in položiti nanj svoj zlati venec, čast in slavo device, ki ga je tako slabo varovala in po krivici nosila. In Gunnulf ji je nasvetoval, naj se pripravi za to pot s samotnim življenjem, molitvijo, branjem in premišljevanjem, pa tudi s postom, ki pa bodi radi dojenčka zmeren. Tistega večera, ko je po vrnitvi iz cerkve žalostno sedela v kamri, je prišel Gunnulf in ji I podaril molek. Dejal je, da si Bil je tedaj poveljnik posadke v trdnjavi, bil je zasidran s tremi manjšimi ladjami na morju in je stra-žil obalo. Erlendove oči so bile podobne očem otroka. — ni se bahal, samo jezik je'vrtel — La-vrans je ležal in ga gledal —. Lavrans je doslej pogosto prosil Boga za potrpljenje s tem možem svoje hčere — zdaj je bil m^lodane jezen sam nase, saj mu je bil Erlend bolj všeč, kot mu je bilo po'volji, in spomnil se je, da je imel v tisti noči, ko je bila pogorela cerkev, zeta kar rad. To dolgo telo ni krivo, če Erlendu manjka možatosti. Očeta je boleče zbodlo v srce — kakšna škoda za Erlen-da, bil bi za kaj boljšega sposoben, kot za to, da zapeljuje ženske. Kar pa je storil drugega, so skoraj same otročarije. Vsaj časi da bi bili taki, da bi mogel kakšen knez tega človeka pritegniti k sebi in ga zaposliti — ampak dandanašnji, ko so razmere take, da se mora vsakdo v premnogih stvareh zanašati le na lastno sodbo — in možu v Er-lendovem položaju je treba vendar skrbeti za lastni blagor in za blagor mnogih drugih ljudi. In to je Kristinin mož —. Erlend se je ozrl v tasta ter se še sam zresnil. Nato je rekel: "Nečesa vas bom prosil, Lavrans, preden prideva k meni na dom — povejte mi, kaj imate na srcu." Lavrans je molčal. "Saj veste," je rekel Erlend kot poprej, "rad vam padem k nogam, kakorkoli vas je volja, in pokoril se bom, kakor se vam zdi, da zaslužim —" Lavrans se je ozrl v obraz mladega moža — nato se je čudno nasmehnil : "Menda bi bilo obema težko, Erlehd — meni povedati in tebi storiti. — Naprej moraš cerkvi na Sundbuju in tudi duhovnikom, ki sta jih imela za norca, poslati primeren dar," je rekel ostro. "Ne maram več govoriti o tem ! — S svojo mladostjo se tudi ne rtoreš izgovarjati —. Bolj častno bi bilo, Erlend, če bi mi bil padel k nogam, preden sem priredil Vajino ženitnino —." "Res je," je rekel Erlend. "Toda takrat nisem vedel, da stvari tako stoje in da bo žalitev, ki sem vam jo bil prizadejal, nekega dne prišla na dan.'" Lavrans je sedel pokonci: "Nisi vedel, ko si se ženil, da Kristina —" "Ne," je rekel Erlend z obupanim. "Skoraj dva meseca sva b!la že poročena, preden( sem opazil." Lavrans ga je malce osuplo pogledal, rekel pa ni nič. Tedaj je Erlend spet začel, tiho in oklevajoče : "Veseli mc, tast, da ste šli z menoj; Kristina je bila vso zimo tako otožna, — komaj je spregovorila z menoj kakšno besedico. Kaj pogosto se mi je dozdevalo, kakor da ne more živeti ne na Husabyju ne z menoj." Nekam hladno in odbijajoče je Lavrans: "Take so menda vse mlade žene. Zdaj, ko je spet zdrava, bosta nemara spet postala tako dobra prfjatelja kot poprej," je rekel in se malce porogljivo nasmehnil. Toda Erlend je kar sedel in strmel v žerjavico. Zdaj je mahoma za gotovo vedel — zaslutil pa je bil to že tisti trenotek, ko je. bil zagledal rdeči otroški obrazček ob Kristininem belem ramenu. Da med njima nikoli več ne bo tako, kot je bilo nekoč. Ko je oče stopil h Kristini v kamro, je sedla v postelji pokonci in mu stegnila roke naproti. Ovila mu jih je okoli ramen ter jokala in jokala, da se je nazadnje Lavrans kar prestrašil. Bila je že nekaj časa pokonci, potem pa je zvedela, da je Erlend čisto sam odrinil na pot, in ko ga le ni bilo domov, se je začela tako bati, da se je pridružila še mrzlica. Morala je spet v posteljo. Bilo je očitno, da je še slabotna — za vsako malenkost se je razjokala. — Med Erlendovo odsotnostjo je bil prišel na dvor novi hišni kaplan Sira Eiliv Serksson. Ta bi bil Kristini včasih rad kaj prebral — toda ona se je ob vseh mogočih rečeh meni nič tebi nič razjokala, tako da kmalu ni več vedel, kaj ji sme pripovedovati. Nekega dne, ko je oče sedel pri njej, je hotela Kristina sama poviti otroka, da bi mogel natanko videti, kako je deček lep in dobro raščen. iježal je tamkaj nag pred njo med povoji na odeji in brcal. "Kakšno znamenje pa ima tu na prsih?" je vprašal Lavrans. Tik nad srcem je imel otrok nekaj krvavo rdečih peg — bilo je videti, kot bi se bila tamkaj krvava roka doteknila fantka. Ko je Kristina prvič zagledala to znamenje, se je sama prestrašila. Toda skušala se je bila potolažiti in je rekla tudi zdaj: "Gotovo je le ognjeno znamenje — ko sem videla, kako gori cerkev, sem se prijela za prsi." Očeta je presunilo. Da. Saj vendar ni vedel, kako dolgo — ali koliko — je skrivala. Nikakor mu pa ni šlo v glavo, da si je ona — njegov lastni otrok — drznila — pred njim —. "Ne verjamem, da imate mojega sina res od srca radi," je Kristina večkrat d-djala očetu, in Lavrans se je tiho smejal in odgovarjal, da ga ima vendarle rad. Je pa tudi v zibko in na posteljo otročnice položil bogate darove. Toda Kristini se je dozdevalo, da nihče ne ljubi dovolj njenega sina — Erlend pa še najmanj. "Poglejte ga, oče," je prosila, "ste videli, zasmejal se je •— ali ste že kdaj videli tako lepega otroka, oče, kot je Naakkve?" Tako je spraševala brez pre-stanka. Nekoč je rekel Lavrans, kot bi bil zamišljen: "Haavard, tvoj brat — najin drugi sin — je bil čudovito lep otrok." iCiaz nekaj časa je vprašala Kristina s slabotnim glasom: "To je bil tisti izmed mojih bratov, ki je najdlje živel — ?" "Da. Dve zimi je doživel. _ Zdaj pa nikar spet ne jokaj, Kristina," je tiho prosil. Niti Lavrans niti Gunnulf Nikulausson nista bila zadovoljna, da so dečka imenovali Naakkve; krščen je bil za Nikolaja. Erlend je gnal svojo, da je Naakkve isto ime, Gunnulf pa je dokazoval, da že sage iz poganskih časov poročajo o možeh, ki so se imenovali Naakkve. Navzlic temu Erlend ni maral rabiti imena, ki ga je imel njegov lastni oče. In Kristina je zmerom klicala dečka tako, kot ga je bil Erlend prvikrat pozdravil.