IngernU se sprejomajo in velja tristopnH vrsta: 8 kr., če se tisku Umit, II II •! n S II ii u ii ii ^ u Pri večkratnem tiskanji so cena primerno zmanjša. Rokopisi se no vračajo, ncfrankovana pisma se 110 sprejemajo. Naročnino prejema opravniStvo (administracija) in ekspedicija na Dunajski cesti 3t. lfi v Modija-tovi liiSi, 11. nadstropji. Političen list zaslonnsli narofl. Po poiti prejemsn velli : Zu ceio ieto , , 10 gi. — kr. ca iioiieu . , S ,, — „ ca četrt ieta . . 2 50 „ V administraciji velia: Z« ceio ieto . , S gl, 40 kr za Doi leti . . » 20 „ za četrt ieta 2 ., 10 ,. V Ljubljani n» aom nušil an velia 80 kr. več. na leto. VredniStvo ;e Klorijanako ulice 5t. 44. izhaja po trikra ua teden ii sicer v torok, četrtek m minuto Znamenja časa. češki list ,.Narodni listi" iznenadil jo avstrijske politiko z uovim predlogom. On namreč hoče, zdaj ko se snideta avstrijski in ruski car v Varšavi, da bi zastopniki češkega narod«, to je njegovi poslanci, podali bo v Varšavo, ter oba cesarja prosili, naj poravnata slovansko vprašanje v Avstriji, naj določita meje, do kterih segajo pravico slovanskih iu drugih narodov v Avstriji. Češki list dostavlja, da sta sedajni car in njegov minister Ignatijev prijatelja Slovanov, da se bosta toraj za stvar zanimala. List meni, da v tem ni nič nelojalnega, ker so tudi Nemci in Mudjari dosti-krut zunaj no politiko obračali v svojo korist. Tako pišejo „Narodni listi". Nasprotno pa piše ,,Politik", da se češki narod ne bo sprijaznil s tem predlogom, šo menj pa češki poslanci. Če se stvar nadrobneje pogleda, hoče ta predlog, da bi se ruski car vtika val v našo notrajno politiko, ter se potegnil za avstrijske Slovane. Čeravno list pravi, du bi so moralo to doseči v popolnem soglasji z našim cesarjem, vendar se uam zdi, du še nismo v toliki stiski, da bi moruli tujo državo na pomoč klicati. Pač tudi Nemci kličejo Bizmarka neprenehoma na pomoč, neprenehoma se sklicujejo na nemško državo ter od nje zaslombo pričakujejo in h tisto tudi TaaflVju pret<5; pa kar na drugih grajamo, ni treba, da bi sami posnemali. Čo se hočemo osvoboditi nemškega jerobstva, bo zmirom bolje, ako se osvobodimo z lastno močjo, nego Ii s tujo pomočjo. Bolgari bodo ostali vedno v nekaki odvisnosti od ruBke države, ker so se z njeno pomočjo osvobodili. Dokler imamo kaj upunjo, da se sumi osvobodimo, tako dolgo zanašajino se v prvi vrsti na lastne moči; siromak je, kdor tuje pomoči išče, če bi prišla prav od brata, in tak korak se zamore odobriti le v najskrajnejše), najhujšej sili. Dokler je le še iskrica upanja, du si bomo avstrijski Slovani z lastno močjo in lastnimi napori priborili enakopravnost z drugimi narodi in čaBtno stopinjo med omikanim svetom, tuko dolgo ue smemo iskati tuje pomoči, ker spoštovunje in cela svoboda se pridobi le z lastno močjo. Mi toraj nasveta „Narodnih listov" no odobrujemo; pa Bmatrumo gu kot z nu m en je časa. če so pod prejšnimi usta-vovernimi vladami nekteri avstrijski Slovani mislili na Uusijo in od tam pričakovali pomoči, zgodilo so je to le nekako iz obupuosti, [ker je bil pritisk va Slovane tako silen, da ga ni bilo več mogočo prenašati, obupni človek pa ui izbirčen v Bvojih pomočkih. Da se pa kuj tacega zgodi in piše pod TuuiTejevo vlado, to nam je žalostno znamenje, da Slovani od Taaflejeve vlade uič več ne pričakujejo, da so zučeli nad njo že obupavati. Taaffe je obetal, da hoče zadovoljiti vse narode, zdaj smo pa prišli tuko daleč, du so vsi nezadovoljni, da Nomci škilijo v Nemčijo, nekteri obupani Slovani pa v Rusijo. V istini, s tukimi uspehi Be Taaffe ne more pohvaliti. Vemo sicer, da je težko poravnati toliki prepad, kakor zija med nazori centrulistov in avtonomistov, vendar lu moral Taallo Slovanom vsaj toliko pravice ukazati, da ne bi obupavali nad sabo in nad Avstrijo. Ker je pa gluh za opravičene zahteve Slovanov, prišlo je že tako daleč, da ti ne vidijo več biBtvenega razločku med sedajno in med prejšnimi vladami. To nas potrjuje v mislih, ki Brno jih zadnjič izrazili, da se uam notrujna kriza b hitrim korakom bližu, no sicer edino zavolj ropotu ustavovercev, ampak tudi zavolj nezadovoljnosti Slovanov, kateri bb vidijo v svojih uaduh goljufane. Da bi vnovič prišla ustavoverna vlada, tega ne verujemo, da se pa bliža odločilni trenotek, ko bo moral TanITe svoje obljube spolniti, ali pa odstopiti, to se nam vidi neizogibno. Z osrednjo Btrunko in z omahovanjem na dve strani, ne gre več naprej; narodi hočejo videti dejanj, in teh že dolgo zastonj pričakujejo. Ravno zato pa, ker se kriza bliža, so nam „Narodni listi" s Bvojo izjavo slabo uslugo napravili. Nemškoliberalci so bili nu najboljši poti, zaprav.ti vse zaupanje pri merodajnih krogih, ker so preveč povdarjali svoje nem-štvo ter celo že z nemško (prusko) intervencijo grozili; toliko bolj jo bilo treba, da mi Slovani povdarjumo avstrijsko domoljubje, ker potem mora kriza tak izid imeti, da se državi zvestim elementom krmilo izroči. Ker pa „Nurodni listi" o nepravem času z rusko intervencijo če ne grozd pa vsaj plašijo, zato se bo zdaj pozabilo na nemško-ua-rodne ugitucijo, ker so kažejo Slovani v isti luči. Drugo na pomoč klicati, je zmirom znamenje sluboBti, in tudi v tem oziru nam češki list škoduje s tako pisavo, ker nam jemlje FlavUa. Prizori krščanskega Življenja iz Četrtega stoletja. A. Ilurel. Prod. Vilinski. XIV. ........Probrosia Altior Kalin ruinis. (Dalje.) S početka so ju pustili, da sta ujetnike obiBkavalo svobodno. Sodeči po nju navadni obleki, menili so, da moreta le kaj malega podpore deliti zraven priproBtih besedi. A ječarji polagoma opazijo nenavaden upliv, ki se jo pokazal na teh sloveČih upornikih, ki bo glavo po konci nosili, nikakor jo pobešali, v zavesti, da svojo dolžnost tuko apolnujejo. Sumili so torej v teh ženskuh, da imajo nalogo, veljavo, ktere-jim po zunanjem ui prepisovati in brez odloga ju naznanijo oblastniku, du sta skrivni voliunki knežovih sovražnikov. Poglavar teh krajev je presegal svoje verstnike v marsičem. Nu vsem obrežju je ni bilo hujši zverine. Proti njemu je bil Ile-raklinn še kreposten mož. Ta Sisiuij je bil čudna zmes skopuhu, pohotnežu in grozoviteža; v njem so so zedinjali vsi nagoni zveri z vaeini strustimi omehkužeuegu človeka. Neutegomu zupove, du so ženski primetu in zvezani v ječo vržeta. Takega ravnanja Emilije ponositost ni mogla prestajati. Nje ljubeznjivost do Flavije, njo Btrah, da no bi bila ločena od nje, to jo je zapeljalo do takega vedenja, da ga jo morala pozneje britko obžalovati. Obnašajo se do ječarjev b tisto svobodno visokostjo, ki je laHtua bogastvu, rodu in stanu, reče jim: „Vi mislite, da Bem ženska uizkorodna. Vas moti videz zunanji. Zatorej vedite, da sem hči Scipionov in rimsko plemenitaštvo ne pozna plemenitiših, kakor nas". To je bilo doBti in ta izjava postula je plemenitim Riinljunkam vir skoro neskončnegu trpljenja. O drugem času bila bi ta napoved zidove njih ječe raznesla in pogluvurju strahu zastala kri, ali takrat jo bila taka zmešanost, ki jo nastala v kolesju uprave, du Be je vrtilo vsuko kolo zu-se. Sisinij jo Bpoznal v tej izjavi priložnost, du nusiti svoji strasti, lakomnost in pohotnost. Emilije bogastvo in Flavije lepota, v vsakem oziru krasen plen. Zatorej jima ponudi svobodo, pa kako ? Emiliji, če dobro plača, Flaviji, čo se omoži, seveda. Prva pogoja bila bi stiski sprejetim, dasi bi bila oropala vseh pomočkov plemenito ubežnike, toda omenitev druge pogoje navdala je obedve z gnjusom in studom. Neka omedle-vicu so jo polastila Emilije oni trenotek, ko je mislila svojo hčer v rokah te zveri; Flavija pa si ni mogla misliti, da bi se ji kuj bolj Btudilo, ko tak izgled. Odgovor, kterega je dala poglavarju, je lahko uganiti. Emilija jo rekla, du se ji nepotrebno zdi, prostovoljno svoje imetje temu izročati, ki ga vzeti moro Biloma. Njena hči pa jo odvrnila, da je k možitvi ne nagiba, uiti njo leta, niti njo okolnosti, niti lastua volja. Sicer pa taka stvar ne sme imeti videza, da jo pri-Biljena, udati se pritisku in sili; poglavar sum bi bil mulo vesel, čo dobi žrtvo, ne pa iskano soprogo. In ta žrtva svobodo svojo nikdar no popusti, nikdar ue pozabi, ne svojega stanu, ne svojo dike, tudi ne svoje nesreče; kajti nje osoda je tesno zvezana z nesrečo domovine, tako du v nje srcu ni drugega čuta, ko čut žalosti in solza in torej njemu nobenega upanju ne ostane. Nu tak ohol odgovor vzgori jeza v Sisiniju in odloči Be, da čo rabiti tako sredke, kakor si jih njegovi ujetniki šo misliti ne bi mogli, Najprvo tirja sto tisoč sestercij samo zato, da hčer pusti materi. Emilija mu jih du po spoštovanje prijateljev m sovražnikov. Če ruski diploinuti kako besedo za nas govorč, ne da bi jih mi za to prosili, potem nas krivda no zadene, iu čo imajo kaj srca za uus, lahko bi bili to že davno storili. Da bi p« ml sumi za pomoč prosili, tega ne, to delati prepuščamo Nemcem, Lahom, Madjarom, ki so si res po vseh ovinkih pomoči iskali, saj je znano, kako je Nemcem llismark pomagal, da so llolieu-vvartu na stran potisnili, in kako bo Madjari spletke kovali po raznih državah. Tako sredstva hočemo odložiti do najskrajnejše Bile, ker čutimo šo v sebi samih dovolj moči, da se branimi) in ubranimo. Mi toraj juvuo izrečemo, da „Narodni listi" niso pisali v našem smislu in našem irneuu, ko so omenjeni članek priobčili, — da se ta predlog češkega lista ue bo podtikal vsem avstrijskim Slovuuom, — pa TualVojovo vlado hočemo opozoriti nu to prikazen, nuj ona resuo provdari, kam pridemo, če bo ona Slovaue še vedno tako prezirala, kakor dosedaj I Politični pregled. V Ljubljuui 10. oktobru. Avstrijske deiclt-Kako ue v Avstriji še vedno z dvojno mero meri, to je dovolj jasno iz naslednjega; Deželna nadsodnija v Pragi zdaj pri prepirih veduo določuje, du se smejo nu češkem povso nemške in češke uloge sprejemati. Nujvišu sodniju na Dunaji pa delu ruzloček med Nemci iu Slovani. Tu sodniju je določilu, du v nem kem okraji Friedlund niso soduije primoruue, ulogo tudi v češkem jeziku, sprejemati ker je v Iriedlandskem okraji le nemščina nuvudni deželni jezik (bezirksilblich). Cehi so pa hoteli zve deti, ali bo tudi zu nje ista pruvicu veljulu. V čisto češkem okraji Podibradskem je nekdo uložil nemško tožbo, ki se je tudi sprejela, njegov nasprotnik pa se jo pritožil do uujviše soduije, ter zahteval, da naj bo tožbu neveljavna, ker 111 pisnim v navadnem jeziku. Ob enem je priložil razsodbo gledi) Friidlanda 111 čisto logično sklepal; ker je nuj viša sodniju odločila, du se v čisto nemškem okraji Friedlund ne smejo sprejemati češke uloge, potem bo v čisto češkem okraji Podibrudskem tudi ue smejo sprejemati nemške uloge. Nujvišu sodiiiju pu je stopilu v protislovje s prejšnim odlokom, ter Bpozuala, du se morajo v Podi-brudu sprejemati tudi nemško uloge. ,.Politik'1 se obrača do pruvosodnegu ministra, naj vendar enkrat tej zmešnjavi konec stori iu naj vprašanje tuko daleč sčisti, da se bo vedelo, kuko daleč segajo pravice enega ali druzega jezika. Pražak pu ui tisti mož, du bi kaj storil; od kur jo minister, nismo videli pri njem šo uo-beuigu odločnegu koraku. »n kmete se jo potegnil tirolski deželni zbor, ter sklenil sledečo pripomočke: Izvoli nuj se posebnu komisiju, ki se bo posvetovala, kuko bi se pridobil velikim posestnikom po ceni kredit. Tu komisija naj pretresu vprašunje, ča bi se dala napraviti de-žulnu posojilnica za kmete, iu ali bi se ne dali kmečki hipotukarni dolgovi v zemljiško rento spremeniti. O vsem tem nuj poroča komisiju prihodnjemu deželnemu zboru. Visoka vladu pa nuj se nuprosi, nuj skuša spremeniti postavo o dednem redu pri kmetijah in o razkosavanji posestev, uuj se obravnave po ded ščinuh hitreje in ceneje izvršijo; potem naj vlada več stori zu zboljšunje zemljišč, nuj daje kmetijstvu več podpore; nuj pri svojih kuji čijskli pogodbah gledu na kmečke pridelke; nuj se jirepisi ceneje izvršiS, nuj se zubruni nepotrebna burautija (havziranje); nuj se število gostiluic kur mogoču zmanjša. Članek ,,l%r»ro
  • lli listov" v Progi, nuj se Rusija nuprosi, du be potegne za avstrijske Slovuue, zgrabili so nemški listi z velikim veseljem, da gu sučejo in razkladajo na škodo Slovanom, kterih zvestobo sumničijo. Vsi drugi češki listi odločno zatrjujejo, da b tistim člankom niso zadovoljni in nemških listih svojo zmago pri občinskih volitvah, če Postojna misli, da bo sredi slovenske zemlje dolgo po konci nosila zastavo izdajalstva in renegatstva, naj Hi zapomni, da so znajo tudi njej peruti pristriči. Kadar dobimo narodnj deželni odbor, bo ta Postojno združil h kmečkimi občinami v okolici trga, potem bomo videli, kdo bo zmagal pri volitvah I Obnašanje Postojno je prava sramota za notranjsko stran. V tej graji se ve da niso zapopadeui tamošnji rodoljubi, pa žal, da imajo premalo ujiliva. Dr. tali? Naj ho toraj naši poslanci spominjajo tudi.Deu potrebuje slovenskega konkurenta nas Dolenjcev hvaležna I Dolenska stran jim bo gotovo I (Štajerski tloielni zltor.) Kakor razvidimo 11 iz teegramov v dunajskih listih, ho bo sloven- — Kaj češ od mene ? Kaj imaš tu opraviti ? Tvoja mati mo sim pošilja, da ti znanim besede miru. Lažeft in sramotiš me. — Zakaj bi lagal, ču Hi v moji oblasti, kako bi tu sramotil, čo roku tvojo želim. Čo bi nameni tvoji čisti bili, pustil bi me, svobodno bi mo pustil. — Svobodno I Kuj uisiV Nini li kraljica te palačo. Tudi kraljujoča, tukaj vendar sužnju bivam. če sem prosta , odpri duri iu vrni me nazaj moji družini, moji svobodi in moji lastni odločbi. — čo mi obljubiš, da mi bo ugodna. Ktero obljubo bi zamogla tukaj dali, pa du no bi bila izsiljena ? — In kaj bi zumogol jaz dovoliti, da ne bi ho mi v nevarnosti zgubila srčua želja V „Spozuu8 tedaj, da sem pri tebi jetnicu. Bodi Hi, ti naJnesramniSi človeče, skusil bodufi, kuka trdnota da biva v Kimljuuki, kaka moč v ženski in kuka krepost v kristijunki. Bliskoviti) potegne Flavija bodalcu i/, nedrij, ktero «i jo bila skrila, da ho v največji nevarnosti z njim brani in rešuje. Stsiuij stopi koruk nazaj. Flavijo zadržanje mu ni dalo dvojiti, kaj du namerava. — Svarim te resno, pravi ua to, da ne bodeš živ, ako me hočeš živo imeti. Moja čast mi jo sveta. Preden no je tnoreš lo najtnanjudotakniti, doseže to tu ostrina in strup, h katerim je pojena, mi je porok, da t,i utrdi nesramno kri v žilah. Moji sužnji, zurjovo pogluvar, znali bodo, kako to razorožijo. Proden se me dotaknejo, mirno odvrne mlado dekle, hodom žo svobodna. Tak izgled joSisiniju ustrašil; kajti ravno Flavijiuu upornost užgala jo v njegovem srcu neukrotljivo strast. Vsi pohotni nazori ho mu zdramijo. Hal se je, da ne bi mu iz rok ušel tulco bogat plen , a ni pomislil, kaj da so mu jo bati, kadar mu naloži odgovornost Plavijo one-čast in smrt. Ilimljansko plemstvo, ki jo bilo v Kartagi tako številno, imelo jo šo zmerom precejšno oblast, tla si mu sicer okolnosti niso bilo ugodue. Zatorej so jo bilo SiBiniju bati, du bode plemstvo razžaljeno, čo bi lako očitna sramota zadela ono izmed njih. Varneje ho mu je zdelo, čo d it svojemu ravnanju h Flavijo videz postavnosti. Za to so je bil Hisiutj tudi odločil. (Pilijo puli.) Bki poBlanci te dni krepko potegnili za pravice našega naroda, ter so jo vsled tega vnela vroča besedna borba. Na interpelacijo Blovenskega poslanca K u k o v c u, čo so bo na slovenščino kaj oziralo pri učilnicah, ki Btojd ua slovenskih tleh, odgovoril je deželni odbornik Schrei-uer, da deželni odbor ne dola razločka med slovenskim in nemškim prebivalstvom (??), Bicer pa da on no pozna n o b o u i h s 1 o v e u s k i h tal, ampak le deželo štajersko. Pri razprav o spremembi upravo jo razvijal Herman svojo federalistični! nazore, ter med drugim rekel, du jo treba, du viSa moč mod nurodo poseže in vsakemu Bvoje pravice odkaže. Proti Hermanu je govoril baron Čok, ter ga hotel osmešiti; ob enem je našo stranko hudo grdil in opravljal. Herman mu odgovori: „Prepir med deželami no bo končan, dokler ga no odstrani viša ni o č. Narodi no morejo čakati, kdaj se bo kolovodjem ustavovereov zljubilo, odnehati od svojega nasprotovanja in zanikovanja-" Pričakujemo iiutančuojega poročilu od rodoljubov štajerskih! (llanki, „ISlaviji") pristopilo jo v mesecih junij, julij iu avgust, t. I. 29815 novih članov, ki ho zavarovali kapital 28,495.342 gl. I>1 kr., ter vplačali zavarovalnino iu pristojbino gld. 490.715 gld. 53 kr. Za škodo izplačalo so je v tej dobi 222,190 gld. 89 kr. Od baukiuih kapitalov bilo je v tem časi vloženih gld. 190.799 li kr. v česko-moravskih posojilnicah, na zemljiščih pu 1,105.715 gld. G9 kr. Denarni promet glavne blogajnico bankine znaSal jo v mesecih junij, julij in avgust t,. 1. 2,1(58.177 gl. 27 kr. namreč dohodki 1,084.370 gl. -Ki kr., troški pa 1,083.800 gld. H t kr. Gasilne priprave izročile ho ho šestim občinam. Od 1. januarju pa do konca avgusta t. 1. sklenjenih jo bilo novih zavarovanj 51580 za kapital gld. 53,001.400 in premije 1,130.802 gld. 72 kr. škod pa ho jo v istej dobi izplačalo zu gld. 134.022 80 kr. Samoupravna društva za zavarovanje dohodkov in sicer vžitka kmutovalcem ter pokojnin uradnikom, obrtnikom in rokodelcem imela so konci avgusta 1.1. 524 članov, ki ho vpisali 343,208 gl. 00 kr. kapitala, ter si h tem zagotovili dohodkov iu pokojnin Rl ' 80.272 gl. 49 kr. Iiazne reči. — Prestavljeni so sledeči čč. gg. duh. pomočniki: Lebar Jakob k hv. Križu p. Kostanjuvce; Kurent Karol v Dobrnič; Lenasi Antou v čraivrh ; Uozman Prane v Jesenice, Konig Jurij v Vinico; Zalokar Jožef v llre-novico, Majer Gašper v Planino ; Bobek Alojzij v St. .lur pod Kumom, Zovnik Jožef v Loški potok. — P roti vn i list jo dobil to dui „Va-terlaud" od nekega juda 1— ho vo du neimenovanega, lu imu nekaj prav znamenitih stavkov, du nu smemo jih prezreti. Protivuica so okrajšano glasi: ,,P» vaši razpravi (štev. 271 t. 1.) si pridobivajo judje čo dalje več grajSinskega posestva plomenitažev ter potem kmeta sužuigu storijo. Kuko jo to dandanes mogoče, ko jo vm podložna vez med grajščakom in kmetom postavno razvezami V" (Kako jo to mogoče, jud dobro ve, čo tudi so nevednega dela, pa tudi krSanski svet vi5:) „Muogo judov jo po nekih kapljah hv. vodo (krstne vode) do naj viših služb so pospelo, glej Unger, Glazer, Disraeli i. dr. Oundunašni se judom prizanaša h krstno vodo. Mar li mislite, du jo jud kduj veroval (bodi krščen ali nekrščen) v božjo na-toro Kristusovo, zaroko božjo, ali sv. Duba (t. j. da je Marija od sv. Duha spočela) v nezmotljivost papeževo, itd.) O ne, ne, naj bi bil tudi do vrata v krstni vodi tičal. (To Bmo dobro vedeli, da jud ostane jud krščen ali ne krščen; tudi vera in krst mu ni druzega, kakor barantija. Se ve da se tudi tu nahajajo izjeme, kakor povsod) Stoletno preganjanje je juda molčati učilo, pa v osrčji ima Bvoje staliSče, iz kterega vse to zasmehuje, če bote pa vi protijudovstvo gojili, bodo judje vedeli vas v srce zadeti. Pišočih peres, glav in denarja j'ejudovstvu v veliki množini na razpolaganje. Naj tedaj čujejo duhovščina in veljaki, da njih reč ne bode škode imel a". Židov, kupčevalec, ne časnikar. Daljnega razlaganja menda ni treba. Opomnili smo to le zarad tega, da svet vidi, kako so kršanski listi nekršenim in kršenim judom trn v peti. O raznih prilikah, kadar koli se je „Slovenec" za kako resnico potegoval, smo več takih pretivnic dobili — od lanskega leta osorej do zdaj gotovo kakih šest do osem, ktere se vč da so šle naravnost v koš in sčasoma v ogenj. Da bi se kteri imenoval, podpisal, kdo bo neki kaj tacega od plahih ba-bezev pričakoval! Če pa strašljivci mislijo, da nas bodo s tem od zastopanja resnice od vrnili, se jako zelo motijo. Iz tega le sklepamo,[da „Slovenec" pri vsi svoji pomanjkljivosti je vendar na pravem potu, ker nekterim kršenim liberalcem tako neprebavljivo v želodcu obleži. — Spojenje železacij koroških in štajerskih je dogotovljeno. Pričelo se je delo z novimi denarnimi silami, ki jih je preskrbela vrla deželanska banka (francoski kapitali.) Sliši se, da hočejo avstrijske železacije s tem povzdigniti, da bodo izdelovali odslej bolj fino blago, ki se ložej produ in za ktero se vož-nina prej splača. Vošimo vso srečo I Saj bo tudi Slovenec ložej svoje vino prodal, če bo nemški Štajerc denar imel! — Kako angležke mesta rastejo. Middlesbrough je najmlajše mesto v Angliji. Letos praznuje petdesetletnico, kar je mesto poBtalo. Leta 1831 bila je vas b 154 prebivalci. Pričele so se tam velike železacije, mesto je hitro naraščalo, da šteje zdaj 72.000 prebivalcev in 11.000 hiš, šeBt cerkva in mnogo velikanskih zavodov. — Rudarstvo v Bobu i. Le malo časa je minulo, kar se je v Bosni rudarstvo pričelo, vendar kaže že lepe vspehe. Našli so manganovo in kromovo rudo, in to prav dobro. Le z vožnjo je Bitnost. Rudokope ima v lasti posebno družtvo „Bosnia". Zdaj ima kakih 100 delavcev. Tudi pri Žepčah so našli mangan. V Zenici pa se nahaja dober premog, ki se bo toliko ložej prodajal, ker je ob železnici. Od Krasa se pise v „Triester Zaitung", da tam pogozdevanje lepo napreduje, ter da je upati, da se tamošnja puščava počasi vendar spremeni v rodoviten svet. Isti dopisnik omenja velike pivovarne v Senožečah, katera bojda dohre blago izdeluje, ter zna enkrat iz-podjesti graške pivovarje, so do zdaj mnogo piva v Trst uvažali, kar bo pa senožeška pivovarna radi bližine veliko laglje storila. — Vrt v petem nadstropji se vidi v Parizu. Na mostovžu v petem nadstropji svoje hiše je goBpodar nasul dobre zemlje in nasadil po njej sadnih dreveB, najboljše hruške, ki vsako leto obrodi. — Ruski berači. V Rusiji je 293.445 beračev in beračic. Iz kupčijskega stanu jih jeu 20, iz plemstva 3235, iz duhovščine 3491, dosluženih vojakov in njih družin 11.343, iz malega meščanstva 43.434, iz kmetov 181.932, iz uradnikov, judov , prognancev pa 30.039. V sami Moskvi je 25.750. Tržne cene v Ljubljani. Pšenica hektoliter 9 gld. 10 kr.; — rež 6 gl. — kr.; — ječmen 4 gld. 40 kr.; — oves 3 gld. 25 kr.; — ajda 5 gl. 50 kr.; — proso 4 gl. 56 kr.; — koruza 5 gld. 80 kr., — krompir 100 kilogramov 2 gld. 80 kr.; — fižol hektoliter 8 gld. — kr. — masla kilo gram — gld. 90 kr.; — mast 84 kr.; — špeh frišen 74 kr.; špeh prekajen 76 kr.; jajce po 2 kr. mleka liter 8 kr.; — govedine kilogram 56 kr.; — teletnine 52 kr. ; — svinjsko meso 56 kr. — Sena 100 kilogramov 2 gld. 14 kr. slama 1 gld. 70 kr. Ravnokar je izšlo, ter se dobiva po podpisani bukvami Originelle, knrzgefasste, prak-tfsche Staiulespredigten, von P. Franz Xaver Weninger, Missioniir. Cena 4 gl. 80 kr. Po posti 4 gl. 95 kr. (Tretji zvezek, skupnih pridganskih del, omenjega pisatelja.) Kupci prejšnih del, blagovolijo nai nadaljevanje naročiti. (1) Rette dcinc Scelc! 50 misijonskih pridig, izdanih po J. P. Tous-saint, dolgoletnem misijonarju. Veljajo 1 gl. 80 kr., po pošti 10 kr. več. Te kratke, pa tehtne govore priporočajo vsi pas-t rski in govorni listi kakor najboljše dopolnilo velikim pridigarskim delom. S prav umevno razdelo, dejansko razpravo in prisrčno besedo se knjiga priporoča govornikom in poslušalcem. Tisk je lep in prijazen, cena oziroma prav nizka. Došlo nrm je tudi mnogo kalendrov za novo leto 1882, kakor: Clerus-Kalender. C-na i gl. 50 kr. Begensburger Maiien-Kalender- Cena 36 kr. Einsiedler-Kalender s pooobo. Ona 30 kr. Kalender fiir Zeit und Ewigkeit Cana 21 kr. Razun teh še mnogo drug h za vse potrebe Be dobiva v Katoliški bukvami na stolnem trgu 6. TeleKrafične dvnururi etnr 10, ohtubrbra. pHlun.o renta 77.10 — Brsberna renta 78.— — Zlata renta 94.95 — 18601etno drsamo posojilo 133.— Bankin« »koije 833 — Kreditne akcije 362___London 117.--— Ceg. kr. cekini 6.60. — 20-frankov 9.30 Umetne zobe i« zobove postavlja po najnovejšem amerikanskem sostavu v zlatu, vulkanitu brez bolečin. Plombira z zlatom itd. Zobne operacijo izvršuje popolno brez bolečin s prijetnim mamilom. (13) A. Paichel, zobni zdravnik poleg Ilradeckega mosta v I. nadstr. Vinska mešanja. Kdor se hoče te naučiti, mora kupiti bukvico „reeeptbuch", v kterih je zapisano, kako se iz kislega vina sladko naredi, kako so mu moč d&, kako se naredi vino brez grojzdja ; tudi kako se naredi vino iz tropin (po 1000 litrov iz 100 litrov) z doklado samih zdravih tvarin , tako rab-ljivo kot vino za dom, kakor boljša sorta za bo-telje. Tudi te bukvico uč6, kako se naredi dober mošt iz sadja, vinski ježih, jesihov cvet, žganje, rum, likerji, droži dišave, zdravniške vode, tnazila, milo in še 1000 drugih kupčijskih izdelkov, ki donašajo več ko 100 odstotkov dobička. Cena bukvic je 3 gl., naprej za poslati ali pa s poštnim povzetjem pod naslovom (5) Marija Hrdlička, k. k. priv. Inhaberin, Wien, \Vieden, llauptstrassc Nr. 36, 1. Stock. Hiša v najem. V Zagradcu, med Zuženberkom in Krko, kake dve minuti od farne cerkve, tik kanton-ske ceste se daje Biiša v najem, ki je pripravna za vsskoršno obrtnijo, sosebno za krčmo. Obreza pa 3 prostorne sobe, kuhinjo in dve kleti. Zraven hiše je skedenj (pol) z magacinom; zdojej pod skednom je prostoren hlev za 10-r-12 goved , zraven je tudi svinjak za dva prešiča. Vse to po niski ceni I Več se izve pri Francetu L obe, uči-titelju na Dolah (Mariathal.) Pošta sv. Križ polek Turna pri Litiji, ali pri gospodinji M a-rijaŽnidaršič na gornji Fužini h. št. 2. Pošta Žuženberg. (2) Le še malo časa! e3 35 cž eS g