ILUSTRIRANI SLOVENEC
TEDENSKA PRILOGA SLOVENCA
LETO VII  11. JANUARJA 1931_ŠT. 2
ZIMA NA VELIKI PLANINI foto J.Skerlep
IO
Na levi: »Materice« v dvoru, i V dvoni se vrši vsaJco leto po- \ sebna božič, slovesnost, »ma- 1 terice« iraenovaua. Ob tej priliki nastopijo belgr. otrocd z ¦ razni'mi pevskimi, igrokaziiii-nii točkami, nato pa kraljica sama otroke obdari z lepxinii božičniani darovi. Naša slika \ nam kaže pogled  v dvorno slavnostno dvorano ob priliki svečanosti). Spredaj v sredilni sedi naša kraljic* Marija (X), na  levo od nje princezinja Marina, na desni kneginja Olga s sinom, knezom Aleksandrom.
Spodaj: Venizelos (X), predsednik grške vlade v Belgra-
du. Doe 28. p. m. se je mudil v Belgradu grški min. preds.j Venizelos in je imel več raz-
fvorov z na'šimil državniki, razgovoru s časnikarji je tudi to pot poudarjal tesne prijateljske vezi, ki vežejo obe sosedi. Iz Belgrada je odpotoval naprej na Dujiaj, nato v Varšavo in koinčno še v Rim. Spodnja silika nam ka^ že od leve na desno našega zun. ministra Marinkovića, gen. Ži'vkov^iića, Venizelosovo soprogo, Marinkovičevo soprogo in Venizelosa v dvorni čakalnici v Belgradu.
Franc Smodej, bivši poslanec SLS, sedaj načelnik upravn. oddelka pres-biroja pri predsedništvu min. sveta v svojem kabiiuetu.
Iz našega narodnega gledališča. Letošnja gledališka sezona, jc doslej še dokaj zadovoljiva. Zlasti smo lahlko' veseli naše drame, ki napreduje od leta do leta in nam je letos nudila že nekaj prvovrstnih umetnostnih večerov. Njeni člani napenjajo vse siile in očividnn žive s svojo umetnostjo in le zanjo. Desna slika nam kaže prizor iz >Serije A-00001« A. Toilstega, zgornja slika pa pri'zor iz >Ma8cotte<, prve operete, ki smo je bili kljub pomanjkanju dobrih operetnih pevcev veseli vsi in doživlja tudi neoporečen uspeh.
11
Slovenski fantje — mornarji, ki žele iz Boke Kotoi^ke   vsem   brakem   »Ilustr.   Slovenca« srečno novo leto.
Zanimiva svidenje. Zupančičeva rodbina iz Loke pri Zidanem mostu se je nedavno zbrala s svojo vzorno krščansko materjo (1) na očetovem grobu. Prispeli so: sin p. Jožef (2) iz Kolna v Nemčiji, hčerka Ana (3) iz Celja, si'n Anton (4) iz Clevelanda v Ameriki, sin Danijel (5) iz Berlina, hčerka s. Lavrencija (6) iz Banjaluke in hčerka Helena (7) iz Belgrada. Na domu živi Ic sin Franc (fi).
Zimsko veselje

Slovenski lantjc od faro, Li =lužijo pri konjenici kraljeve garde, pozdravljajo vse slovenske fante in dekleta. — Na desni: Ovšiška dekleta, ki so se udeleževala depo uspelega tamošnjega kmetijsko -gospodinjskega tečaja. Tečaj je priredi'la od srede oktobra do konca decembra Slov. kršč. žen. zveza.
oijoilaj: Dve koristni iii potrebni knjigi za kmeta sia pred kratkim izšli. Ju^oslov. knjigama je izdala Zobčevo »Kmetijsko kemijo« (cena 45 Din), ki nudi vsakemu 'kmetovalcu osnovne nauke vsegai modernega kmetovanja. Umetniška propaganda je pa izdala Dvofačkovega »Domačega živinozdravnika«, ki obširno obravnava zdravljenje konj, goveje živine, prašičev, drobnice itd. s pomočjo zdravilnih rastlin in zelišč. (Cena 90 Din.)
Liste morate dati ob koncu lota vezati, sicer se vam posamezne Jtevilke porazgUibe in uničen je ves letnik. Krasno, trpežno in ceneno vezavo vam preskrbi knjigoveznica Jugoslov. tiskarne v Ljubljani. Vezava »Ihistr. Slovenca«, »Thistracije« ali »Dottnai in sveta« v umetniške izvirne platnice stane le 40 Din. Naroćite pa lahko tudi same platnice
po 30 Din.
12
13
Zima, zima bela...
Meglenim in deževnim jcsenski«om sledijo zimski, ko dobi vsa božja narava zopet popolnoma novo lice. Sntfdeja pokriva polja in gozdove, vasi in planine in ko zašije zimsko solnce. se» milijarde snežnih in ledenih kristalov v prečudni, bajni lepoti. Čim bolj škri; mraza pod nogami, tem lepši je pogled vsenaokrog in zlasti pogled v gozd. kjfibijo veje pod težko snežno odejo, je nekaj nepopisno lepega.
Kmetiški človek se tedaj sicer tiska h gorki peči in počiva ali pa kvečjemu popravlja kako orodje, zato pa^'^jp za mraz otroci in se vsi prezebli drsajo po va.škem klancu, kepajo, postasnežene može itd., a mestna mladina hiti v celih procesijah s sankami in smučk- ramah ven iz blatnega mesta na pobočja naših gora, ki razvijejo pozimi pravtak(Porna nove čare.
Le lačni vrabčki in druge ptice,« odletele na jug, sestradane obletavajo domove in prosijo plačila za svoje prel". delo tekom poletja in jeseni. Zajec pa ne moleduje, nasprotno, v zahvalo, da.,Jeseni lovec prizanesel, pride in ti ob-gloda najlepša cirevesca v sadovnjakrfih moraš potem spomladi večkrat kar posekati.
Pa tisti tisoči in desettisoči, ki^^^s brez dela in brez jela in katere doma tako hrepeneče pričakujejo sestradane .^^"A^ družine. Tem nedolžnim otročičem se prelestne zimske lepote žal ne bleščijo "Ji*! želodčki so lačni in njih oblekce ne vzdrže burje. Ravno pozimi nam T jasbc najglasnejše kliče: »Bodite usmiljeni,  da bodete usmiljenje  našli¦
Na levi: Kamniške planine z Vel. planine.
(loto J. .Skerlep.)
Med Veliko in Malo planino.
Na desni: Tivolski park pozimi 1928/29.
Na levi:
Iz mestnega loga. Spodaj : Ljubljana izpod Tivolija.
(Foto Fr. KrnšeA-ec.)
Ob Savi pozimi.
Na levi:
Pogled  z   ljublj. gradu na šentjakobsko cerkev v zimski  megli.
Na levi:
Pod zimsko odejo.
Grad Bokalcc. Na levi:
Na sedlu Grmada
Spodaj :
Na tivolskem sankališču.
.Spodaj na levi: Ledene sveče.
14
Razne posebnosti in Zanimivosti
Na desni: Najmodernejši hlevi. Ameriški in mnogi zapadnoevropski veleposestniki so začeli uvajati v svoje obrate najnovejše in najmodernejše tehnične pridobitve. Tako imajo ponekod že posebne vrteče se plošče, na katere seženejo naenkrat po 50 krav, kjer se poitem avtomatično okopljejo, osuše in pomolzejo. V sedmih urah okoplje, osuši in pomolze taka priprava 1680 krav. Kdaj si bomo kaj takega lahko ogledali tudi kje y Jugoslaviji?
Ogromne orgle. V palači Ufe v Berlinu sc postavili sedaj največje orgle Nemčije, ki so pravo čudo orglaTske umetnosti. Imajc nad 1 niilijoji sestavnih delov, piščali sc dolge od 15 cni do 6 m, dolžina njih ka-bljev in vodov anaša 26 km, a orgle same lahko proizvajajo najrazličnejšo glasbo orkester, pihala, jazz itd. Zaradi smiotrenc razvrščene tasitature je inogoče igrati ne oiglo le z maloštevilnimi prijemi. Zgornjii slika nam kaže podij orgel.
Prepariranje predpotopnih živali. V prepara-cijsidh dvoranah amen narodnega muzeja preparirajo  sedaj   ogromnega   predpotopnega
dinosaura. ki so ga netlavno našli. Spodaj : Fotografiranje želodca. Neki ameriški zdravnik je sestavil fotografski aparat, s katerim je mogoče sJikati notranjost želodca. Aparat je montiran na posebno želodčno čr-palikd, na kateri je vdelana tudi električna žarnica z  12.000 svečami. Spodnja slika nam
k^že zdravnika pri fotografiranju.
-Največji azil za brezposelne, ki so tudi brez stanovanja, so postavili pred kratkim v New Yorku. V njem je 1500 postelj in dnevno dobi v njem 5—8000 brezposelnih topilo južino.
Na levi: Indijski jež, sorodnik našega ježa.
15
Kardinal Cerretti prevzema protektorat jugoslovanskega zavoda sv. Jeronima v Rimu. Slavnost se je vršila 7. pr. m. v navzočnosti vseh gojencev. V sredini je videti kardinala, na levo od njega stoji rektor msgr. dr. Madjerec, na desno pa dr. P. Bačič. Na levi sede dr. N. Moscatello, dva tajnika našega poslaništva pri Vatikanu (N. Jovanović .in D. Dragutinović), papežev koinomik msgr. Caccia in zavodoivi uradniki, v ozadju pa stoje gojenci.
Maršal Joffre, bivši vrh. poveljnik franc, armad, je umrl 5. t. m. Jeseni 1914 je z veliko zmago na Marni ustavil prodiranje Nemcev ita preprečil nemško .zmago v svet. voijnii Star 79 let in veren katoličan.
Na desni in spodaj: Uspele in neuspele revolucije. Zadnji meseci preteklega leta so bMi v političnem pogledu jako burni in bogati revolucij. Na Španskem je vrelo že od spomladi, meseca decembra je pa prišlo do odkritih in krvavih uporov, ki so napovedovali že splošno revolucijo, toda kralju udanim četam, zlasti pa najemnikom in kolonijalnim četam se je za enkrat še posrečilo zadušiti uptolr, toda vse kaže, da najbrže ne za dolgo. Neuspeh je pripiso- i vati preslabi organizaciji upora. Slika na desni kaže razorožene uporne čete,   ki jih   voddljo vladne čete v zapore. — Več sreče iso imeli pa : revolucijonarji v južnoameriških državah, kjer' so skoix) jjovsod zapodili prejšnje predsednike, ki so stremeli za diktatorstvoni. Sedaj prire-i" jajo povsod zmagoslavne slovesnosti in spcjdinja^ slilca nam kaže  prihod  novega brazilijskega j predsednika Vargasa k velikim vojaškim pa-' radam v Rio de Janeiro. \
Zgoraj na desni: Pogled na ognjenik Merapi na otoku Java, ki je pretekli mesec močno bruhail, uničil 8 vasi in pokopal nad 1000 ljudi. To je bila največja vulkanska katastrofa, ki je kdaj zadela Javo.
Na levi: Steeg, novi francoskdi min. predsednik, nasltednik Tardieua.
16
Zimski sport v Švici. V neštetih švicarskih zimskosportnih središčih se je začela zbirati sedaj elita zimskih športnikov. Sankanje, smučanje, drsaaje dn razne zimsikosportne igre se goije na neštevilnih igriščih, športnih prostorih in pa-robkih tamošnjih planin, zvečer pa lahko občudujemo po hotelih uajelegaotnejše toalete.
Zgoraj na levi: Smučar poeiva na vrhu planin. — Na levi: Sredi naravnega veličastva. (Foto Skerleip.)
A. Derental:
Singapurska krasotica
Povest
»Kaj ipa s tem namera-vajo? Nemara hočejo skozi to luknjo ponoči name spustiti gada? To so pač trdovratni ljudje! Vrag jih vzemi! Rajši se preselim. Na zlo je lahko naleteti! Če je beg sramoten, je pa koristen!«
Rahn^anov je stopil doli, h gospodinji, in ji naznanil, da takoj odpotuje. Ta se ni nič začudila in tudi ni izrazila nobenega obžalovanja. Imela je pač vedno stanovalce, od katerih ni mogla ničesar zahtevati razen na: jemnino za teden dni naprej. Niti po imenih in izkaznicah jih pi spraševala. Seveda se tudi njeni stanovalci niso čudili nobenim nedostatkom svojega stanovanja.
S kovčegom v roki je stopil Rahmanov iz hiše in se ozrl. Bilo se je stemnilo. A io četrt je razsvetljevalo nebroj svetiljk, in v bližini nd bilo videti nobene siimljive prikazni. Rahmanov je poklical rikšo in se odpeljal v pristanišče. Tu je prenočil v prvem hotelu, na katerega je naletel.
Na vse zgodaj je šel Rahmanov na obalo. Poleg carinskih skladišč je stalo več angleških in inozemskih ladij. A to so bili sami osebni pamiki, na katere je ne-izurjenemu težje priti. Vsi so imeli polnoštevilno moštvo in povsod so Rahmanova zavrnili, ko je iskal službo.
Poparjen od neuspeha je sklenil, povrniti se na zajtrk v svojo gostilno. Poprej prazne pristaniške ulice in obale 80 postajale medtem vedno živahnejše. Kot prvi so se prikazali angleški policemeni. Malajci, z belimi turbani in kratkimi gumijevimi palicami v roki. Tuintam so zaškripali vozovi, ki so jih vlekli pohlevni zebuji. Mimo so korakale tolpe singaleških težakov, ki raztovarjajo ladje.
BaJcrotiaU Jugoslov. ttstcarae v Ltublfani —
Naposled je pričel Rahmanov srečavati osamljene pešce. Nenadoma se je prikazal na koncu dolge in ravne ulice, ki je vodila od obale v mesto, zopet isti Malajec. Sprva je korakal počasi, potem pa je stekel proti Rah-manovu. A drvel je na poseben način: z nizko povešeno glavo, kakor bik, ki hoče nabosti in ne gleda pred se, in z nazaj vrženo levo roko. V desnici je stiskal »kris«, zakrivljeno malajsko bodalo iz posebnega, temnega jekla.
Rahmanov je takoj sprevidel, da mu preti nova nevarnost. Malajec je izrai^il neobljudenost ulice ob tej zgodnji uri, da vprizori »amokov tek«.* Brez dvoma je je hotel Kiersten na vsak način uresničiti svojo grožnjo. Pri takih okoliščinah uboj sploh ne bi zbudil prav nobenega suma. Vsedc pešec lahko na ulici pride amoku nasproti. In kdo bo očital zločin podivjanemu blazniku? Samo singapurski dnevnUci bodo v drobnem tisku med mestnimi novicami prinesli malo poročilo; »Zopet se je pripeitil obžalovanja vreden slučaj amoka. To pot je poeta! njegova žrtev ruski begunec« in tako dalje. Vse te misli so z bliskovito naglico preletele Rahmanova, medtem ko je obstal sredi ulice in gledal, kako drvi Malajec naravnost proti njemu. Pravtako po bliskovo urno je potegnil svoj revolver in, ne da bi utegnil pomisliti na posledice, oddal strel. Ni imel niti časa dobro pomeriti. A Malajec se je vendar zvrnil z obrazom na tla. Takoj je oblila kri plošče tlaka okoli njegove glave. Rahmanov je z revolverjem v roki obstal nad truplom. Od vseh strani so prii^li posamezni pešci, ki jih je privabil strel. Nekoliko sekund pozneje je bila okoli umorjenega že zbrana manjša gruča ljudi. A vsi so gledali popolnoma ravnodušno.
1 Vroče podnebje in morebitni drugi, še nepojasnjeni činitelji povzročajo pri malajskih narodih na Zondskih otokih in Malaškem polotoku posebno trenutno blaznost, ki se imenuje >amok«. Pobesneli bolnik drvi s peno na ustih po cesti in se zakadi v vsakogar, ki mu pride nasproti. Če ima amok orožje, si šteje vsak v dolžnost, uničiti ga kakor steklega psa.
Vonatu poaamwatC «IIK đovol/oa le • prfi>9l/en/eia uređniiiva