1. štev. V Ljubljani v soboto 3. januarja 1880. Letnik Vili, Inaeratl re «prejemajo in velj» triHtopna vrat»: 8 kr., če Be tiska lkrat. II II *l II - II II 11 I» II ^ 'I Pri večkratnem tiskanji «t-it-ria primerno rmanjša. R ok o pi si ae ue vračajo, nefraiikoviinit pisma s« ue sprejemajo. SI ročnino prejema oprsvnisrv. (»n'>' nistrauija) in eksf: edicija na Dunajski cest' St. lfi v Mediju-tovi hiši, II. nadstropji. Političen list za slovenski narod Po pošti prejemar velja : Za ceio leto K) ¡.j. — kr. za poiieta . . 6 ,, _ ta četrt let>. . . -j 50 „ V administraciji velja: Za celo leto . . ft ji. 40 kt '■•a poi lota 4 ,, -jo m četrt leta i ,, i O V Ljubljaui na dom vplia 60 kr. več na leto. Vredništvo je v Medijatovi hiSij vv k' nev. 16. VI. ViS..-, f >.v .i4 . it- v Izhaja po trikrat na teden ii)'* ^' ' ®^ sicer v torek, četrtek iu soooto, Novo leto. Nastopili smo 32. leto, odkar se je slovenski narod probudil, in se začel čutiti in zavedati. Dolga vrsta hudih borb, dolga vrsta trpljenja leži za nami. Od početka nosili so le posamezni blagi možje težko breme srditega sovraštva tako nasprotnikov zavednih , kakor nezavednih, to je onih demnčinov, ki so v predsodkih izgojeni delali v svojo lastno škodo, divjali zoper lastno kri. Pa neprestano delovanje in podučevanje naroda je obrodilo vedno obilnejši sad, in narodno drevo je rastlo vkljub sovražni burji, ki ga je iz tal izruvati skušala. Po dolgih ne-vspešnih naporih nam je prvokrat solnce posijalo leta 1871, ko je grof Hohenvvart vlado prevzel. Pa njegova vlada je bila cvetka, ki meseca sušca prezgodaj iz tal pogleda, hladni vetrovi iz Pešte in Berlina so jo kmalo zatrli. Vendar je čas že blizo dozorel, zmirom bliže je prihajal dan, ko mora tudi Slovanom solnce prikazati se. Božja previdnost je hotela, da je ravno zastopnik onega naroda , ki se svitanja slovanske zore najbolj boji, da je ravno Bizmark moral pripomoči, da se je razgnala ona težka megla, ki je Slovane tlačila. V neznatnem kotu peščene Hercegovine, v Nevesinji se je pričelo velikansko delo slovanskega osvo-bodenja; sledila je srbska in ruska vojska in zasedanje Bosne, in turška moč se je razbila, kar je bilo le s tem mogoče, da je Rusija hrbet krila — v veliko nezadovoljnost nem- škega naroda. Ruske zmage ua Balkanu so bile dobljene tudi za nas, ne da bi bila svetla Habsburška hiša uam avstrijskim Slovanom ked.ij sovražna bila, pa ena stranka, ki se je leta 1848 državne oblasti polastila vsled pre-kucije in upora, morala je zdaj nekoliko od-jenjati v svoji prevzetnosti in brezobzirni go-spodoželjnosti, in tako so morali tudi za nas lepši čisi nastopiti. Prišlo je ministerstvo TaafT', prišle so nove volitve v državni zbor, in tu se je prvič pokazal veliki prevrat v javnem mnenji, tako pri nas, kakor po drugih deželah, in ona brezobzirna stranka, ki si je brez pravnega nazivka prilastila gospodstvo čez vse dežele in narode v Avstriji, bila je v manjšino vržena, upajmo, da za vselej. Nismo sicer še iz vse nevarnosti, in ni dvomiti, da bodo nasprotniki š'i enkrat vse svoje žile na-neli, da si izgubljene pozicije nazaj pribore; pa naša stvar se je toliko okrepila, da se po polnega poraza ni več bati ; sem iu tje znajo nam še kako škodo narediti, pa naša reč bo vendar le napredovala. V tem oziru se more smatrati preteklo loto 1879, ko smo pri volitvah tako sijajno zmagali, iu kot zmagovalci stopili v državni zbor, kot začetek ons milejše dobe, od pesnika nam prerokovane, ko „Slovencem vreme bode se zjasnilo, Jim lepši zvezde, kakor zdaj sijale." Nismo sicer še nič dosegli do sedaj, toda ,.gut ding braucht weile", upanje je opravičeno da nam novo leto 1880 prinese toliko zaželjeno narodno ravnopravnost, in če se to upauje obi-tini, potem bomo to leto z zlatimi črkam ?a|ii8ali v svojo zgodovino. V tem pogledu bodi nam pozdravljeno novo leto! Vendar tudi ne smemo nehati v svojih naporih , delati moramo še neprestano naprej, da narod povzdignemo na više stališče duševnega in materijalnega blagostanja; delati hočemo za gospodarski napredek, kakor za pro-cvet narodne literature, brauiti hočemo pri vsaki priliki svetiuje našega naroda , našo po očakih podedovano, s krvjo mučenikov posvečeno vero, pravice slovenskega jezika, koristi produktivnih stanov domačih, kmeta in obrtnika, duhovnika iu narodnega trgovca. Branili pa se bomo na vso moč zoper one „liberalne" nazore in gospodarske sisteme, vsled kterih bi postala naša dežela moizna krava tujim kupčevalcem in špekulantom, griindarjem in schwindlerjem tujim obrtnikom in fabrikantom; ue bomo več gojili kače na svojih prsih, in ne bomo trpeli, da taki smetano iz naše dežele posnamejo, ki so največi sovražniki našega naroda, in ga imajo le za kako podložno in nekuUivirano ,.rajo', vstvarjeno za to, da „iz-j voljenim" narodom tlako dela. I Take ia enake napore bo vedno zvesto in krepko podpiral tudi naš „Slovenec', kakor ,je to že do zdaj tudi delal. S poštenim orož-¡jem se boreč je imel in ima naš list veliko težav prestajati, med kterimi težavami najhujša je mlačnost slovenskega občinstva pri naročevauji domačih za domače koristi se bo-rečih časnikov. Kako sem se jaz likal. Črtice za poduk in kratek Čas. XLVII. Ostali smo v starem letu pred Šmarno goro. Tu je bilo moje zadnje zaupanje, če me šmarnogorski gospod ravno tako obsodi, kakor oče moj, pa grem — ne vem kam, saj je svet dolg in širok, bo že kje še kaj prostora zti me. Težavna je bila ta pot, dolga, a vendar prekratka. Vso pot sem izpraševal svojo vest, sem li to, k čemer me šolsko spričevalo obsodi, res zaslužil ali ne. Poslušal sem priče, ki mi jih je vest po vrsti pripeljala nasproti mojemu samoljubju, a do razsodbe nisem mogel priti, čeravno si m šel počasi, prej stoj m pred Marijnim znamenjem, kamor romarji uie-mogrede pokladajo veučke s cvetlic in križke s cvekov. Tudi jaz sem v otročjih letih in kedar sem do tje šel memo z materjo ali sam, položil tje šopek ali z bilkami zvezan križček v lino, le zdaj nieem nič prinesel seboj. Brž se ozrem in kmalu natrgam bližnjih rožic, ktere v šopek zvezane poiožim v znožje Ma rijine podobe. Potem postojim pred znamenjem, se ozrem v podobo , ki je še vedno tista , iu neznaua britkost me obide. Samota je, a ne samotno, vse živo je raznih živalic, ki se lepega dneva vesele, zrak pa je navdan vonjave gorskih cvetlic. Oh kako bi bil jaz vesel, če bi me ne težilo tisto nesrečno spričevalo! kako bi zažvigal iu zavri-skal, da bi se odmevalo po dolu! Ljudska pravij ca pripoveduje, da so do tega znamenja pridrii divji Turki hoteč zgrabiti in poklati kristjane v obzidji okoli šmarnogorske cerkve vtaborene, a da je tu Marija vstavila jih in so se začele konjem podkve, pešcem noge v skale vdirati, da niso mogli naprej in so se potem preklinjevaje in žugaie Mariji vrnili nazaj. Dandanes še velja za gotovo, da kdor ima prav težko vest, ne more mirno iti memo tega znamenja. Zato se mi ni čudno zdelo, da sem tudi jaz tukaj postal spehan, kajti če bi me že ne biia težila vest, me je težilo gotovo šolsko spričevalo. Že mislim vrniti se nazaj, ker se zbojini gospoda, če mu bom pokazal tako spričevalo, ali še en pogled v mili obraz Marijin, pa se mi ohladi srce, urnejih korakov stopam proti vrhu v goro in nabiram besedi za nsgovor, s kterim bi se predstavil gospodu in zagovarjal svoje spričevalo. „L*» lagati ne!" — somi oče večkrat, rekli, ki dar sem še otrok prišel prepozno, tepen ali strgan domu ali če me je kdo zatožil, da sem kaj škode naredil komu — „če boš lagal, boš hudo tepen, če pa vse po pravici poveš — no, se bo videlo, če si kneftro zaslužil ali ne." Te besede očetove so mi prišle zdaj na misel, ko sem od znamenja na severni strani mahal naravnost po robu proti cerkvi. Naj bo kar koli, vse bom po pravici povedal, zakaj sem dobil „dvojko" in če bode gospod ravno tako obnašal se, kakor zdaj moj oče, no! pa grem križem sveta. Takih misli dospem na vrh in kdo je prvi, ki ga zagledam? Šmarnogorski gospod sedi tam v senci na klopici s knjigo v roki. „No, no, je že šol konec?1 —me ogovori prijazno in zapre knjigo — „kako je bilo?" „Slabo 1" — puliti meni s suhega grla — „dvojko so mi dali." „Ej, ni mogoče !'1 — se čudi gospod in stopi proti meni — „dvojko? v čem? Imaš spričevalo Beboj?" Jaz mu pomolim spričevalo, on ga razpre in bere, jaz pa mu zrem v obraz pripravljen na vse, kar bi mi rekel. „Hm, hm" — mrmra, ko pride do zadnjih vrst — „to že ui dobro." „Se ve, da ni" — prikimam jaz. „Tu sedi ua klop in povej mi, kako je to, da imaš vse drugo tako dobro, kakor menda malokteri, le v matematiki in uaravoslovji slabo. Pa kaj si naredil, da si v zadržanji pokaran ?" Ta glas ni bil strog, bil je mil, kakor da \ Da bi hoteli vendar Slovenci spoznati ve liko važnost časnikarstva v aedajoem času, in da bi hoteli to domačo napravo bolj podpreti! Ne prosimo samo za nas , ampak za vse slovenske liste, kajti kakor nam, godi se menda vsem v denarnem oziru, in sicer manjka vsakemu domačih listov le kakih 200 novih naročnikov , da bi zamogli vsi brez težave shajati. In kako lahko bi bilo domoljubom po deželi, nabrati omenjeno števili naročnikov za slovenske liste. Koliko je krčmarjev, kamor mnogo ljudi zahaja, pa nemajo nobenega lista! Na Nemškem je skoraj ni krčme, kjer bi ne imeli vsaj enega lista; v nekterih krčmah imajo še po dva ali tri. Gostje, ki v kako gostiluo zahajajo, lahko krčmarja napravijo, da jim kak časnik naroči. To je naša novoletna želja „pro domo", in mi menimo, da tudi narodu ne bode v škodo, ako se o dnevnih vprašanjih poduči, da si zna v vseh slučajih pomagati. Afganska vojska in evropejska politika. Vsa Evropa, zlasti žurnalistika, se jako zanima za nove dogodke v Afganistanu, in se bavi z vprašanjem, se li posreči Angležem premagati ustajnike, ali jih zadene osoda angleške vojne 1842. leta? Poslednje je prav lahko mogoče pri sedanjih okolščinah, ker Angleži ne bodo mogli poslati nobene pomoči iz Indije po snegu skoz gorske prelaze mimo sovražnih plemen; umikati se bo pa njim še manj mogoče, ker bi jih Afgaui v teh prelazih lahko do zadnjega moža pobili. Kako, da dela zdaj v Afganistanu stoje, nam ni znano, ker angleško vojno poveljstvo strogo nadzoruje časnikarske poročevalce; oficijaluim poročilom pa tudi ni dosti več verjeti, kakor vemo iz skušnje prejšnje vojske v Afganistanu. Da je položaj za Angleže neugoden, to je gotovo. Vsi časopisi so jedini v tem, da bi vničenje angleške vojske v Afganistanu provzročilo velike spremembe ue le v angleški temuč tudi v splošni evpropski politi. Ves tek orijentalne politike se bo potem premenil, v Carigradu ruski vpliv popolnoma spodrinil angleškega in v krogu velevlasti bo Anglija vso veljavo zgubila. Največja najsprot- nica ruske, t. j. slovanske politike je vedno b la Anglija, če tudi ne iz narodnih, a iz kup čijskih obzirov. Druge evropske države so le bolj malomarno gledale dogodke na Balkanu in niso prav vedele, kaj jim je storiti, še le angleški diplomati so jih našuntali proti Rusiji. Ko enkrat angleška beseda ne bo več toliko veljala, bo sovraštvo do slovanstva v Ev ropi jako oslabelo, če tudi ne izginilo. Vse napenjanje židovskega časnikarstva ue bode več v stauu vse Evrope zjediniti proti Rusiji, kakor se je na berlinskem kongresu zgodilo, če mi Slovani pomislimo, s kakošnim orožjem je Anglija zavirala osvobodenje Jugoslovanov, kako je pod krinko neutralitete podpirala Turčijo, največo sovražnico krščanstva in slovanstva. kako hinavski pošiljala agente v Poljsko, da bi Poljake spuntali proti Rusiji, ko je bila ta v vojsko s Turčijo zamotana, se moramo nehote veseliti angleških propadov v Alganistanu. V tej razmeri, kakor bo padala angleška mogočnost in veljava, se bo vekšala veljava Rusije in sila slovanstva. Afgani se ne boré samo za svobodo in samostojnost domovine, temuč tudi za Rusijo in Slovane, to vé vsa Evropa, zato Slovanov sovražniki tako žele pogube Afganov. Irci, močno nejevoljni na angleško vlado, ki jih prepušča samovoljnosti angleških veliko-posestnikov in oderuhov, že zdaj zeló agitirajo zoper Anglijo in le čakajo priložnosti, da bi se spuntali. Njih sorodni bratje v Ameriki bodo pa prihiteli radi v osodopelnem tretutku svojim bratom na pomoč Angleško gospodstvo v Indiji le še vzdržuje prepričanje Indijancev da so Angleži nepremagljivi; sicer bi pa Indijci brž vzdignili meč zoper svoje zatiralce, ko so deželo popolnoma izmolzli, in potem pintó na miljone prebivalcev umreti od glada, Z mejnimi vladarji v Indiji, osobito z birmanskim vladarjem Anglija živi v jako slabih razmerah. V slučaji angleškega pobitja v Alganistanu bi Anglija imela ustajo na Irskem in v Indiji, morda še vojsko s kakim mejnim vladarjem; imela bi dovclj dela v svojih deželah ter se ne mogla mešati v tuje zadeve. Angleži bi zgubili vse prijatelje in zaveznike pri evropskih državah, ker nikdo bi ne hotel zveze z državo, tepeno od babarskih narodov, ker bi nobenemu ne mogla nič koristiti, a bi le vpotrebljevala njegovo pomoč. Nasproti bi pa Rusija, ki je v zadnji vojski Turčijo slavno zmagala in svetu pokazala svojo silo, lahko pridobila novih zaveznikov. Politika evropej-skih držav bi postala prijaznejša Slovanom in končno bi se orijentalno vprašanje, ki že mnogo desetletji vznemirja diplomate, rešilo v slovanskem smislu. Angleški narod bi pri bodočih volitvah izrazil nezadovoljnost s sedanjo angleško vlado, ki je države v take težave in nevarnosti zamotala in potrošila za vojsko mnogo denarjev, ter volil liberalce. Angleški liberalci so pa Slovanom prijazneji nego konservativci, njih vodja Gladstone se je pri neki priložnosti izrazil, da Carigrad mora pripasti balkanskim narodnostim, t. j. Slovanom. Glavna točka programa angleške liberalne stranke je ta, da naj se Anglija bolj peča z domačimi nego s tujimi zadevami. Tega bodo se še bolj držali, ker bodo videli slabe nasledke Beakou^fieldove politike in jih bodo k temu silile slabe notranje razmere. Vse svoje delovanje bodo liberalci vpotrebili, da se pobotajo z Irci in Indijci -in zboljšajo njih položenje. Za Evropo bi pa Anglija za mnogo let bila mrtva. Njena politika bi v ničem ne nasprotovala Rusiji. Če bi tudi Anglija v Afganistanu zmagala, vendar je njen vpliv na evropsko polit ko jako pomanjšan , ker so evropski državniki priliko meli se prepričati o slabosti Anglije, ki je toliko časa potrebovala , da je zmagala pol civilizirane Afgane. Vidno je, da se z angleško silo v krogu evropskih držav ne more računati. bi gospod z mano vred žaloval zavoljo moje nesreče, zato sem dobil pogum in mu povedal vse, kar se je med letom zgodilo. Ko sem gotov, pomajé zopet obžalovaje z glavo: „Škoda, res škoda! Kaj so pa oče rekli?" „Nič, še spregovorili so komaj z mano.'1 ,,Se ve, se ve, so žalostni. — Drugo leto bos moral že poprijeti se tudi matematike in naravoslovja; naj ti kdo pomaga, ti mu pa vračaj to s pomočjo pri jezikih." „Saj ne bo nič več s šolo! O čem bom li živel, kje dobival obleko in denarje za knjige in druge šolske potrebe?" „Boš moral pač biti inštruktor." „Komu? Repetentu ne díí nihče otroka v poduk." „Sitno, da se je tako naredilo. No, saj je ee dva meseca čas. Z očetom bom jaz govoril, ti pa — kaj boš počel o počitnicah?" „Na Bled bom šel k Preširnu, pa bo." Blizo tak je bil najin pogovor in čeravno nič kaj veselega srca. sem se veudar podal lajše vesti proti dómu, od gospoda celó obdarovan z nekoliko šesticami. i omá najdem očeta j popolnem nespremenjenega, mati mi rekó, da bo trajalo najmanj tedeu dni, predno se jim jeza izkadi. ,,Ko bi bil ti manjši, bi te še tepel, zdaj si pa menda ne upa več" — pojasnijo mati — „najbolje, da mu greš nekaj dni spred oči, tje k teti ali pa k stricu, ti bom že jaz jesti nosila." „Ne, mati, jaz že vem, kam bom šel" odmajem jaz —- „saj sem že nekoliko po svetu bil, zdaj grem pa zopet." In tako se je res zgodilo. Šel sem k sošolcu, s kterim sva se že prej zmenila, da greva preko Dolenjskega naŠtajarsko s „pau per studiosus sum, peto viaticum." Ker bi pa moje novo spričevalo slabo podpiralo ta način potovanja, vzel sem sabo tudi lansko; saj mi ni na čelu zapisano, v kteri šoli da sem bil za četrto po tudi nisem prevelik, ker sem vkljub starosti Cahejeve postave in pod nosom je tudi še le par kocin videti, ki se pa lahko sproti pulijo, če bi preveč silile na svitlo. Na letno številko v spričevalu lahko kane črnilo še profesorju, zakaj bi meni ne ? Bodimo toraj četrtošolec, ki gre z dobrim spričevalom naprej v peto šolo, ne pa petošolec, ki bo moral po čakati drugih in potem ž njimi pot z novega začeti. Pametna misel je bila ta, mojemu prijatelju iu do tje sošolcu prav všeč; on je ime pošten .,prvi red ', tako je bilo moje spr.ČJ valo, če prav za leto dni mlajše, vendar bolje, iu mahnila sva jo nekega jutra po veliki ccsti proti Novemu mestu Politični pregled. Avstrijske dežele V Ljubljani 2. januarja. Na površji notrajne politike je še vedno čemita spomenica- Nemško-liberalni listi tako pišejo, da se jim vidi, da bi Čehom najraje prav nič ne dovolili. Češke terjatve so jim vse prevelike, nemogoče, nesmiselne itd. Celo madjarski listi, kakor „Pester Lloyd1, priznavajo zmernost in opravičenost onih želja, ki so izražene v spomenici čeških poslancev: tedaj je vendar celemu svetu odkrito, da nemško-liberalci niso imeli nikdar prave volje, svojim slovanskim sodržavljanom pravico privoščiti. Še to nazaj jemljejo, kar so prej sami obetali, ko so še upanje imeli, da bodo s Čehi kako zvezo storili, da se ohranijo v oblasti državnega krmila. V češkem klubu v Pragi je bil nedavno razgovor o tej zadevi, in je dr. Rieger poročal, kako stvar stoji. Iz njegovega poročila posnamemo to-le: „Nasprotje nemških profesorjev je najbolj zoperno, ker izvira le iz strahu, da ne bi pri svojem , kollegiengeldu" kako škodo trpeli, in to imenujejo „svete interese vednosti." Češka plačuje toliko davka, da vsako leto 20 miljonov čez upravne stroške ostane, in taki deželi ne bi se dovolilo 200.000 gl. za univerzo ?! Taaffe ima dobro voljo, pa premalo ener-žije; referenti v ministerstvu so sami Nemci in sovražniki Slovanov. Prva potreba je, da dobimo pravičnega moža za naučnega ministra, naj bo potem kterega koli naroda. Potem se morajo odstraniti iz naučnpga ministerstva oni uradniki, ki od ravnopravnosti nič slišati nečejo. Češki poslanci se bodo z vso močjo' pognali za te opravičene terjatve, in ako ne pojde z lepa, znali bodo tudi drugače postopati. Mi bomo predlagali, naj vlada poizve, koliko bodo stale spremembe, ki jih zahteva ravnopravnost, in potem mora državni zbor to svoto dovoliti. Tudi nekteri Nemci bo bili pripravljeni, v tej zadevi z nami glasovati, če se niso med tem premislili." Vnaoje države. Na ŠpaiijNkcm je nekdo streljal na kralja in kraljico, avstrijsko princesinjo Kristino, in le malo je manjkalo, da ni zadel kraljice. Zares ostudui so taki tolovajski napadi, pravi strupeni cvet liberalizma in soci-jalizma, ki ne priznava nobene avtoritete. Kar svet stoji, ni bilo toliko napadov na kronane glave, kakor ravno v našem „kultiviranem" veku. Izvirni dopisi. tz Dolenjskega, 29. grudna. — X-(Razne reči.) Leto, ki gre h koncu, prineslo je nam muogo nesreče: živinska kuga je razsajala v naših kraj b iu kmetom dokaj škode vzročila. Marsiktera solza je tekla zavoljo po bitih goved, kterih zguba nam je tem občut-neja, ker brez goveje živiue ne bomo mogli potrebnega gnoja pridelati in bo spomladi obdelovanje polja vršilo se počasno in z obilnimi stroški, ker bodo od živinske kuge zadeti gospodarji morali najemati živino, koliko je pa še zgubljenega dobička pri mleku in maslu! Denarja potrebujemo za posle davke in obleko, a nimamo ga, ker zarad kuge ni sejmov za živino. Tudi po vino ni kupca, prešiči so pa tako ceno, da se komaj toliko za-uje vzame, kolikor gospodarja stanejo. Še veča reva bi nas trla, ako bi naši kmetje (z malo izjemami) ne bili okrajni gosposki na prvi migljej pokorni v vsem, kar jim je bilo zapovedano storiti ali opustiti, da se zatare živinska kuga. Zato jih Bog obvaruj te nesreče v prihodnjem letu 1 — Kdor je natanko pazil, prepričal se je, da c. kr. komisija v novomeškem okraji ni vselej in povsod enako skrbno in dosledno ravnala, da bi se odvrnila živinska kuga in velika škoda našim sicer že obubožanim kmetom. Pisalec teh vrstic, ki mu je ljudsko blagostanje pri srcu, želel bi, čeravno neizveden v živino-zdravilstvu, da bi 1. ne prodajale se kože zdravih goved, ktere je drl konjederec, ki je ravno poprej imel v rokah drob okužene živine, ker se kože tako prav lahko okužijo po konjeder-čevih rokah; 2. naj bi se vsako okuženo ži-vinče brž pokopalo, ko so ga pobili in preiskali, ne pa več ur pustilo razsekano ležati pod milim nebom izpostavljeno tičem, psom in mačkam ; 3. naj bi osebstvo in zlasti konjederci, ki pobijajo in preiskavajo okuženo živino, vselej skrbno razokužili se z nasvetovanimi po-močki, predno z ljudmi občujejo. To se do sedaj ni zgodilo vselej; 4. želeti je, da bi živina, ktero imajo pobiti , kolikor mogoče visoko cenila se, pa tudi škoda, ki jo gospodar pobite živine trpi pri gnoji, ki ga mora zako pati, in užitku, ki ga zgubi, naj bi se povra-čala, kajti vsa država lože plača nekoliko stotin in tisočev več, kakor pa bi kmet potrpel zgubo le 50 goldinarjev; 5. naj v naši kato liški Avstriji politična gosposka duhovnikom ne prepoveduje očitno božjo službo obhajati, kakor jo je bila preprovedala v Mirni-peči (glej „Novice" 1. 43), kajti taka prepoved po naših mislih spada v cerkveno oblast, ktera je dala zapoved očitne božje službe. Tudi ni v postavi zoper živinsko kugo do sedaj bilo nobenega paragrafa, v kterem bi bila božja služba prepovedana v kužnem kraji. Kadar je potrebno, naj škofijstvo ustavi očitno božjo službo ; politični urad ima pa oblast in pravico, ljudem po vaseh naznanjati, da jim zarad nevarnosti okužeuja nikjer ni zbirati dovoljeno se v okuženem kraji. (Kako se je vtem oziru ravnalo, poročale so „Novice" iz mirnopeške županije). Slišali smo , da je v Mirnipeči g. učitelj izvoljen predsednik krajnemu šolskemu svetu. Možje, kterim je kaj mar za šolo, radi bi imeli še krajnega nadzornika; kajti g. učitelj se ue more sam nadzorovati. Vemo , da je gospod učitelj mlačen za napredek v šoli in se malo trudi za dobro obiskovanje šole. Ne moremo si kaj, da bi ue klicali: usmili se takih in enakih šol, okrajni šolski svet! Omenjeni go-Bpod je tudi organist v Mirnipeči, pa prav slab cecilijanec iu da si nekdaj sloveč, bo med svojimi tovarši v cerkveni glasbi kmalo zaostal za 50 let. Govori in piše se o uredenji duhovske plače. Spodobi se, da ima duhovnik, ki se primeroma največ trudi za blagor državljanov, svojim potrebam primerne in boljše dohodke od sedanjih. Ali nekteri duhovniki takega po-boljška ne upajo, ker jim je bilo tako upanje do sedaj včasih osramoteno. Poznamo n. pr. kaplaua (ako potreba , povemo ime njegovo), kteri je v resnici potreben priporočil se bil mil. gosp. vladiki za državno subvencijo, pa je dobil odgovor, da bi se njemu tako le malo dalo, ker mu po fasiji malo manjka do revnih 300 gld.; kaplan se je moral obrisati! — Tudi je bil nek duhovnik (imena nočemo naznaniti) prosil nagrade za konja, ki ga vsaj včasih gotovo potrebuje, a ne venarja ni dobil za to. Ali smem na to vprašati : čemu je verski zaklad in kako se rabi ? ! ■k (norlhke^-a, 29. dec. (Irredentov-ska" nesramna predrznost; Italijanstvo sovraži v obče vse slovanske narode že od nekdaj; revščina zlasti po vsem Vipavskem Krasu in po Brdih.) — V 132. štev. Vašega cenjenega lista sem Vam naznanil lahonsko-irredentovsko predrznost, s ktero pisatelj Ror-si v Sv. Vidu pri Taljamentu skuša razširjati ono prepovedano knjigo prej javno, zdaj pa skrivno, ker javuo ne sme, po vsem Goriškem, da bi mi Primorci odprli svoje oči, češ da spadamo k „neodrešeni" Italiji! Ne vem, kolikim županstvom je bila ona knjiga kar tako franko po pošti poslana iu brezplačno v zavitku. Videl sem jo pa vendar tudi jaz pri nekem županu v Ajdovskem okraji, ki jo je pa takoj po ukazu goriškemu glavarstvu odposlal. Naj bi rajše Italijani zdaj z ono obširno knjigo, v kteri razkazujejo na hudobni način svojo že obče znano zemlje- in narodopisno nevednost, kurili si z onimi knjigami v zimi peči, če jih kaj imajo kajti saj trpe grozno pomanjkanje drv, kakor je znano. Ubogi morajo si kuhati svojo „polento" navadno pri koruzni slami (sirčju*)! Da je Italijanstvo vedno sovražilo Slovane, nam pričuje bivša beneška ljudovlada, ktera je svoje dni sekala brezozirno lepe hrastove gojzde po Krasu, Istri in Dalmaciji za svoje mnogoštevilne male in velike trgovske in vojne ladije; kajti imela je v dneh svoje slave nad 3000 samih velikih trgovskih ladij in če se pomiBli, da nobena ladja ue traja več nego 30 do 40 let, — se lehko preračuni, zakaj ste Istra in Dalmacija goli ter zdaj prvi pokrajini v resščini, zadnji pa v blagostajui v Avstriji. Naše goriško ljudstvo ima ustno izročilo, da velike Benetke, ktere slone že od nekdaj vse na hrastovih gredah in kolih, so ta les na goriškem Krasu poseči dale in ko jo bil oguljen naš Kras lepega in trdnega dobovja, so *) Po mnogih krajih Primorja zovejo koruzo „sirk" in od tod prihaja ime „sirčje", to je koruzna slama. P". pa nesli Italijani svojo pogubonosno sekiro t Istro in Dalmacijo. In kar je bilo najnesram-niša dobičkarija pri tem, je to, da so posekano dobovje kar tdko neotesano v Benetke, Mestre in Kjodžo (Chioggia) odpeljali, kjer so imeli svoje ladijedelnice, da je le ves dobiček v njih rokah ostal, Slovanom pa opustošena zemlja ali boljše, skalnato robovje. Nasledek tega brezozirnega pokončevsnja gozdov trpijo in bodo morda vedno trpeti morali že tako politično in narodno zatirani Slovani — trpini! Vse to se imamo zahvaliti lahonski „kulturi"! Ne le po Istri je letOB huda lakota, ampak tudi po vsem goriškem Vipavskem Krasu in Brdih, akoravno morda v nekoliko manjši meri, trpe ljudje pomanjkanje. Ubogi ljudje bi bili veseli, ko bi imeli le koruzne pogače dovolj, ali oblice in krompirja, kteri jim je pa pri tem hudem mrazu zlasti v gorah večinoma zmrznil. Naj bi se šli nakladalci davkov sami prepričat, kako borno jedo ubogi ljudje, nekteri komaj po enkrat na dan malo revne pogače alPzmrznene oblice, potem bi se pač varovali revežem toliko in razna davkovska bremena nakladati. Tudi pri nas v Pri morji imamo povsod hud mraz, led in sneg, zarad tega je tudi sv. misijon, ki je bil za te božične praznike v šempaski fari že napovedan, vstavljen na vgodnejše vreme. Ti vrli „Slovenc" pa ostani z Bogom za to staro leto, ter le krepko napreduj v novem 1880. letu Ixzn svete ^orc 27. decembra. Ko je v p. I. pater Franc v „Weckstimmen" popisoval Bosno, se je marsikteremu Slovencu vnela misel, da ta dežela je jako pripravna za Slovenije „sekundogenituro". Znano je, da Slovenec se množi kakor malokteri drug narod ; prostora pa mu je malo odmerjenega na slovenski zemlji. Zato se Slovenci sele v Ameriko in drugam. Tekoče leto je „Soča" naznanjala imena goriških izseljencev v Ameriko, in število ni bilo majhno. In koliko Slovencev bi se rado še izselilo, ako bi Amerika ne bila tako daleč — tam unstran morja. Poznam tudi nekaj goriških Slovencev, ki so se udomač ii na Češkem in Nemškem. Slovenija je tedaj preozka Slovencem. In kaj bi ne bila ! Poznam občino na Goriškem, ki je štela 1. 1832 komaj tisuč duš , danes jih šteje nekaj čez 1400. Blizo tako se množe tudi po drugih občinah; in kako bi se naraščali, ako bi s številom ljudi hotel množiti se slovenski sveti Veliki dobrotniki bodo toraj postali slovenskemu narodu tisti, ki mu pomagajo pridobiti si nove zemlje, Amerika je rodovitna, pa je predaleč od doma, in izseljenci tam postanejo suha mladika na drevesu slovenskega naroda. Ali vse drugače je z Bosno, ta je doma, je v Avstriji. Srčno je tedaj razveselil mene in tudi marsikoga druzega nasvet v „Slovencu", da naj se ustanovi delniško društvo za nakupovanje zemljišč in obdelovanje se slovenskimi rokami. Dogodbe sicer uče, da Slovenci nismo srečni z denarstvenimi podvzetji; če se nam tudi kedaj pokaže dobro upanje —• lepa zarija, se ta prerada razodeva le kot večera zarja — „abendroth" — koji sledi noč prevare. A če je tudi spodletelo tu in tam, smelo smem trditi, da bošnjaško zemljišče nas ne bo pre-varilo. Nasvetovanemu društvu bodo gotovo pristopili prav mnogi rodoljubi, ki le kolikaj premorejo. In kaj bi ne, vsaj je zemljišče še vedno najvarnejši porok, da vloženi denar ni zavržen. Do sedaj mi ni še bila čast in moč biti ud kakega delniškega društva , a rad se bom pridružil nasvetovanemu društvu, kakor hitro se ustanovi. Že zdaj pa je treba namerovauo društvo opomniti, da naj se ogiba dragih in polzkih komisij. Kajti takih ni treba za nakupovanje zemljišč itd., ker prvič nam mora tu vlada v Bvoj lastni prid biti v pomoč; drugič imamo Slovenci že v Bosni med uradniki, vojaki in duhovniki vnete rodoljube, ki se bodo mogli pridobiti za posrednike (in morda tudi delež nike) namerovanemu društvu. Tedaj le nadelo brez odlašanja! Treba je pred vsem drugim dogovora z vlado, kteri mora biti posebno po volji, Bosno kultivirati po Slovencih. Hrvati imajo doma dosti zemlje, oni ne morejo mi-j sliti na izseljevanje v Bosno. Nemci pa gotovo niso tako sposobn , kakor Slovenci Bosno kultivirati. Nemci bi biii v čisto slovanski deželi že v političnem oziru vladi v marsikako zadrego , ker ni upati, da bi se poslovenili, in tudi domačemii bošnjaškemu ljudstvu bi zarad jezika ne mogli biti učitelji v kmetijstvu, pač pa Slovenci, ki se z Bošnjaki lahko ruzumejo in pobratijo. Tudi se nasvetovanemu društvu ni treba bati, da bi manjkalo pridnih slovenskih rok, voljnih kultivirati zanemarjeno pa rodovitno Bosno; kranjski pregovor pravi, da vrabca in Kranjca povsod doboš, ni se toraj bati, da bi SloveLci te hoteli iti bošnjaško plodno zemljo obdelavat, le vlada naj zagotovi nekoliko varnosti, in izseljencev ne bo na pomanjkanje. Brez dvoma bo pod ugodnimi pogoji tudi Goriška dežela dala mnogo izseljencev v Bosno. Tukaj imamo malo stricev — samcev. Bolj, nego na Kranjskem, je tu navada, da se mlajši bratje poženijo na roke, ter gredo si služit kruha k železnici in v rudokope. Taki bi pač rajši si pridobili svoj lastni dom v Bosni, nego tu in tam po svetu iščejo vsakdanjega kruha. Ko bi tedaj nasvetovano delniško društvo preskrbelo zemljišča v Bosni za Slovenije „sekundogenituro", kori.-tilo bi Sloveniji, koristilo Bosni, koristilo Avstriji. Domače novice. V Ljubljani, 3. januarja. (Volitev na Dolenjskem) bo, ko dobodo bralci ta list v roke , že končana. Voljen bo brez dvoma , kakor smo se prepričali , princ Ernest Windischgtiitz in to v Trebnjem iu Ra dečah najbrž enoglasno, v Kočevji bo pa tudi dobil nekaj glasov, ker nemškutarji si zdaj niso upali postaviti nobenega kandidata. Toraj dobi groi Barbo vrednega naslednika. (Silvestrov večer) je bil v čitalnici ljubljanski živahen tudi letos, kakor vsako leto, zgornji prostori so bili zasedeni do zadnjega stola. Glediščna igra, s ktero se je večer pričel, pač menda ne bo več prišla na oder, še g. Kajzelj jej z vso svojo komiko ni mogel pomagati do vspeha. Vse drugače je bilo, ko so nastopili naši vrli pevci v mešanih in moških zborih, pa v samospevih. Posebno veselost je vzbudil tercet „trije nosovi", ki se je mnral, kakor tudi marsiktera druga točka, zavoljo burnega ploska ponavljati. Loterija ni bila tako dolga, kakor drugekrati, kar je vse hvale vredno. O polnoči je gosp. Jeločnik stopil na oder ter v primerni vezani besedi vzel slovo od stareg i leta ter napil novemu letu; možki zbor m pa vse občinstvo )e pritrkovalo s popevanjem na-pitnice. Med vsem tem je godla glediščna godba, ki je po polnoči zagodla tudi mladim nogam, ktere so se potem ->ukale do zgodnjega jutra. — Vse hvale vredna je bila tudi kuhinja, klet in postrežba gostilničarja, kar je pri taki veselici vsakako važna reč, da se ljudje oživi in spravijo do židane volje. (Ogenj.) V torek se je bilo vnelo v Wm-klerjevi hiši na nemškem trgu stranišče, ktero je požarna straža morala vse raztrgati, da je zadušila ogenj. To priča, da je nevarno stranišča, ktera so letos v Ljubljani do malega vsa zmrznena, greti z ognjem, da biseotajala (Čitalnični občni zbor) se je vršil na sv. Štefana dan pod vodstvom podpredsednika gsp. dr. Zupanca, udeležilo se ga je okoli 00 udov. Po poročilu biagajuika iu tajnika, o kterem prihodnjič obširneje, poročamo, nasvetoval je najprej g. odbornik Hribar v odborovem imenu nektere premembe društvenih pravil, namreč, da se kakor plačujočmi iu častnim društveni-kom tako tudi izvršujoč>m odločijo vse one društvene pravice, — da bode občui zbor v prihodnje volil 15 odbornikov, izmed kterih ima dvanajst piipadati plačujoč m, trije pa izvršujočim društvenikom; in da si odbor potem iz svoje srede izbere predsednika, podpredsednika tajnika, blagajnika in kujižničurja. Potem je dr. Karol Blenveis isto tako v odborovem imenu z ozirom na gospodarske potrebščine nasvetoval povikšanje čitalničnih letnih doneskov in sicer s tem , da samci na leto l gold., po 2 gld. pa društveniki z rodbino plačujejo. Vsi ti nasveti so po temeljitem razgovoru, v kterem se je primernost nasvetovari h prememb pripoznavala, skoraj enoglasno obveljali. Kouečno je zbor sklenil, da se bode nov odbor volil še le tedaj, kedar vlada pre-menjena pravila potrdi. Ker so se pravila že predložila vladi, je upati, da bode kmalu zopet občui zbor. („Tagblattov" Jlans) naznanja v svojem vabilu na naročevanjo, da se bo še naprej bor ! zoper ,.herrscluuchtige Pfallen". ČejetaHuns tako bojaželjen, naj gre pomagat Angležem pobijati divjake v dežele, v kterih so tako surovi iu neotesani ter razžaljivi izrazi v navadi , pri nas nobeden izobražen človek du hovuom ne pravi „Pfaft'1. In Ilans je še zmiraj tak „Zulukaff r", kakoršen je prišel v našo deželo s trebuhom za kruhom. Bi bil dobra figura za , Brenceljna". Razne reči. — Literatura hrvatska leta 1879. 46. Bog b čovjekom na zemlji. Djelo u jednom svezku na čitiri knjige razdieljeno. Izdao Ivan Antunovič, kaločko-bačke bisku-pije svečenik. 1879. Tiskom G. Seredy obrtna zavoda gluhoniemik v Vacu. Ciena 2 for. Dobiva se kot pisea u Kaloči. 47. Rad jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti. Knjiga XLVII. U Zadrebu 1879. Tisak dioničke tiskare. Sadržaj: Prinos k naglasu u novoj slovenštini, od M. Valjavca. Dvie stare hrvatske narodne pjesme, od A. Paviča ; Estetička ocjena Gunduličeva Osmana, od Fr. MarkoViča; — Nekrolog M. Mesiea, od Fr. Račkoga. 48. Jugoslavenski imenik bilja, sastavio dr. Bogoslav Sulek. Troškom jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti. U Zagrebu 1879. Tiskom dioničke tiskare. Djelo obsižr 5G4 strane. 49. Tumač k občemu austrijskomu grad-janskomu zakoniku napisao dr. Marijan De renčin. Knjiga prva. Zagreb. Naklarlom vse-učilistne knjižare Albrechta i Fiedlera. 1879. 50. Ljudevit Vuličevič. Moja mati. U Trstu, pismenima štamparije sinova Amati. 51. Različite pjesme F. Z. Pretočkoga. U Zagretiu. Tiskom L. Ilartmana i družbe. 1879. 52. Zoologija za narodne škole , preradio P. Despotovič. Drugo sasv.ui preradjeno i raz-Sireno izdanje. Punčevo. 1879 Naklada knjižna bri'ča Jovanoviči. Ciena 30 nov. 63. Dela slavnih ljudi. Za srpsku mladež u kratko naplsaso Jovan Šarič svestenik. Pun-čevo. Štamparija brsče Juvanov ča. 1879. Cena 30 nov. 54. Bogat i siromah. Pripovedka od F. Hofinana. U. Pančevo. Naklada koj žare brače Jonanov ca. 1879. Cjena 24 nov. 55. Post upa k pri nastavi u desetiČnm, raziomcima za osnovne skole, napisa» Svetozor Milene, zemunsk1 učitelj. C"iia 40 nov. Pančevo. 1879. Naklalom knjižare bruce Jova-nov č Zalivala. Za biago sočutje v bolezni in tako mnogobrojno vdehžbo pri p grebu naše predrage, nepozabljive soproge in matere, gospe Uršule Dimnik, posebno pa za mnoge vence, izrekamo vsem rvojim sorodu kom, prijateljem hi znancem, in posebn" i udi via. čast. duhovščini, v. č. oo. franč škanoru v. č. gospodom bogoslovcem za g nljivo nagrobno petje, in katoliški družoi — bvojo prisrč .o, najtoplejšo zahvalo. »I •«•«»{•--• roa U ces kancelije Jt, £ Dunaj g 7. gtudua m. 84 1858. >3 PosknSeno in 2 a dobro spoznano. Jj « Vsled patenta >jj W « Nj. vilie. se H *H no smo puna-^ U rejati. ££ Vt /-(Dunaj 12.inaja>3 S « 1868. « ml HZZZZ&Z&lZSt HIZZZZ&ZSH Ta čaj sčisti ves život, on preiSče colo telo in vse bolezni iz njega prežene. K» /.mirom »zdravi protin, pntiko, trganje-odprle rana in z»starele bolezni v nogah, »polske bo« letni, kraste, gobo, leSajo na životu ia v licu, in siti litične bule. Posebno dober j" pri bolnih jetrih, pri hemo-roidab, pri rumeniei, okrepili sUbe žile, odpravi bole-fiue v rokah in nogah, v želode», zapretje v .spodnjem telesu, polueije, tok pri ženskah itd. Bolezni, kakor Skrofeljne bule in enako odpravijo se hitro io dobro, če se ta čaj skoz ve? «"asa pije, ker ima to moč, da vse rozveže, in na vodo žene. Pravega izdeluje le Fnuic Al illirlni. v Neunkirchen pri Dunaju. Kil zavitek, nn M kosov razdeljen, po zdravniškem ukazu pripravljen, z navodom v rnz> ih jezikih, velja 1 gl in 10 kr. za zavoj. Svarilo. Varovili se jo ponarejonih rei,i . in «mirom se mora zahtevati ..VVilhelmov kričistiln i eni '/.opor protin", ker so izilelujo veo tiikili ponarejenih čajev zoper protin in putiko, pred kterimi vaavega svarimo. Pravi \Vill»'lmi>v kririnlllni čaj zoper produ lil putiko imajo na prodaj : (8) Ptter l.nsilik v Ljubljani, Anton Leban, lekar v Postojni, Kari Saonik, lekar v Kranji, Fr. IVacha, h-kar v Metliki, Dom. Bvzoli, lekar v Novem m emu. Izdajatelj in odgovorni urednik Filip Iladciiap. J. itla/.nikovi nasledniki v Ljubljani.