Ippjg m®m Poštnina plačana pri pošti 6310 IZOLA-ISOLA OSREDNJA KNJIŽNICA SREČKA VILHARHA BROLO 1 6000 KOPER oktober 2004 raarc« ■ ? anes vet ★ Uvodnik 03 Vsaka palica ima dva konca! (Ljudski pregovor) Ondan je v neki družbi nanesla beseda na vegetarijanstvo. Ker nisem poseben častilec mesa in mesnih izdelkov, sem se pridružila skupinici, ki je rohnela proti krutosti in za-vrženosti, katere zunanja oblika je vzreja živali za zakol. Toda pogovor je nenadoma krenil na področje zelo težkih vprašanj: če naj bi jedli jajca, kokoši pa ne - kaj storiti z nepreglednimi jatami kokoši, ki s svojimi krhkimi proizvodi dnevno zalagajo milijonske trge kupcev? Ali naj bi nekega dne shirane nesnice s postaranimi petelini vred spustili na prostost, v veliko veselje lisic in ptic ujed? Če je mleko zdravo, hranilno in sploh - kako bomo ravnali s kravami, ko bodo ostarele, zbolele in z velikimi, žalostnimi očmi trkale na duri našega usmiljenja? Kdo bo nosil stroške njihove oskrbe? In še: kako doseči, da bodo krave kotile samo teleta ženskega spola in le tu in tam kakšnega bikca, ki bo skrbel za razplod z mlekom darežljivih krav? Kaj pa zatem storiti z bikcem? Ali bo smel svobodno živeti in v pozni starosti poginiti naravne smrti? Kdo bo skrbel zanj - in seveda za tisoče njegovih bratov? Rejci drobnice bi bili zaradi volne in sira v nekoliko manjših škripcih; toda kako ravnati z ovco ali kozo, ki pod težo let postane betežna in ne more več sama muliti trave? Kaj v takem primeru svetuje priročnik etike? Jo bo moral rejec lastnoročno hraniti s šopi trave ali pa bo morda smel povabiti na večerjo pol ducata volkov? Približno enake zadrege lahko sproži tudi vprašanje pravilnosti ali nepravilnosti pojava potrošniške družbe. Temu pojmu nič koliko ljudi daje povsem negativni predznak. Pa denimo, da neko svetovno družbeno politično gibanje doseže, da začne človeštvo trošiti le toliko, kolikor nuj- no potrebuje za življenje in kolikor je torej še v mejah etike, morale, dostojnosti, nesebičnosti in vsega ostalega, čemur rečemo človeško dostojanstvo; koliko delovnih mest po vsem svetu bo ukinjenih v trenutku, ko sprejmemo to filozofijo? Kakšno zmedo lahko povzroči tako stanje in kakšne bodo posledice? Ne glede na razlage in teorije ekonomskih strokovnjakov ne moremo mimo dejstva, da se je človeštvo namnožilo in da ljudje morajo delati -nekaj oziroma karkoli - da tako ali drugače preživijo. Tako so včasih stvari, katere smo na videz brez potrebe zakrivili mi ali kdo drug, samo logična, neizbežna posledica nekih zakonitosti, ki niso povsem odvisne od naše volje. Pravzaprav vsaka doba prinaša s seboj gospodarske in politične spremembe. V glavnem se porajajo več let in večino zlahka predvidimo. Toda v človeški naravi je, da misel na spremembo prinaša tesnobo in zaskrbljenost. Ti dve čustvi sta že dolga tisočletja del nas vseh. Sta pa seveda obvadljivi, če imamo na voljo dovolj informacij o vsem, kar se nam neustavljivo bliža in če nam (bolje poučeni od nas) razložijo, da je tako dobro in da ne gre drugače. In verjemite, da včasih zares ne gre drugače! Kadar to končno doumemo, se tudi lažje sprijaznimo z novostmi; če se pri tem s kančkom nostalgije ozremo v preteklost, nam tega ne sme nihče zameriti. Kajti tudi nostalgija je pomembno čustvo. Pomaga nam ohranjati spomin na pozitivne izkušnje. In lahko mi verjamete, da stare izkušnje pridejo prav tudi v novih situacijah... Kazalo oktober 2004 Poslovne vesti Dogajanja na projektu združevanja 04 CEOKA Zadostili bomo zahtevam standarda BRC 07 Simpozij Food Micro 2004 08 Novo na policah Rooibos in Rooibos Pomaranča 12 Kaše Zlato polje so prejele znak "Varuje zdravje", Argeta light 14 Blagovne znamke 15 Tehnologija v praksi 18 Sponzorstva 19 Počitnikovanje V Droginih apartmajih 30 Namig za izlet 32 Humor, Križanka 34 Naslovnica Jadran Rusjan: Barvita jesen Droga Portorož, Živilska industrija, d. d., Industrijska cesta 21, 6321 Izola, Slovenija Predsednica uredniškega odbora Polona Vagaja. Glavna in odgovorna urednica: Majda Vlačič. Uredniki: Sonja Požar, Manuela Ferenčič Meden, Silvija Benčič, Damjana Poberaj, Nataša Gladovič, Liljana Hrvatin, Blažka Škorc, Andreja Vidic, Janja Križman, Gregor Rustja, Gregor Moljk, Peter Ovnič in Vasja Rebec. Lektoriranje: Sonja Tončetič. Oblikovanje: Armando Tul. Tisk: ČukGraf, Postojna. Naklada 1400 izvodov. Glasilo dobijo zaposleni v Skupini Droga brezplačno. Tiskano na okolju prijaznem papirju. Vivo, d. o. o., Prečna 4, 1000 Ljubljana, Slovenija * Droga d. o. o., Digitronska 33, 52460 Buje, Hrvatska ★ Lasago d. o. o. Buje, Digitronska 33, 52460 Buje, Hrvatska * Droga d. o. o., Vrazova 22, 71000 Sarajevo, Bosna I Hercegovina * Konzum d. d., Haliloviči 4, 71000 Sarajevo, Bosna i Hercegovina * Upora A. o. o., Cnonje, C«ynH 37, 1000 Ciconje, MaiteAOHHja * Droga Prishtine, Zona Industri-ale p. n., Prishtine, Kosove ★ Droga d. o. o. Beograd, Milentija Popoviča br. 9, 11070 Novi Beograd, Srbija i Cma Gora * Droga livsmedel AB, Vagnamakaregatan 14, 41507 Goteborg, Sverige * Sandri S. p. A., Via Madonnetta 7 a, Nervesa della Battaglla (TV), Italia v 04 Poslovne vesti ★ Naši sodelavci zgledno sodelovali pri pripravah strokovnih podlag za združitev V sredini septembra smo zaposlene kakor tudi ostale javnosti obvestili o aktivnostih na projektu združevanja Droge in Kolinske. Takrat smo vam tudi obljubili, da vas bomo redno obveščali o dogajanjih v zvezi s tem projektom. Poudariti želimo, da odločitev o združitvi Droge in Kolinske še ni sprejeta. Res pa je, da aktivnosti na tem projektu že potekajo in v naslednjih vrsticah vas bomo seznanili z dogodki v zadnjem mesecu. Organiziranost projektne skupine Da bi lahko lastniki Droge in Kolinske sprejeli dokončno odločitev o združevanju, sta upravi Droge in Kolinske oblikovali projektno skupino za projekt združevanja, ki je pričela s pripravo strokovnih podlag. V Drogi je bila za vodjo projekta imenovana Petra Glavina (zadolžena za koordinacijo dela projekta), sponzor pa Marko Jazbec (član uprave, zadolžen za spremljanje projekta). Droga in Kolinska sta v tem okviru podpisali pogodbe s svetovalci, ki bodo sodelovali pri pripravi dokumentov za združitev. Za svetovalce so bili izbrani Deloitte & Touche, AT Kearney in Publikum. Za področje komuniciranja pa Pristop. Projektna skupina je pohvalila sodelavce Droge V septembru in oktobru so bili svetovalci iz omenjenih podjetij redni gostje v naši hiši. Da bi lahko opravili analitični del svoje naloge in pripravili svoja strokovna poročila za posemzna področja, so morali namreč najprej skozi razgovore in iz izbranih dokumentov pridobiti potrebne podatke o poslovanju Droge. Pri tem so jim pomagali naši sodelavci iz skoraj vseh organizacijskih enot, zatorej gre zahvala vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri pripravi gradiv. "Strokovnjaki iz posameznih področij so v času od podpisa pogodb do danes opravili skrben pravni, finančni in davčni pregled obeh podjetij, analizo sinergij in oceno vrednosti obeh podjetij. Vsem kolegom, ki so pri tem sodelovali, se prav posebej zahvaljujem, saj so morali v tem času poleg svojega rednega dela opravljati tudi naloge, povezane z združitvijo. "To je mnogokrat pomenilo tudi nadure", je povedal Marko Jazbec, član uprave v Drogi in še dodal, da so svetovalci izrazili zadovoljstvo s kooperativnostjo sodelavcev v Drogi. Kaj nas še čaka? Danes že lahko rečemo, da je velik del nalog, ki je bil vezan na sodelovanje Droginih sodelavcev pri pripravi strokovnih podlag, uspešno zaključen. Zaključki ustreznih poročil, bodo narekovali nadaljnje korake in dinamiko procesa združevanja. Če bodo poročila o strokovnih podlagah ugodna, bodo sledila pogajanja lastnikov obeh družb o ključnih elementih pogodbe o združitvi, ki naj bi bila podpisana še v tem letu. V pogodbi o združitvi bodo podani tudi ključni elementi združitve, ki že danes begajo marsikaterega sodelavca Droge in naše delničarje. Gre namreč za določitev sedeža združenega podjetja, uprave, imena in menjalnega razmerja. Odgovori bodo znani po zaključku pogajanj, to je do konca leta. Ko bomo odgovorili na opisana vprašanja, bosta v prvih treh mesecih prihodnjega leta sledili skupščini obeh podjetij ter registracija nove družbe. Sodelavci - delničarji Droge - pozor! Naj na tem mestu povemo še, da smo odprli na internet straneh obeh podjetij delničarske strani (za vse lastnike delnic Droge in Kolinske), kjer imetniki delnic najdejo osnovne odgovore na vprašanja. Med delničarji Droge ste nenazadnje tudi njeni zaposleni, zato vas vabimo, da si pripravljene vsebine pogledate na www. droga, si, v meniju levo izberite "delničarji", in v 'podmeniju kliknite "pogosta vprašanja". Naj vas na koncu še enkrat spomnim, da lahko morebitna vprašanja, vezana na tematiko združevanja pošljete na email naslov: vprasajtenas@droga.si ali po telefonu na št 05/66 31 506. Polona Vagaja Sprememba deleža Na podlagi določil Pravil Ljubljanske borze d. d. in ZTVP-1 (Ur.l.RS, št.56/99) družba Droga d. d., Izola objavlja naslednje sporočilo: Dne 22.9. 2004 je predsednik uprave Robert Ferko kupil 20 delnic družbe Droge d. d., Izola v vrednosti 1.778.000,00 tolarjev. Po sklenjenem poslu ima Robert Ferko v lasti 83 delnic, kar predstavlja 0,0293% delež v kapitalu te družbe. Dne 22.9. 2004 in 23. 9. 2004 je član uprave Marko Jazbec kupil 20 delnic družbe Droge d. d., Izola v vrednosti 1.798.041,75 tolarjev. Po sklenjenem poslu ima Marko Jazbec v lasti 50 delnic, kar predstavlja 0,0177% delež v kapitalu te družbe. Uprava družbe Droga, d. d., Izola V ★Poslovne vesti 05 Najpogostejša vprašanja Preden nanizamo najpogostejša vprašanja z odgovori, ki vas zanimajo, dovolite še nekaj pojasnil k novinarskim izdelkom v časopisih. Trenutno smo tako Droga kot Kolinska zelo vroče medijsko blago in dogaja se, da novinarji v svoji delovni vnemi ali pa zaradi kakšnih drugih razlogov, nepravilno citirajo govorce v prispevkih, iz izjav izvzamejo kakšne ključne besede ali pa le te dodajo po lastni presoji. Na ta način lahko popolnoma spremenijo pomen izjave. Poudarjamo, da glede sestave nove uprave še ni nič odločeno, o tem bodo odločali lastniki Droge in Kolinske v pogajanjih o elementih pogodbe o združitvi. Kaj se bo zgodilo, če bo analiza sinergij pokazala, da te ne upravičujejo združitve? Če bi se izkazalo, da sinergij ni, v kar sicer dvomimo, bi verjetno tudi lastniki glasovali proti združitvi, saj ta ne bi bila smiselna. Sinergije zagotovo pomenijo tudi prihranke zaradi ukinjanja poslovnih funkcij, ki se podvajajo (npr. kadrovska, finančna, razvojna služba ipd). Kolikšno odpuščanje delavcev, predvidevate, bo to potegnilo za seboj? V tem trenutku ne moremo dajati nobenih zagotovil ne o povečevanju ne o zniževanju števila zaposlenih v obeh podjetjih. Takšne ocene so namreč možne le na osnovi temeljitih analiz. Res je, da pri združevanju pride do "podvajanja" poslovnih funkcij, kar pa nujno še ne pomeni odpuščanja vseh zaposlenih v teh funkcijah. V primeru združitve se namreč pojavijo nove potrebe po zaposlenih, ki izvirajo iz naslova velikosti združenega podjetja. V tem primeru, seveda, bomo najprej uporabili obstoječe zaposlene. Kakšne bodo (kratkoročne) posledice kanibalizma med izdelki in kolikšna je finančna ocena kratkoročnih izgub? Združevanje podjetij je strateška odločitev, katere rezultati se ne merijo kratkoročno, temveč na dolgi rok. Zavedamo se tudi, da novo podjetje ne bo zgolj skupek obstoječih dveh podjetij, temveč bo potrebna konsolidacija med njima - tudi pri prodajnem programu. Lahko se torej zgodi, da bomo katerega od izdelkov iz obstoječega prodajnega programa izključili, vendar bomo to storili pod pogojem, da bomo na ta račun okrepili tržni položaj ohranjenih izdelkov oziroma blagovnih znamk. Ker strokovne analize še niso končane, natančnejšega odgovora o tovrstnih posledicah še ni mogoče dati. Že zdaj pa lahko povemo, da je bilo ob pregledu prodajnega programa obeh družb ugotovljeno, da se izdelki samo malenkostno prekrivajo. Kako boste določili menjalno razmerje in koliko bo vredna delnica po združitvi? Če želimo ugotoviti menjalno razmerje, je treba najprej ugotoviti pošteno tržno vrednost družb, ki se združujejo, in nato na tej podlagi določiti menjalno razmerje delnic. Menjalno razmerje upravi določita v pogodbi o združitvi, potrdijo pa ga delničarji obeh družb na skupščini. Glede vrednosti delnice v tem trenutku še ni odgovora. Tržna vrednost delnice združenega podjetja pa bo znana po vključitvi delnice v kotacijo na Ljubljanski borzi. Kdo bodo lastniki novega združenega podjetja? Lastniki novega združenega podjetja bodo ob ustanovitvi postali obstoječi lastniki Droge in Kolinske. Natančnejša izhodiščna lastniška struktura pa bo odvisna od menjalnega razmerja, ki ga bosta upravi določili v pogodbi o združitvi, potrdili pa ga bodo delničarji obeh družb na skupščini. Ko bo delnica novega podjetja pričela kotirati na borzi, pa se bo lastniška struktura lahko dnevno spreminjala v skladu s prometom (nakupi in prodajami) s to delnico. Polona Vagaja Nova pridobitev -predstavitveni film Argeta V sodelovanju s Studiom Vire iz Novega mesta smo posneli 7-mi-nutni predstavitveni film za Argeto v slovenskem, angleškem in francoskem jeziku, v kratkem pa bo na voljo tudi predstavitveni film Skupine Droga v angleškem in slovenskem jeziku. J. K. Foto / Jadran Rusjan 06 Borzni komentar ★ Volilni rezultat, cena nafte in prevzemne govorice Na tako presenetljive volilne rezultate, kakršne smo pred kratkim doživeli v Sloveniji, se vlagatelji na razvitejših svetovnih trgih ponavadi odzovejo zelo burno. Na domačem trgu se v tednu po volitvah ni zgodilo nič posebnega. Na tak razplet je morda vplivala stavka novinarjev, ki je precej zmanjšala dotok svežih informacij na trg, morda je za to kriv zaključek volitev s ponovnim preštevanjem glasov, morda pa gre le za prepričanje vlagateljev, da menjava vlade ne bo bistveno vplivala na položaj slovenske ekonomije, saj smo z letošnjim 1. majem del odločitev prenesli v Bruselj. Še večji vpliv na gibanje tečajev delnic po vsem svetu ima cena nafte, ki se je v minulih dneh povzpela na rekordno raven. Cena soda je na borzi v New Yorku presegla 54 dolarjev. Ta surovina poganja proizvodnjo, omogoča transport, je potrebna za izdelavo mnogo izdelkov, uporablja se za ogrevanje, postala je nepogrešljiva in zato ni vseeno, kakšna je njena cena. Na rast cene nafte v zadnjem času vplivajo predvsem napetosti v državah proizvajalkah nafte. Začelo se je z boji v Iraku ter bojaznijo pred novimi napadi na naftovode v tej državi, sledili so afera o še nerazrešenih davčnih dolgovih ruskega naftnega giganta Jukos, politični nemiri v Venezueli in tropski viharji v Mehiškem zalivu, ki so motili preskrbo z nafto in uničili več naftnih črpališč, v zadnjih dneh na ceno vpliva negotovost glede preskrbe z nafto v Nigeriji, kjer se je začela splošna stavka. Glavni krivec pa je povečano povpraševanje po tekočem zlatu, ki je posledica upadajoče zaloge nafte v ZDA. Ta je pred začetkom kurilne sezone najnižja v zadnjih 29 letih. Rekordne cene nafte so seveda vplivale tudi na Slovenijo, saj so se nafta in njeni derivati letos že nekajkrat podražili. Domačo borzo so v zadnjem mesecu zaznamovale govorice o prevzemih podjetij in družb. K temu so največ pripomogla namigovanja poslovnega tiska, da je na seznamu želja švicarskega Novartisa, ki je pred dobrima dvema letoma prevzel Lek, tudi novomeška Krka. Novartis naj bi se osredotočil na morebitne prevzeme generičnih farmacevtskih družb, med katerimi je Krka verjetno ena od zanimivejših, predvsem zaradi tradicionalno dobrih prodajno-di-stribucijskih kanalov, po novem pa tudi zaradi proizvodnje v Ruski federaciji. Špekulacije okoli Krkinega prevzema so prisotne že kar nekaj let, saj se je Novartis pred prevzemom Leka najprej pogovarjal s Krkino upravo, a ga je ta zavrnila. Govorice so ob izjavi prvega moža Novartisa postale spet glasnejše zaradi pričakovane prodaje 15-odstotnega deleža Slovenske odškodninske družbe. Ta naj bi se po načrtih prodal v prihodnjih dveh letih zaradi zamenjave v vodstvu Krke, ki naj bi se zgodila 1. januarja, ter v javnosti že izražene pripravljenosti Krke za povezavo z izbrano partnerico (pod določenimi pogoji) v skupno družbo. Ker se prevzem Krke ni zgodil tako hitro, kot so nekateri neizkušeni vlagatelji pričakovali, je moč povpraševanja usahnila. Vendar pa je borzna javnost takoj zatem generirala novo prevzemno govorico. Tokrat je šlo za "najboljšega soseda", saj naj bi se KD Group, ki ima s svojimi skladi v lasti 12% Mercatorja, zanimal za prodajo svojega deleža. Kot možni prevzemniki so se omenjali predvsem francoski trgovski giganti E. Leclerc, Carrefour ter Casino in britanski Tesco, o prevzemu naj bi razmišljali tudi Nemci in Italijani, za nakup Mercatorja pa naj bi se še vedno zanimali tudi v vodstvu Mercatorja. Predsednik uprave Mercatorja Zoran Jankovič zanika, da bi se v zadnjem času pogovarjal s katerim izmed potencialnih prevzemnikov, ravno tako zanika kakršno koli vedenje o tem predsednik nadzornega sveta, pa tudi predstavniki drugih večjih lastnikov o domnevnem prevzemniku ne vedo nič. Na tujih trgih gibanje tečajev v drugi polovici oktobra ne bo odvisno le od cene nafte, ampak tudi od objav rezultatov poslovanja podjetij za tretje trimesečje. Domači "blue chipi" bodo letos prvič objavili svoje devetmesečne rezultate, in sicer morajo to storiti do konca novembra. Po nekaterih ocenah borznih analitikov naj bi največjo rast dobička dosegli v Merkurju, Krki, Intereuropi in Savi. Kljub temu ne pričakujejo visoke rasti tečajev, saj naj bi ti že vsebovali visoka pričakovanja rezultatov poslovanja. Pustimo se presenetiti! Nataša Klarič, univ. dipl. ekon. Primorski skladi, d. d., Koper ^A MEHE Ni PRAZJI /jaz v£Dno Tinkam V ZA SOOO TolARJEV UF, UF .KAKO 5E DKAZ\ TA PKESNEH BENCIN » VSAK MESEC je d/mžji i v Droga bo prva v Sloveniji zadostila zahtevam globalnega standarda za hrano BRC V Drogi Portorož smo sredi letošnjega septembra uspešno prestali ocenjevanje proizvodnih in spremljajočih procesov po merilih globalnega standarda za hrano BRC (British Retail Consortium). Pridobljeni certifikat bo pomenil dodatno jamstvo za kakovost in varnost naših prehrambenih izdelkov. Za ocenjevanje po standardu BRC smo se odločili prvi v Sloveniji, saj si veliko obetamo od prodora na evropske trge. BRC-certifikat je namreč pogoj za vstop v številne močne trgovske verige v Zahodni Evropi. Tehnični standard in protokol BRC za živilska podjetja je razvil in uvedel britanski konzorcij trgovcev na drobno (BRC) leta 1998. Ta standard je bil kasneje še dvakrat posodobljen, januarja 2003 pa je prerasel v globalni standard BRC o hrani. Njegov osnovni namen je varovanje pravic potrošnikov. Mnoga evropska prehranska podjetja in trgovske verige uporabljajo standard BRC kot osnovo za ocenjevanje dobaviteljev. Standard zahteva: sprejetje in izvajanje sistema HACCP, dokumentiran in učinkovit sistem vodenja kakovosti, nadzor okolja v dejavnosti, proizvoda, procesa in osebja. Zahteve standarda so zbrane v šestih poglavjih, razdeljenih na podpoglavja. Ta se začenjajo z izjavo o nameri, katere spoštovanje je nujen pogoj za pridobitev certifikata. Nato standard podaja merila za ocenjevanje na osnovnem in višjem nivoju, dodatno pa predpisuje še priporočila dobrih praks. Vzpostavljen sistem vodenja v skladu s standardom ISO 9001, ki vključuje načela HACCP, povzeta po Codex Alimentariusu, je dobra podlaga, na kateri lahko podjetje vzpostavi specifične aktivnosti, ki jih dodatno zahteva BRC-standard. Medtem ko je ISO-standard generičen in zato prepušča podjetju iskanje in razvoj,lastne poti v določenih okvirih, pa BRC-standard pred proizvajalca postavlja množico ciljev in zahtev, od katerih ne dopušča odstopanj. S tega vidika je standard zahtevnejši in terja določene prilagoditve proizvodnih procesov, predvsem pa poudarja tehnične pogoje in higieno proizvodnje ter osebja. Standard predvideva tudi uvrstitev proizvoda, ki je odvisna od: vrste procesa, uporabljenega za izdelavo proizvoda; razmer, v katerih se proizvod skladišči in prodaja; metode priprave hrane pri potrošniku. Uvrstitev proizvoda narekuje pogostost ocenjevanja. Z razliko od standarda ISO 9001, kjer se kakovost poslovanja podjetja izkazuje prvenstveno s predložitvijo certifikata, pa je pri BRC-standardu običaj, da presojevalci o proizvodnih procesih izdelajo izčrpno poročilo, ki je na razpolago poslovnim partnerjem. Zato je izid ocenjevanja še kako pomemben. Ocenjevanje proizvodnih programov filter čajev, mesnih paštet in spremljajočih procesov po standardu BRC je v Drogi trajalo dva dneva, presojala pa sta usposobljena presojevalca iz Slovenije in Danske. Ogledala sta si celotno proizvodnjo ter spremljajoče procese in ocenjevala izvajanje postopkov ter ustreznost dokumentacije. V ocenjevanju se je izkazalo, da Droga izpolnjuje merila za višji nivo, ki so v primerjavi z merili za osnovni nivo obsežnejša, hkrati pa to pomeni, da se varnost in kakovost živil v podjetju obravnava na strateški ravni načrtovanja in odločanja ter da se z izboljšavami na tem področju ukvarjajo multidisciplinarne skupine strokovnjakov. Certifikat pričakujemo v kratkem. Že med pripravami na certificiranje po BRC-stan-dardu se je izkazalo, da je naš dobro delujoči sistem vodenja kakovosti ustrezna osnova za certificiranje. Kljub temu pa so predvsem v zadnjih treh mesecih intenzivno potekale dodatne aktivnosti z namenom, da bi bilo ocenjevanje uspešno. Zahvaljujem se vsem sodelavkam in sodelavcem, ki so pri tem sodelovali. Delo je bilo odlično opravljeno! Nataša Gladovič 'Sš' Droga na Simpoziju "Food Micro 2004” Od 12. do 16. septembra je v Portorožu potekal 19. mednarodni simpozij o higieni in mikrobiologiji živil "Food Micro 2004", ki je privabil več kot 300 udeležencev z vsega sveta. Tema letošnjega strokovnega posveta so bila nova orodja za zagotavljanje mikrobiološke varnosti in kakovosti živil. Letos je na simpoziju aktivno sodelovala tudi Droga: v vlogi enega od glavnih pokroviteljev, z lastno delavnico z naslovom "HACCP in sledljivost" ter z aktivno udeležbo naših sodelavcev. Varnost živil danes in jutri Sergej je predstavil svoj prispevek Dopoldne so potekala predavanja nekaterih priznanih domačih in tujih strokovnjakov, medtem ko so se popoldne odvijale delavnice in okrogle mize. V času simpozija so udeleženci prisluhnili in razpravljali o mnogih vidikih varnosti živil, s poudarkom na mikrobiologiji. Seznanili so se tudi z aktualnimi odkritji in trendi na tem področju. Naj izpostavimo le najpomembnejše težave, o katerih so razpravljali in bodo v prihodnje krojile tok dogajanj na področju proizvodnje varnih živil: hitro in učinkovito odkrivanje tveganj, povezanih z živili; obvladovanje varnosti živil v sedanjih in prihodnjih globalnih tržnih okoliščinah; usklajevanje standardov varnosti in kakovosti na svetovnem nivoju; zagotavljanje zadovoljive stopnje varnosti tudi v nerazvitem svetu; higiena obratov in osebja; novi postopki konzerviranja živil; nove bolezni in tveganja. V razpravah o varnosti živil smo lahko večkrat slišali tudi zelo umestne pripombe o zagotavljanju ustrezne hranilne kakovosti in okusnosti hrane, ki je naše gorivo in eden od užitkov, ki se mu zelo radi predajamo. Svoje mnenje so izrazili tudi naši strokovnjaki Tudi Drogini strokovnjaki so sodelovali na predavanjih in v drugih popoldanskih aktivnostih. 1.Na delavnici "HACCP in sledljivost", na kateri je častno mesto predsedujoče zasedla direktorica Kakovosti, Nataša Gladovič, smo predstavili proizvodni proces paštete Argeta z vidika obvladovanja tveganj po načelih HACCP-a. V okviru iste delavnice sem tudi sam predstavil svoj prispevek o sledljivosti gensko spremenjenih živil na primeru polente. 2. Nataša Gladovič je sodelovala tudi pri okrogli mizi s provokativnim naslovom "Kako varna je hrana danes in ali bo hrana v prihodnje bolj varna?". Z ostalimi udeleženci je spodbudila živahno razpravo o tej temi. Nanizali so veliko več vprašanj in problemov kakor odgovorov in rešitev, kar kaže na izjemno kompleksnost področja varnosti, ki bo tudi v prihodnje ena od pomembnejših vodil kmetijstva in živilsko-pre-delovalne industrije. 3. Simpozija so se udeležile tudi Maruška Lenarčič, ki je bila obenem tudi članica organizacijskega odbora simpozija, vodja mikrobiološkega laboratorija, Bojana Tušnik, in mikrobiologinja, Erika Batagelj. Sodeč po videnem in slišanem lahko verjamemo, da jim tudi v prihodnje ne bo zmanjkalo dela. Sergej Jerman Drogini strokovnjaki DROGA [DETECTION OF PROCESSED GENETICAl.lY MOOIFIED FOOD USING CIM' MONOLITHIC COLUMNS FOR DNA ISOLATION V Med odmorom Sponzorske aktivnosti ob kongresu Sponzorstva Droge ni bilo mogoče spregledati. Med odmori so v predavalnici predvajali Drogin film o proizvodnji paštete Argeta, pred vhodom v predavalnico pa so naše prijazne hostese udeležence razvajale s kavo Barcaffe in jih obenem seznanjale z možnostjo ogleda Drogine proizvodje. Udeleženci so med trajanjem simpozija lahko organizirano obiskali našo tovarno in se tako tudi v živo prepričali o sodobnosti proizvodnje in skrbi za red in čistočo. Direktor Nove tovarne, Vasja Rebec, in direktor Razvoja, Dušan Poberaj, sta med vodenjem po proizvodnji in obiskom mikrobiološkega laboratorija odgovarjala na mnoga vprašanja obiskovalcev. Pomemben pečat je ostal tudi v zborniku simpozija, kjer je Droga navedena med velikimi pokrovitelji dogodka, Pogostitev Viva catering. naša sodelavca Nataša Gladovič in Sergej Jerman pa sta se pridružila mednarodnim strokovnjakom na seznamu avtorjev. Vrhunec Droginega sponzorstva je bil vsekakor "Istrski večer" na prostem pri cerkvici na Bernardinu. Gostje so bili navdušeni nad izvrstno pogostitvijo Viva catering s tradicionalnimi istrskimi jedmi, plesno-glasbeno točko folklorne skupine Val Piran in glasbo skupine Vruja. Ob otvoritvi simpozija je v Drogini konferenčni sobi potekala novinarska konferenca, na kateri so Christian Paterman, direktor raziskovalnih programov pri DG Research, VVilhelm Holzapfel, predsednik komiteja za živilsko mikrobilologijo in higieno pri IUMS, dr. Peter Raspor, pred. org. odbora in generalni sekretar FEMS, in predsednik uprave, Robert Ferko, predstavili aktualne poglede na varnost živil z vidikov proizvajalcev živil, pa tudi institucionalnega pogleda na zagotavljanje varnosti ter možnosti za raziskovanje in razvoj v Evropski uniji. Janja Križman Plesno - glasbena točka folklorne skupine Val Piran Uspešna organizacija vseh spremljevalnih aktivnosti Droge ne bi bila mogoča brez sodelovanja različnih služb, zato se ob tej priložnosti še enkrat zahvaljujemo: Maruški Lenarčič, Nataši Gladovič, Sergeju Jermanu, Vasji Rebcu, Tamari Boh, Draganu Spremu, Poloni Vagaji, Dušanu Poberaju, Janji Križman in Jerneji Kamnikar. V Sodelovanje pri medlaboratorijskih primerjavah kemijskih analiz cWQftP PROF1CIENCV TESTING SC H EM E ATTESTATION NVe herebv attest (hal: Droga Food Industn Industrijska C 21 SLO-6310 IZOLA Slovčnie Has participatcd in thc proficiency tcsting schcmc on Rclatcd subslancc* by UPLC (PTS067) and has bcen assigncd laboratorv code no. 39. The statistical cvaluation of thc rcsults are prcsentcd und discusscd in thc report, PA/PH/PTS (04) 11 DFF. Jcan-Marc Spicser Strasbourg, 20 September 2004 Hcad of Divislon IV, GDQM Council of Europc Kuropran Directorate for thc Quality of Mcdicines Medlaboratorijske primerjalne preiskave so v analitiki orodje za potrjevanje pravilnosti in kakovosti rezultatov laboratorija. Princip kemijskih medlaboratorijskih preiskav temelji na analizi istega neznanega vzorca v več ločenih laboratorijih po istem protokolu (s tem sta mišljena postopek priprave vzorca in uporabljena kemijska tehnika). Rokovanje z vzorcem, delo, izračun, interpretacija ipd. niso predmet ocenjevanja, neodvisna institucija obravnava le rezultat, ki ga posamezen laboratorij odda in zagovarja, kar delo dodatno oteži. Sodelovanje pri takem "projektu" je bistvenega pomena za dokazovanje usposobljenosti in kredibilnosti oziroma nivoja strokovnosti laboratorija, zato se ga udeležujemo tudi v Fi-zikalno-kemijskem laboratoriju OE Kakovosti. Letos smo se že februarja prijavili k medlaboratorijski primerjavi določanja sledov učinkovin s tekočinsko kromatografijo (HPLC), ki jo je organiziral Evropski urad za kakovost zdravil (European directorate for the quality of medicines EDQM). Primerjave se je udeležilo 67 laboratorijev iz različnih evropskih držav, večinoma priznani raziskovalni inštituti, univerze, uradi in farmacevtska združenja, iz Slovenije pa smo sodelovali le Veterinarska fakulteta v Ljubljani in mi. Konec maja smo dobili v analizo dva vzorčka z različnima vsebnosti-ma nečistoče, rezultate pa smo morali oddati do sredine junija. EDQM je nato podal najprej prve, septembra pa še končne rezultate medlaboratorijske primerjave. Rezultati našega laboratorija so bili pravilni in znotraj dovoljenih mej odstopanja. Še več! Lahko rečemo, da so bili med boljšimi. Upoštevajoč visok nivo ostalih udeležencev in sam princip medlaboratorijskih primerjav, ki ne dopušča veliko možnosti eksperimentiranja (količina vzorca je minimalna, vzorec je neznan, časovna omejitev...), smo na rezultate lahko več kot ponosni, saj dokazujejo našo sposobnost pravilnega rokovanja z vzorci, njihovega analiziranja in interpretacije rezulatov. Jana Kolenc 1500 - 1000 - vzorec nečistoča minute 500 - -1500 - 1000 - 500 Iskana in določena nečistoča... V Jesenska akcija zbiranja koristnih predlogov MOJI JESENSKI PREDLOGI PC SOL Jesenska akcija zbiranja koristnih predlogov v PC SOL od l. do 30. novembra 2004 Kaj je KORISTNI PREDLOG? V to je lahko poenostavitev dela V to je lahko manj utrudljiv način dela V to je lahko prihranek v materialu V to je lahko prihranek časa V to je lahko bolj čisto okolje V to je lahko bolj varno delo V to je lahko zmanjšanje stroškov V to je lahko boljša kakovost V to je nekaj, česar se prej še nismo domislili V na kratko ... KARKOLI KORISTNEGA! Kaj pa nagrada? Naj zaenkrat ostane presenečenje! Za vse podrobnosti sc lahko obrnete na Tomaža Sabadina (789) ali Damjano Poberaj (82I). Komaj se je dobro končalo poletje, že smo začeli pripravljati jesensko akcijo zbiranja koristnih predlogov. Letošnjega maja smo pod naslov "Odprimo vrata novim idejam" izvedli spomladanski del akcije. Takrat smo prejeli 65 klasičnih oz. drobnih koristnih predlogov. Tudi letos si želimo zbrati in uresničiti čimveč koristnih predlogov, zato bomo novembra izvedli jesensko akcijo zbiranja koristnih predlogov v PC Sol. Ker je najteže začeti, sodelavcem v PC Sol podajam nekaj izhodišč: danes nekaj naredimo bolje kot včeraj; zamislimo si način, kako preprečiti napako, še preden se zgodi; opazimo in odpravimo pomanjkljivost, ki jo je spregledal nekdo drug; spremenimo delovni postopek tako, da bodo sodelavci za nami imeli manj težav. V zadnjih dveh letih sta bila prejemnika novoletne nagrade za najbolj inovativno organizacijsko enoto prav nosilca jesenske akcije zbiranja koristnih predlogov. Upam, da se bodo inovatorji v PC Sol potrudili po svojih najboljših močeh in ne bodo prekinili te (že skoraj) tradicije. Damjana Poberaj Kakovost - različni pristopi, skupen cilj V začetku novembra se v Portorožu zberejo kakovo-stniki iz vse Slovenije na letni konferenci Slovenskega združenja za kakovost. Letošnje srečanje bo že trinajsto po vrsti, potekalo pa bo 4. in 5. novembra. Glavni pokrovitelj je podjetje Krka, d. d., Novo mesto, medijski sponzor pa Manager. Prvi dan se bo začel s plenarnim delom, na katerem bodo podelili nagrade in priznanja Slovenskega združenja za kakovost. Podelili bodo tudi certifikate udeležencem izobraževanja Quality Systems Manager. V drugem delu se bodo zvrstili strokovni referati, razdeljeni v pet sekcij, ki bodo obravnavale upravljanje z viri, podsisteme, procese in izboljšave ter kakovost v zdravstvu. Drugi dan se bo začel s tradicionalnim ugrizom morskega psa, nadaljeval pa z delom v štirih sekcijah. Konferenca se bo zaključila z okroglo mizo, ki jo bo vodila novinarka Vida Petrovčič. Letna konferenca Slovenskega združenja za kakovost je vsako leto priložnost, da udeleženci izvemo kaj novega z različnih področij in navežemo nove stike. Damjana Poberaj Novička o zaključenem šolanju Na prvi dan jeseni, torej 21.9.2004, je Branka Zakrajšek uspešno opravila diplomski izpit in pridobila višjo strokovno izobrazbo, s tem pa naziv poslovna sekretarka. Sodelovci ji iskreno čestitamo! Obvestilo o zaposlitvi Obveščamo vas, da sta v septembru prišla med nas: Danijel Dandič in Zoran Popovič, ki sta prevzela delovno mesto Pomočnika v živilstvu V Skrivnostna Afrika v skodelici čaja - Rooibos in Rooibos Pomaranča Rooibos je rdeči afriški grm, aspalat (Aspalathus line-aris), ki raste v gorovju Cedarberg v Južni Afriki. Domačini mu pravijo rooibos in to ime se je pri poimenovanju tega čaja uveljavilo tudi v drugih jezikih, zato smo se odločili, da bomo naš novi izdelek označili prav s to besedo. Za pripravo čajnega napitka se uporabljajo posušene iglice rastline rooibos. Odločitev za pakiranje tega čaja v Drogi ni bila pretežka, saj ga odlikuje kar nekaj zanimivih značilnosti. Rooibos čajni napitek: vsebuje znatno količino (60 do 80 mg na skodelico) antioksidantov to je snovi, ki varujejo pred boleznimi, povezanimi s hitrim ritmom sodobnega življenja; vsebuje vitamine (predvsem vitamin C) in minerale; je rdeče rjave barve; je prijetno blagega, sladkasto sadnega in aromatičnega okusa; je le zmerno trpek, saj vsebuje malo čreslovin; ne vsebuje kofeina. Da bi vam še bolj približali novi čaj, smo vam pripravili še različico Rooibos Pomaranča. Ta čaj pa ima naslednje značilnosti: dodali smo mu liste melise in robide ter aromo pomaranče in medu; njegov okus je tako postal medeno pomarančen; odžeja, sprosti in pomiri, zato je primeren za pitje pred spanjem. Rooibos je postal svetovna trendovska čajna pijača zadn-jih nekaj let. S svojo toplo afriško dušo je edinstven. Ugodno vpliva na naše počutje in prija topel ali ohlajen. Prepričajte se sami in novi čaj čimprej poskusite! Boris Birsa V Zeleni čaj z meto - zakladnica vitaminov in mineralov To je aromatiziran zeleni čaj, ki so mu dodani listi in aroma kodraste mete, bolj poznane po svojem angleškem imenu spearmint. Novi čajni napitek: poteši žejo in ogreje, izboljša prebavo pred in med obroki ter po njih; je sestavni del zdrave prehrane, saj vsebuje antioksidante, nujno potrebne vitamine in minerale; je zanimivega okusa, ki ga prispeva meta; predstavlja popestritev ponudbe zelenih čajev 1001 CVET (zeleni, zeleni limona). Zeleni čaj z meto izboljša vaše počutje. Ker je zeleni čaj pravi čaj, moramo biti pozorni, koliko časa pustimo filter vrečko v vroči vodi. Priporočamo 2 do 3 minute. Da bi novo čajno pijačo spoznali, jo je treba poskusiti. V Drogi pa čajnih novosti v letu 2004 s temi novimi filter čaji še ni konec. V kratkem vas bomo seznanili še z dvema novima sadnima čajema v filter vrečkah (malina, rdeča pomaranča) ter z večjo skupino klasično pakiranih čajev za pitje v čajnicah in gostinskih lokalih. Boris Birsa 1001 CVET ZDRUŽENI CVETOVI NARAVE DROGA Kaše Zlatega polja varujejo zdravje Ponovno smo potrdili svojo zavezanost proizvodnji zdrave in varne hrane, saj smo septembra dobili znak "VARUJE ZDRAVJE, varovalno živilo", ki ga podeljuje Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije. Ta naslov so si prislužile ovsena, ržena, ječmenova in ajdova kaša ter pira. Zaradi svoje posebne sestave se uvrščajo med živila z visoko vsebnostjo prehranskih vlaknin in imajo zaradi tega blagodejni učinek na zdravje srca in ožilja. Med varovalna živila uvrščamo zdravstveno neoporečne živilske izdelke, ki vsebujejo malo maščobe in nasičenih maščobnih kislin, malo holesterola, imajo nizko vsebnost soli, sladkorja in nizko energijsko vrednost ali pa veliko prehranskih vlaknin. VARUJE ZDRAVJE Za pridobitev pravice do uporabe znaka smo morali naše kaše podrediti strogim kriterijem za ocenjevanje varovalnih živil, postavljenim po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije in Svetovne organizacije za prehrano in kmetijstvo. Vlogo je obravnavala posebna komisija, sestavljena iz priznanih strokovnjakov s področja zdravstva in prehrane. Znaka ni podelila za stalno. Vsako leto namreč društvo opravi nenajavljeno kontrolo vseh varovalnih živil, s čimer zagotovlja njihovo stalno kakovost. Za pridobitev znaka "Varuje zdravje" smo se odločili, ker želimo potrošnikom ponuditi dodatno jamstvo za naše izdelke. Vse več ozaveščenih potrošnikov kupuje zdravo hrano in bere na embalaži navedene podatke o živilu. Pridobljeni znak bo tako potrošniku dal jasno informacijo o tem, da ima pred seboj varovalno živilo. V bodoče bodo kaše Zlato polje opremljene s posebnim znakom, oblikovanim kot stiliziran srček, obkroženim s črko Q, pod katerim bo napis Varuje zdravje in opis lastnosti, zaradi katerih je bil znak podeljen. Janja Križman Argeta light -nov, lahek okus v asortimanu paštet V Drogi se dobro zavedamo, da je potrebno slediti svetovnim prehrambenim trendom in se jim prilagajati, če želimo uspešno poslovati. Le-ti že kar nekaj let narekujejo bolj zdravo in predvsem lahko prehrano, ki vsebuje manj maščob. Porabniki so vedno bolj pozorni na svoj videz in dobro počutje, zato iščejo in zahtevajo izdelke z nizko vsebnostjo maščob. Seveda pa morajo biti tudi lahki izdelki okusni, kar lahko dosežemo z dodatkom začimb. Skrbno izbrane in kakovostne surovine odlikujejo tudi Drogin novi izdelek - Argeto light. Argeta light je nov izdelek v družini priljubljenih paštet Argeta, po katerih radi posežejo porabniki tako na domačem kot tudi na tujih trgih. Vsebuje kar 40% manj maščob od že znane kokošje paštete Argeta, je brez konzervansov in ohranja prepoznaven okus, ki je značilen za paštete Argeta. Poleg tega je bogata s prehranskimi vlakninami, ki ugodno vplivajo na presnovo. Lahkost novega okusa smo poskusili poudariti tudi z embalažo svetlejše barve (barva Argete light je svetlo modra), tako da tudi s svojim videzom popestri asorti-man paštet Argeta. Naj popestri tudi vaš jedilnik! Ker tudi argete light ni potrebno hraniti v hladilniku, jo lahko s seboj odnesete kamorkoli. Odpravite se na krajši izlet v jesensko obarvano naravo in si privoščite lahko in okusno malico z novim okusom vaše priljubljene paštete Argeta. Jelena Milinkovič Argeto light najdete v treh različnih pakiranjih: 30 g, 50 g in 100 g. V ★ Blagovne znamke 15 Izdelki Argo v kratkem dobijo okrepitev na prodajnih policah Mesnemu raguju in Raguju z jurčki sta se pridružila dva nova izdelka: Ragu s perutninskim mesom in Ragu s šampinjoni. Oba izdelka sta: bogata s prehranskimi vlakninami, ki ugodno vplivajo na presnovo; odličnega, prepoznavnega okusa, ki je plod dolgoletnih izkušenj, vrhunske tehnologije in kakovostnih surovin; primerna za hitro in enostavno pripravljen okusen obrok. Ragu s šampinjoni priporočamo ljubiteljem brezmesnih jedi. Ragu s perutninskim mesom pa je odlična osnova za pripravo lahkega in zdravega mesnega obroka. Pripravljen je iz najboljšega puranjega mesa. Slavica Lozej Skupinico mešanic začimb Maestro s privlačnim darilcem - odlagalko kuhalnic - lahko kupite v večjih Mercatorjevih trgovinah od 14.10. do 17.11.2004. Malo darilce bo v kuhinji ob domačem štedilniku pravi okras in koristen pripomoček. . paradižk11 omak0 V 16 Blagovne znamke ★ Manj maščob, manj sladkorja 16. oktober je Svetovni dan zdrave hrane. Letos ima še posebno zanimivo geslo: manj maščob, manj sladkorja. rMA€STRO' Raziskave kažejo, da Slovenci zaužijemo preveč maščob, posegamo po polnomastnem mleku in mlečnih izdelkih, zaužijemo premalo polnovrednih škrobnih živil (žita in žitni izdelki), premalo sadja in zelenjave ter vlaknin. Prav visoka vsebnost vlaknin pa odlikuje nekatera polnovredna škrobna živila iz blagovne znamke Zlatega polja. Ob letošnjem svetovnem dnevu hrane smo kaše Zlato polje predstavili na prireditvi pred trgovino Agraria v Kopru. Predstavitev zdrave prehrane so organizirali Mestna občina Koper, ZZV Koper, Ortopedske bolnice Valdoltra, ZD Koper in Piran. Pripravili smo odlične jedi, v katerih smo del maščob nadomestili z žlahtnimi začimbami Maestro. Obiskovalci so uživali ob pripravljenih jedeh in posegali po brošurah z recepti. Prireditev je bila odmevna, saj so seje udeležili številni novinarji regionalnih medijskih hiš. Na koncu se moram posebno zahvaliti Draganu Spre-mu za vložen trud in angažiranje ob organizaciji dogodka. Anamarija Stančič Na sejmu Narava zdravje smo predstavili naša varovalna živila Na sejmu Narava-zdravje, ki je potekal od 23. do 25. septembra, se je blagovna znamka Zlato polje predstavila v okviru Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. Namen skupnega nastopa je sodelovanje pri osveščanju o pomenu zdrave prehrane, še posebej pa varovalnih živil (tudi kaš Zlato polje) za zaščito pred boleznimi srca in ožilja. Predstavitev smo zaokrožli z degustacijami kaš, iz katerih je kuharski mojster Matjaž Pozderec pripravil odlične jedi, ki jih zaradi nizke vsebnosti maščob, nasičenih maščobnih kislin, holesterola in soli ter bogate vsebnosti prehranskih vlaknin uvrščamo med varovalna živila. Anamarija Stančič Droga se je udeležila svetovnega prehrambnega sejma Sial Od 17. do 21. oktobra je v Parizu potekal sejem Sial, eden največjih prehrambnih sejmov na svetu. Tudi mi smo se pridružili najpomembnejšim svetovnim proizvajalcem prehrane in se predstavili s svojimi izdelki. Osrednjo pozornost smo namenili predstavitvi našega najpomembnejšega izvoznega programa, paštetam Ar-geta. Paštete predstavljajo 70-odstotni delež v prihodkih od prodaje gotovih izdelkov na tujih trgih in 31 odstotkov celotne realizacije Droge. V Sloveniji zasedajo prvo mesto med tovrstnimi izdelki, saj dosegajo 24-odstotni tržni delež. V naslednjih letih nameravamo prodajo še povečati. Argeta je postala Drogin globalni izdelek, od katerega si veliko obetamo tudi na svetovnih trgih. Na sejmu smo predstavili tudi nov izdelek, kokošjo pašteto Argeta Light, za katero želimo v prihodnje navdušiti dve rastoči skupini potrošnikov, t.i. zdravstveno osveščene hedoniste in osebe, zaskrbljene za telesno težo. Gre za dva rastoča postmoderna prehrambna stila, ki vse bolj prihajata do izraza tudi v Sloveniji. Razvoj zdravih izdelkov je ena izmed Droginih temeljnih razvojnih usmeritev, ki smo jo zapisali v strateški poslovni načrt družbe. Poleg lahke argete bomo potrošnikom v kratkem ponudili tudi predkuhan riž (za hitro pripravo) Zlato polje. V kategorijo tovrstnih izdelkov spadajo tudi kaše Zlato polje. Janja Križman V Maestro in Zlato Argcta neustavljiva polje ponovno na poti uspeha nagrajujeta V ljubljanskem hotelu Lev je konec septembra potekal že deseti Marketinški fokus v organizaciji Društva za marketing Slovenije in časnika Finance. Udeleženci Fokusa so imeli priložnost prisluhniti predstavitvam strategij razvrščanja različnih blagovnih znamk in z njimi povezanih tržnih raziskav. Droga, d. d., je sodelovala s predstavitvijo blagovne znamke Argeta. Na Marketinškem fokusu je sodelovalo kar nekaj strokovnjakov iz slovenskih marketinških vrst. Predstavili so različne probleme znanih blagovnih znamk (npr. Nesca-fe, Simobil) in izzive, s katerimi se srečujejo podjetja pri trženju svojih blagovnih znamk. Na sklepni okrogli mizi o kritičnih vidikih upravljanja blagovnih znamk s stališča oglaševalskih agencij (vodil jo je Janez Damijan) so poudarili, kako pomembno je, da se v podjetju zavedajo, kaj blagovna znamka sploh je. Za uspešno upravljanje blagovnih znamk pa je izredno pomembna podpora ma-nagerjev - le-ti se morajo zavedati, da sodi blagovna znamka v premoženje podjetja. S predstavitvijo strategije blagovne znamke Argeta v Sloveniji je na Marketinškem fokusu sodelovala tudi Droga Portorož. Argeta predstavlja Drogin najuspešnejši izvozni izdelek in drugo najmočnejšo blagovno znamko (takoj za Barcaffejem). Ker ima še velik tržni potencial in počasi postaja globalna blagovna znamka, je potrebno skrbno načrtovati njeno trženje na različnih trgih. Udeleženci Fokusa so lahko izvedeli nekaj o zgodovini proizvajanja in trženja paštet Argeta, o prednostih te blagovne znamke ter o strateškem načrtu za njeno nadaljnje trženje. V predstavitvi so bili posebej poudarjeni pomen podpore vodstva pri trženju blagovne znamke, potreba po definiranju njene jasne identitete, pomen usklajenega delovanja na nivoju celotnega trženjskega spleta, pomen stalnega sodelovanja med službami v podjetju in potreba po stalnem nadzoru nad doseženimi rezultati ter pravočasnem ukrepanju. Iz nekaterih sklepov slovenskih marketinških strokovnjakov, predstavljenih na Marketinškem fokusu in objavljenih v medijih, lahko ugotovimo, da Argeta zanesljivo stopa po poti. Jana Alič Tako kot v kuhinji, se tudi v poslovnem svetu Drogini blagovni znamki Maestro in Zlato polje močno povezujeta in prepletata. Skupaj nastopata v promocijskih akcijah in razvajata svoje potrošnike, saj jim želita čimbolj ustreči in jih razveseliti. Oktobra in novembra nagrajujeta z novo nagradno igro "V London na večerjo k maestru" (ki ni nihče drug kot Jamie Oliver). Igra poteka v Mercatorjevih trgovinah na območju Slovenije in seje delavci Droge, žal, ne smemo udeležiti (kar pa ne velja za naše znance in prijatelje). Prva nagrada je predstavljena že v naslovu nagradne igre, z ostalimi nagradami pa si bodo nagrajenci lahko pripravili večerjo kar doma. Prvo nagrado, izlet v London z večerjo v restavraciji Jamija Oliverja za dve osebi, bo prejel prvi izžrebani (če bo njegov letak pravilno izpolnjen), štirje izžrebanci bodo prejeli inox ponev Jamie Oliver Tefal, štirideset pa jih bo nagrajenih z Jamijevimi inox kozicami. Nagradna akcija je medijsko podprta. V času akcije potekajo tudi degustacije, ob katerih delijo letake za nagradno igro ter recepte za poskušane jedi. Majda Vlačič V izlet v London z 4 INOX V London na večerjo K maestr "d Mercator [s>ill) Product* > Aigrt« Pio.hut* Aig«U Searching bodo z nami lahko navezali stike ali prodreti na prodajne police nas poiskali na sejmih. Tudi s trgovin po svetu. pomočjo spletnih strani želimo Tjaša Ulčar Jesih Prenovljene tudi angleške spletne strani Prenovili in objavili smo tudi spletne strani v angleškem jeziku. Te so manj obsežne, kar je razumljivo, saj so namenjene predvsem informiranju o našem podjetju in prodajnem asortimanu. Že koncept vstopne strani je drugačen od spletnih strani v slovenščini. Tu namreč niso objavljene nagradne igre, ki jih na slovenskih straneh redno objavljamo, saj so vezane samo na slovensko tržišče. Bistveno je predvsem to, da nas bodo na brskalnikih po svetu našli kot referenčno podjetje za naše nosilne izvozne proizvode. Tako PC Gosad - kemik na praksi Konec avgusta je v našem PC pričela opravljati prakso Tjaša Kosec iz Središča ob Dravi, študentka Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo - Višje strokovne šole Maribor. Študentje te šole morajo pred zaključkom študija opraviti obvezno 15-tedensko prakso oz. 600 delovnih ur. Tjaša je povedala, da je zelo težko najti podjetje, ki bi študentu omogočilo opravljanje tako dolge prakse. Ona pa je imela srečo, saj so jo bili v občini Ormož pripravljeni sprejeti kar trije. Med temi je bila tudi Droga, d. d. Odločila se je za PC Gosad, saj je tu delala med počitnicami že kot srednješolka. Tjaša je povedala tudi: "Osnovno šolo sem obiskovala v Središču. Začelo me je zanimati de- lo z ljudmi, zato sem nadaljevala šolanje na zdravstveni šoli. Zdaj pa zaključujem študij kemije in kemijske tehnologije. Študij je bil še kar naporen, predvsem zaradi vaj. To delo pa me veseli in upam, da ga bom uspešno opravljala. Droga me je pritegnila zaradi tradicije ter povezanosti z mojim domačim krajem. Tu sem že sedmi teden. Spoznala sem večino procesov, ki se izvajajo v Gosadu. Seznanila sem se z delom v proizvodnji, laboratoriju ter na čistilni napravi. Najbolj me zanima spremljanje in kontroliranje dela v proizvodnji. Za diplomsko nalogo se še nisem dokončno odločila, saj še iščem primerno temo. Po novem letu bi rada začela s pisanjem, saj si želim čim-prej diplomirati in se zaposliti. Rada bi se zahvalila vsem v Drogi, d. d., in PC Gosad, ki so mi omogočili opravljanje delovne prakse, še posebno svoji mentorici Maji, ki mi pomaga in me vodi pri delu." Danica Krajnc v 24 Drogin telegraf ★ Upokojenci so obujali spomine Razstavo "40 let Droge", postavljeno v menzi PC Go-sad, so si ogledali tudi upokojenci iz Središča ob Dravi, nekaj pa jih je prišlo tudi z Vrhnike, kjer je bila pred leti Drogina oz. Gosadova poslovna enota Jelka Vrhnika. Ob tej priložnosti so si upokojenke organizirale izlet po okoliških krajih in obiskale Krog, Jeruzalem in Ormož, na poti domov pa so si ogledale še znano romarsko središče Ptujsko Goro. Danica Krajnc Izredne razmere v PC Zlato polje Seveda je bilo vse skupaj samo vaja, ampak (kot se je izrazil naš vodja varstva pri delu in požarne varnosti Albert Suban): če ne znamo ukrepati v času vaje, tudi v slučaju resnega požara ne bomo. Vajo smo izvedli oktobra, v mesecu požarnega varstva in seveda v skladu s planom varstva pri delu. Cilj vaje je bil preveriti delovanje alarmnih sistemov, ukrepanje vodij in delavcev ob znaku za alarmiranje ter čas evakuacije iz objektov. Požarni alarm (enakomeren zvok sirene v trajanju 2 minut) je vratar sprožil v petek ob 13.30. Tokratna vaja je bila res presenečenje za razliko od prejšnjih, ki so bile vsaj delno napovedane. Po sprožitvi alarma so neposredni vodje pokrbeli, da so bili vsi stroji zaustavljeni in da so vsi delavci po najkrajši poti, brez panike zapustili objekt. Po evakuaciji smo se zbrali na področju ob čistilni napravi pri kotlarni in si ogledali še prikaz gašenja goreče jeklenke butan-propan plina z RGA C02 in gašenje lahkovnetljivih tekočin z RGA "S". Nato smo lahko tudi praktično poskusili gasiti z gasilnim aparatom. Manuela Ferenčič Meden > 1hum\ Trenutek za tem je zagorela jeklenka. Tomi se je pogumno spopadel z ognjem. V Z lahkimi koraki na novo pot Čas ne pozna prav nobene izjeme, kar je po svoje dobro, saj tako vsaj približno vemo, pri čem smo. Brez predaha nas vodi po svojih nenavadnih cestah, čez mostove in skozi križpotja. Pa vendar je dovolj razumevajoč, da nas ob prijetnih srečanjih in dogodkih pusti nekoliko pri miru, da se naužijemo lepote trenutka. Tako nas je tudi tistega milega oktobrskega popoldneva odrešil hitenja in vsakodnevnih obveznosti ter nam poklonil nekaj izjemno prijetnih ur, da smo naši Maruški Lenarčič, ki odhaja v pokoj, lahko povedali zvrhan pehar prisrčnih besed. Zelo izobražena, visoko strokovna in razgledana gospa je to. In kot vsi ljudje, ki imajo ogromno znanja in široka obzorja, je zmeraj tudi zelo dostopna. Ni se težko zaplesti v pogovor z njo, saj poleg mikrobiologije in zamotanih obrazcev kakovosti obvlada tudi druga področja; in če k temu prištejete še ljubeznivost in popolno pomanjkanje nadutosti, je pred vami slika očarljive sogovornice, ki uporablja tujke samo takrat, ko zaradi teme pogovora v resnici nima druge izbire (lastnost, ki je pri večini mlajših strokovnjakov že prava redkost). Prav zato njeni nekdanji sodelavci še zmeraj ostajamo njeni nekdanji, sedanji in bodoči prijatelji. Tistega večera, ko smo ji nazdravljali za vesel začetek nove poti, smo ji to tudi povedali: v toplih besedah njenih (zlasti najožjih) sodelavcev je bilo čutiti spoštovanje, pa tudi veliko mero prisrčne naklonjenosti. Skratka, Maruško imamo radi! Lepo je odhajati v pokoj tako, kot odhaja Maruška! Gledati sadove svojega dela in vedeti, da je ob njih zore- lo tudi novo znanje, ki ga prevzema mlajši rod; da je torej zagotovljeno nadaljevanje nekih pogumnih, dobrih zamisli, dobrega načina dela! Lepo se je ozreti na prehojeno pot in videti njive zorane in studence neskaljene! Ste vedeli, da Maruška skriva v sebi tudi obilo pustolovskega duha? Kaže se v ljubezni do gora in potovanj v najbolj nenavadne kraje. Uspelo ji je, da je - odgovornemu delu navkljub - v svoje življenje vključila tudi svoje sanje. (Kajti izživeti svoje skrite želje, svoja hrepenenja - to je včasih bolj pomembno kot vse drugo v življenju! Ako bi mladi to vedeli, bi morda žrtvovali košček svoje kariere, samo da bi v zrelih letih mogli čutiti v sebi božajoč mir namesto praznine in žalosti spričo zamujenih priložnosti...) Toda medtem ko je občudovala najbolj slikovite, skalnate vrhove tujih kontinentov, je v njenem srcu žarela slika najlepše gore na svetu - Snežnika...! Če namreč vprašate Maruško, je prav ta "primorski Triglav" razgled, katerega se ne naveliča. V svojih "Namigih za izlet" nam ga je nemalokrat predlagala. In prav zato je bila vidno ganjena, ko ji ga je - na platnu kajpada - predsednik uprave izročil v imenu vseh. Seveda pa to ni bilo edino darilo tega večera: poleg rož, razposajene harmonike, pevskih točk IT Adam Zoltanski -prijeten obisk s Poljske Obiskal nas je Adam Zoltanski iz Katovvic na Poljskem. Spoznali smo ga pred skoraj desetimi leti, ko je kot študent preko organizacije AIESEC prispel v Slovenijo in v Drogo. To je bilo oktobra leta 1995. Dejavnosti Droge in njene proizvode je spoznaval več mesecev in v tem času skušal pridobiti znanje, na osnovi katerega je kasneje preučil možnosti vstopa Droginih izdelkov na poljsko tržišče. Zaključke svoje raziskave je pred vrnitvijo v domovino predstavil svojim mentorjem. Ker pa dejavnosti podjetja in njegovih proizvodov ni mogel spoznavati brez vzpostavljanja stikov z zaposlenimi, je Adam pridno spoznaval tudi delovna okolja in prijateljeval s svojimi začasnimi sodelavci. Najbolj se je zbližal s sodelavci iz pisarn oddelka izvoza, kjer je bilo-njegovo delovno mesto. Kot je pridno študiral ekonomijo, tako je pridno in hitro spoznaval Drogo in vse, kar je bilo z njo povezano, saj je bil odličen opazovalec in poslušalec. Ob odhodu nam je zaupal, da se je med nami počutil zelo dobro in da srčno upa, da nas bo še kdaj obiskal. In to se je tudi zgodilo konec letošnjega septembra. Dopoldne je obiskal sodelavce v podjetju, popoldan pa upokojenko Sonjo Požar. Majda Vlačič K Delovni načrt za prihodnje dni. Najlepša gora na svetu - Snežnik. (trio "Skriti talenti" in mešani zbor "Trezne vrane" - le-te z veliko mero veselja do posluha) ter prisrčne pesmice, ki je prižuborela iz Zlatega polja, so ji sodelavci iz laboratorija poklonili delovni načrt za prihodnje dni. To naj bi sicer bili dnevi pokoja, toda za nemirni, ustvarjalni Maru-škin značaj tudi počitek ne more biti drugačen kot delaven in poln dogodivščin. Želimo ji, da se ne bi spremenila in se ji zahvaljujemo za pot, ki nam jo je pokazala, zlasti pa za naklonjenost, s katero je vsa leta zasipala mlajše, manj izkušene sodelavce. Upamo tudi, da ne bo pozabila obljube, dane tistega oktobrskega večera: da nas bo čim večkrat razveselila s svojim obiskom! Sonja Požar "Stari" ekipi sodelavcev sta se priključila Gregor in Enej. Adam že dogo ni več študent, ampak mladi manager v neki češki farmacevtski firmi v Katovvicah. V Ormoške tajnice na obisku v Droginem profitnem centru v Sredušču ob Dravi V ponedeljek, 4.oktobra, smo se članice Kluba tajnic in poslovnih sekretark Ormoža in okolice na povabilo naše dolgoletne aktivne članice in tajnice direktorja Droginega profitnega centra v Središču ob Dravi, Marte Zorec, odpravile na redno sejo organov našega kluba v PC Gosad. Tokrat smo sejo pričele nekoliko drugače. Celotno srečanje je potekalo v skladu s poslovnim protokolom. Naša gostiteljica, Marta Zorec, nas je pričakala in pozdravila pred vhodom upravne zgradbe in nas popeljala v upravne prostore, kjer je sledila obvezna dobra Drogina kavica. Vodja proizvodnje gospod Zdravko Boj nas je seznanil z zgodovino PC, s trenutnim stanjem in z načrti za bližnjo in daljno prihodnost. Oblekle smo se v zaščitna oblačila in si ogledale proizvodnjo. Z vodjem proizvodnje smo se odpravile najprej na ogled dvorišča, kjer smo videle, kako zelenjava "čaka" v posebnih sodih (v slanici) na vlaganje. Ogledale smo si tudi rastlinsko čistilno napravo za čiščenje odpadne vode. Ob vstopu v notranjost proizvodnih prostorov nas je takoj pozdravil značilen vonj po papriki, saj so delavci na tako imenovani "mokri liniji" izdelovali in pakirali ajvar. Ugotovile smo, da se tudi tukaj proizvodnja posodablja in da je precej del in nalog, ki so v preteklosti zahtevala fizični napor in ročno delo, avtomatiziranih. Kljub temu pa brez pridnih delavčevih rok proizvodnja še ne more teči. Z delom v sodobno opremljenem laboratoriju nas je seznanila gospa Marinka Lašič, zaposlena v kontrolnem laboratoriju in predsednica sindikata ter predstavnica sveta delavcev v PC Gosad. Ogledale smo si tudi prostore, kjer pakirajo sladkor v prahu in citronko. Naše neuradno druženje smo zaključile z ogledom zanimive razstave ob 40-letnici Droge. V sodobno opremljeni sejni sobi smo izpeljale še sejo organov našega kluba, ki že sedmo leto deluje v okviru Zveze klubov tajnic Slovenije in v katerega so vključene tajnice podjetij, zavodov in ustanov iz občine Ormož ter sosednjih občin Ljutomer, Gornja Radgona, Križevci pri Ljutomeru, Radenci, Veržej in Razkrižje. Ob koncu se v svojem imenu in v imenu kolegic zahvaljujem za gostoljubnost naši gostiteljici, direktorju Antonu Prosniku, vodji proizvodnje gospodu Zdravku Boju in gospe Marinki Lašič. Veselilo nas je, da smo imele priložnost spoznati delovno okolje naše članice, istočasno pa se podrobneje seznaniti in spoznati Drogin PC v Središču ob Dravi. Milena Milosavljevič, predsednica kluba L Foto / Jadran Rusjan 28 Dobro j c vedeti ★ Osteoporoza - bolezen srednje in starejše generacije Dr. Danilo Radoševič pri denzitometru, aparatu za merjenje mineralne kostne gostote v Zdravilišču Dolenjske Toplice. Osteoporoza je najpogostnejša presnovna bolezen kosti. Lahko jo opišemo kot stanje, ko kosti postanejo redke in krhke in se lahko zlomijo že pri najmanjšem padcu ali obremenitvi. Vsaka tretja ženska in vsak osmi moški starejši od 65 let ima osteoporozo. Bolniki z osteoporozo dolgo časa nimajo nobenih težav. Občasno imajo bolečine v hrbtenici. Resnejše težave se pojavijo šele ob zlomih. Najpogostejši zlomi zaradi osteoporoze so zlomi v zapestju, zlomi v prsnem in ledvenem delu hrbtenice ter zlomi stegnenice v kolku. V začetni fazi bolezen odkrijemo le z meritvijo mineralne kostne gostote. To meritev opravimo s posebnim aparatom, tj. denzitometrom. Najpogosteje uporabljamo denzito-metre, ki delujejo na osnovi dveh različnih vrst rentgenskih žarkov. Za ugotavljanje mineralne kostne gostote uporabljamo tudi ultrazvočne aparature, vendar moramo diagnozo osteoporoze vedno potrditi z rentgenskim denzitometrom. Merjenje mineralne kostne gostote opravimo tistim ljudem, ki imajo več dejavnikov tveganja za nastanek osteoporoze, kot so: zgodnja menopavza (pred 45. letom starosti), dedno nagnjenje k osteoporozi, nepravilno delovanje spolnih žlez in žlez z notranjim izločanjem, uživanje določenih zdravil, nizka telesna teža, bolezni, ki povzročajo sekundarno osteoporozo, in tistim, ki so zaradi osteoporoze že utrpeli zlom kosti. Merjenje opravimo vedno pred začetkom zdravljenja in nekajkrat med zdravljenjem, da ocenimo uspešnost zdravljenja. Na podlagi denzitometrije, laboratorijskih in rentgenskih izvidov ter na osnovi podatkov, ki jih dobimo v pogovoru s pacientom in z zdravniškim pregledom, se odločimo za najbolj primerno obliko zdravljenja oziroma preprečevanja osteoporoze. Pri ženskah v menopavzi, ki imajo hude menopavzalne težave, za preprečevanje in zdravljenje osteoporoze poleg pravilne prehrane in telesne aktivnosti za krajši čas (do pet let) uporabljamo nadomestno hormonsko zdravljenje. Zdravilišče Dolenjske Toplice — program zdravljenja osteoporoze (7 dni) Program vključuje 3 individualne terapije na dan in še veliko dodatnih aktivnosti, ki pripomorejo k boljšemu počutju in vsakodnevni sprostitvi (vsakodnevno kopanje v hotelskih bazenih in v vvellness centru Balnea) Informacije in rezervacije: 07 39 19 400, 39 19 500 booking.dolenjske@krka-zdra- vilisca.si www.krka-zdravilisca.si Poleg hormonov so nam za zdravljenje osteoporoze na voljo tudi drugi zaviralci izgube mineralne kostne gostote. To so bisfosfonati (Pleostat, Lindron, Fosamax), kalcitonin (Mia-calcic) ter raloxifen (Evista). Pri vseh bolnikih uporabljamo preparate vitamina D v kombinaciji s kalcijem. Za katero zdravilo se bomo odločili, je V ★ Dobro je vedeti 29 odvisno od starosti bolnika, spola, sočasnih bolezni in drugih težav, ki jih ima bolnik. Učinek zdravil pa je brez pravilne prehrane in telesne aktivnosti manjši oziroma ga sploh ni. Kot pri vseh drugih boleznih je tudi pri osteoporozi najpomembnejše preprečevanje bolezni. Izredno pomembni so uživanje hrane, bogate s kalcijem in vitaminom D (mleko in mlečni izdelki, ribe itd.), redna telesna aktivnost in zmerno sončenje. Na ta način v mladosti ustvarimo dovolj močne kosti, v starosti pa jih ščitimo pred prehitro izgubo mineralne kostne gostote in posledično pred osteoporozo. Danilo Radoševič, dr. med., spec. interne medicine, vodja zdravstvene službe v Zdravilišču Dolenjske Toplice V Zdravilišču Dolenjske Toplice in v Zdravilišču Strunjan imamo posebne programe, namenjene vsem, ki že imajo osteoporozo, in tistim, ki jo želijo preprečiti. V Zdravilišču Strunjan izvajamo dva (7-dnevna) programa: program za preprečevanje osteoporoze (ki med drugim vključuje tudi denzitometrijo) in program zdravljenja osteoporoze z veliko zdravstvenih storitev za lajšanje bolezni. Informacije in rezervacije: 05 676 41 00 booking.strunjan@krka-zdravilisca.si www.krka-zdravilisca.si DOVES že deset let uči, vzgaja in opozarja Ker sem postal član tako imenovanih "pisunov Droge", menim, da ne bi bilo napak, če napišem nekaj vrstic o nevladni organizaciji Društva za okoljevarstveno vzgojo Evrope v Sloveniji (DOVES), ki deluje v naši državi že dobrih 10 let. DOVES letos praznuje okroglo obletnico svojega obstoja kot enakovredna članica Mednarodne fundacije za okoljsko vzgojo (FEE- Foundation for environmental edu-cation). 10. obletnico DOVES-a so obeležili s slovesno prireditvijo v Avditoriju Portorož. Na prireditev ja bila povabljena tudi Droga, d. d., kot sponzor, zato se mi zdi prav, da to društvo spoznamo tudi zaposleni v Drogi, d. d. DOVES (Društvo za okoljevarstveno vzgojo Evrope v Sloveniji) povezuje Slovenijo v strateško zvezo petintridesetih držav, članic mednarodne organizacije FEE. Omogoča lokalno okoljsko delovanje po globalnih standardih in se zavzema za uresničevanje načel trajnostnega razvoja. Zato so programi FEE-ja Modra zastava, Ekošole, Mladi poročevalci o okolju, Spoznavanje gozda in Zeleni ključ neprecenljive vrednosti. Če neka nacionalna nevladna organizacija želi postati polnopravna članica FEE-ja, mora izvajati vsaj dva njena programa. Organizacija DOVES ju izvaja zelo aktivno. To sta programa Modra zastava in Ekošole. V program Modra zastava je v Sloveniji vključenih sedem naravnih kopališč in tri marine, v program Ekošole pa že več kot 200 slovenskih šol. Modra zastava uvaja ekološki management za slovenske marine in plaže in se veže na kakovost voda; program Ekošole pa učencem in dijakom približuje ekološke vsebine. Oba programa sta vpeta v delo lokalnih skupnosti in pomembno premikata odnos do okolja in okoljskih problemov, tako na lokalni kot tudi na nacionalni ravni. V bližnji prihodnosti se namerava organizacija DOVES vključiti še v programa Spoznavanje gozda in Zeleni ključ, saj se z oblikovanjem ekološke zavesti in ekološke odgovornosti izboljšuje tudi naše ravnanje do okolja in prihodnosti našega planeta. S tem pa se viša tudi kakovost življenja današnjih in prihodnjih generacij. To sta nedvomno načeli, ki se jih nevladna organizacija DOVES zagotovo drži, in prav bi bilo , da bi ju uresničevali tudi mi. Borut Kukovec V 30 Počitnikovanje ★ Počitniški apartmaji Droge, d. d. Ker že nekaj časa nismo pisali o počitniških apartmajih Droge, d. d., sem napisala nekaj vrstic o posameznih apartmajih. Večina zaposlenih najbrž najbolj pozna apartmaje v počitniškem naselju Lopari na Lošinju. So v neposredni bližini morja, in sicer v prvi in drugi vrsti prijetnih počitniških hišic ob prodnati plaži. Apartmaji s sedmimi ležišči imajo kuhinjo z jedilnico, 2 spalnici in kopalnico. Vsi apartmaji so enaki, eden je v pritličju, s teraso (št. 36), trije pa imajo balkon z nadstreškom (37/a, 32/a, 30/a). V počitniškem naselju Kaninska vas imamo tri apartmaje. Eden je v pritličju (št. 17/1). To je garsonjera (dnevna soba s štirimi raztegljivimi ležišči in kopalnica). Drugi apartma (št. 17/6) je v 1. nadstropju in obsega dnevno sobo s štirimi raztegljivimi ležišči, kopalnico in spalnico z dvema ležiščema ter balkon. Mansardni apartma (št. 17/15) ima dnevno sobo s štirimi raztegljivimi ležišči, kopalnico in spalnico z dvema ležiščema. Opomba: Mansardni apartma smo pravkar oddali Bovčanu, ki mu je potres hudo poškodoval stanovanje. V ★ Počitnikovanje 31 V počitniškem naselju Mareda, v neposredni bližini skalnate oz. betonske plaže in kampa, imamo v 1. nadstropju počitniške hiše apartma št. 8/122. V njem so dnevna soba/jedilnica s štirimi raztegljivimi ležišči, spalnica z dvema ležiščema, mini kuhinja, kopalnica in 2 manjša balkona. V Zrečah je Droga, d. d., letos kupila počitniško stanovanje v bloku (št. 2). V neposredni bližini so Terme Zreče (300 m), do smučišča na Rogli pa je le 8 km urejene asfaltne ceste. Stanovanje ima dnevno sobo z dvema ležiščema, dve spalnici z dvema ležiščema, kuhinjo z jedilnim kotom, kopalnico in balkon. Vse dodatne informacije v zvezi s počitniškimi apartmaji dobite pri Kristini Marsič, telefon 05 / 66-31-736. V recepciji hotela Smogavc, kjer hranijo ključe stanovanja, so na voljo vstopnice za kopanje v bazenih Term Zreče po znižani ceni. "Sf 32 Namig za izlet ★ w Izziv starih prijateljev - pohod Od 0 do 1028 (Drugi del) Od izliva Dragonje smo ob reki hodili do vasi Dragonja oziroma do pod Skale, kjer smo zavili po kolovozni poti do makadamske ceste pod smetiščem. Pot smo nadaljevali po makadamski cesti, prvi prigrizek in kratek počitek pa smo si privoščili šele po skoraj triurni hoji. Zaradi hoje po makadamu in na nekaterih predelih po asfaltu se je začela stopnjevati utrujenost. Po štirih urah in pol smo končno prišli do konca tega malo dolgočasnega dela pohoda, do asfaltne ceste, ki vodi desno v Boršt, levo pa v Marezige. Po kratkem počitku smo nadaljevali pot po kolovozni poti oziroma stezi ob reki Rokavi po zanimivejši pokrajini, kjer smo obšli vas Rokavci pod Marezigami in se opoldne ustavili ob asfaltni cesti, ki vodi od Marezig v Truške. Ob postanku smo se dodatno okrepili in pregledali stanje udeležencev. Čeprav sta si močno želela osvojiti vrh, sta dva pohodnika odstopila. Vzrok odstopa so bili žulji na nogi in vnetje kite. Zanimiv podatek pa je, da sta odstopila oba uradna fotografa (morda fotografi niso ravno za pohode), na srečo pa smo imeli še neuradnega. Za Težave na polovici poti zdravniško pomoč in logistično oskrbo (masaža, tolažba, oskrba z zdravili in odvoz) sta poskrbeli naši nepogrešljivi spremljevalki Donatella in Irena. Kljub zmanjšanemu številu in težavam smo pogumno nadaljevali pot proti Kubedu, kamor smo prispe- li četrt pred eno. Poudariti moram, da se nam je pred prihodom v Kubed končno prikazal cilj (pogled na Slavnik), poleg njega pa je bil viden tudi Kraški rob, ki je kljub lepemu izgledu predstavljal zadnjo oviro pred našim ciljem. Po prihodu v Kubed smo se osvežili in spočili na najmirnejšem možnem kraju s tekočo pitno vodo in napisom: 'Tu je naš drugi dom" (pokopališče). Po malo daljšem počitku smo pot nadaljevali ob glavni cesti proti Kopru do približno 300 metrov oddaljene kolovozne poti, ki vodi v Hrastovlje. Ta del asfaltne poti nas je razvedril, saj je iz smeri Kubeda prispela dolga kolona vozil. Drugo vozilo na čelu kolone se je ustavilo. Zatemnjena šipa zadnjih vrat črnega mercedesa se je odprla in prikazala se je prelepa nevesta v belem ter nam ponudila košarico s konfeti. Naše navdušenje nad celotnim prizorom je bilo popolno in utrujenost v hipu pozabljena. Po bučnem pozdravljanju odhajajoče kolone vozil smo po kolovozni poti odšli proti Hrastovljam. Tu smo se ponovno slikali pod označbo sponzorja (Barcaffe) in si malce odpočili pred vzponom na Kraški rob. Povzpeli smo se do Zanigrada in iskali še preostale atome moči za nadaljevanje poti. Po Zanigradu smo se Počitek V ★ Namig za izlet 33 Barcaffe povzpeli na Podpeč in hodili po kolovozni poti ob železniških tirih do Podgorja, kamor smo prispeli ob 17.15 po skoraj enajstih urah hoje. Krajši počitek je seveda služil za zajem zaleta na poti proti vrhu Slavnika. Ubra- li smo položnejšo oziroma daljšo pot, saj smo si nekateri že dolgo želeli postanka in počitka. Po prehojeni gozdni poti smo prišli v gosto meglico, tako da nismo mogli oceniti trenu- tnega položaja. Kočo smo tako našli le ko smo se ji približali na 15 metrov. Presrečni smo dosegli cilj po 12 urah in 30 minutah (prihod ob 18.50). Po slikanju na cilju smo si v koči odpočili in nato še 20 minut pešačili do mesta, kjer so nas čakale naše taksistke. Ob odhodu iz koče je veter nenadoma odpihal do takrat gosto meglo in zagledali smo čudovit prizor: sončni zahod na naši obali. Občutki utrujenosti in zadovoljstva ob doseženem cilju in prelepem pogledu so zares nepopisni in pustijo človeku pečat. V spodbudo ostalim rekreativcem naj povem, da napor ni bil nadčloveški, saj smo po obilni večerji v razširjeni družbi proslavljali podvig tudi tako, da so nekateri imeli še moč za vrtenje na plesišču. Naš generalni sponzor nam je na zaključni večerji podelil primerne nagrade za doseženi cilj, s katerimi nas je želel spodbuditi, da bi se še naprej udeleževali pohodov ter osta- li sveži in predvsem čisti ( dobili smo sredstva za osebno nego telesa). Poleg obujenega druženja starih prijateljev smo predvsem spoznali, da so nedaleč od nas še lepi, pozabljeni in predvsem nedotaknjeni kotički narave. Skratka, vsem priporočam popestritev nedeljskega jutra z izletniško karto slovenske Obale in zaledja ali izletniško-turistično karto Slovenske Istre, s katerima se boste sami, s prijatelji ali družino prelevili v raziskovalce našega lepega istrskega zaledja. Sami ste lahko turisti tudi doma tako, da si s predhodno izbrano turo določite čas pohoda, pri tem pa vam lahko ostane čas še za ostale dejavnosti nedeljskega popoldneva. Ko pa se odpravljate na kakšno na karti začrtano pot, pozabite na glavne ceste in pričnite iskati steze in kolovozne poti. Tako boste spoznali vse lepote našega območja. Seveda, če je izbrana pot malo daljša in ste v dobri družbi, priporočam zaključek poti v kakšni dobri gostilni (tudi vmesni postanek na kakšni turistični kmetiji bodo dobrodošli). Sandro Markovič Končno cilj V 34 Humor ★ Izjave na delovnem mestu Gospod Česen, s svojo prošnjo za povišanje plače tako pogosto prihajate k meni, da sem že začel resno dvomiti o zadostni količini vašega dela. (Šef) Upokojil sem se iz zdravstvenih razlogov: šef mi je namreč grozil, da me bo zadavil... (Hitric) Če si želite manj stresen delovni urnik, si naredite seznam stvari, katerih niste dolžni postoriti. (Lenči) Razpisujemo delovno mesto vodje PE Razpis delovnih mest. Pogoji razpisa so objavljeni v razpisu o pogojih razpisovanja razpisov za razpise delovnih mest. (Klobka) Senat disciplinske komisije prosim, naj mi verjame, da šefu nisem govorila opolzkosti. Takole je bilo: šef mi je rekel, da mu možgani narekujejo, naj me vrže na cesto, srce pa ga prosi, naj se me usmili. Pa sem mu pač svetovala, naj vpraša za mnenje še kakšen drug organ svojega telesa... (Bionda) Nekaj čudenga se dogaja z ljudmi: ko poslušam mlade, tarnajo, češ da je težko najti delo; starejši pa obupano štejejo leta, ki jim manjkajo do dne, ko bodo lahko nehali delati... (Čukec) Služba je edini kraj pod soncem, kjer si lahko privoščim, da nič ne delam, kadar nimam dela. (Panček) Dragi, telefonirala sem tvoji tajnici, da si bolan in če sem prav ujela glasove iz slušalke, bi rekla, da so vsi v pisarni zakričali "super!"... (Šefla) Zelo sem zadovoljna s svojim novim delovnim mestom, saj so tukaj čenče dosti bolj pikantne. (Migica) Moj šef me strašno upošteva! Danes mi je pred vsemi rekel, da mu je manjkal samo še en tak, kakršen sem jaz! (Tisiglavca) Čeprav sem moški, imam za nadrejenega raje žensko; "šefice" med delovnim časom nikoli ne srečaš v bifeju na drugem koncu mesta! (Šank manager) Prejel je nagrado za najboljši projekt, ki pa je imel eno samo napako: bil je neuporaben. (Ksiht) Mislim, da moja stresna služba čedalje slabše vpliva na mojo družino. Včeraj sem namreč zalotil mačka, kako je goltal pomirjevala. (Man Ager) Ni res, gospod šef, nisem lenaril! Samo upošteval sem varčevalne ukrepe in zato nekoliko varčeval s svojimi močmi! (Tupko) Res ne vem, zakaj se je šef razburil, ko sem mu prinesla v podpis račun s tremi različnimi seštevki! Saj mi je on sam naročil, naj vsak račun trikrat preverim! (Kokica) Le zakaj se ob vseh ukrepih, ki so izdani za naše skupno dobro, zmeraj slabo počutimo? (Jogi) Bila je odlična tajnica: vedela je za vse rojstne dneve šefove rodbine, kuhala najboljšo kavo in kadar je šel šef malo po svoje, je znala izvrstno lagati njegovi ženi in strankam. Bila je zakladnica svežih govoric in bila tako nepopgrešljiva, da jo je šef večkrat vzel s seboj na poslovno večerjo in celo na službeno pot. Menda je znala celo tipkati in uporabljati telefa x...(Čenčamarina) S. P. Kotiček kar tako Liska: "Punce, slabo nam kaže! Ondan sem slišala pastirja ko je rekel gospodarju, da je vse več bikov v politiki..." S. P. Foto / Jadran Rusjan ★ Križanka 35 Reka« Franciji (iz črk: RAN Privrženec socializma Delavec v tkalnici DROGA ’ Spremenljiv električni upor Ivan Levar Dan v rimskem koledarju Žival z lovkami DROGA vulkan na Japonskem Barva koze na skica, shema Hladen veter v S. Jadranu Zakončev oce Jezero na Finskem Stričeva Žena Konj sive barve Smuč. center na Švedskem Začetek dirke Naš veslač Tul Farma v ZDA DROGA Zavadlav Anja Dalmatinsko žensko ime Okrasna vrtna cvetlica Nebina Prispelo je 31 pravilnih rešitev nagradne križanke št. 7. Geslo nagradne križanke je bilo Čaji - v toplem svetu Tri-članska komisija, ki so jo sestavljali Bojana Vičič, Marinka Milavec in Melanija Kuček, je izžrebala naslednje nagrajence, ki prej-mejo Drogine izdelke po lastni izbiri: prva nagrada - 6000 SIT Jožica Rapuš, Izola druga nagrada - 5000 SIT Aleris Kobal, Izola tretja nagrada - 4000 SIT Irena Cerkvenik, Piran Nagrajencem čestitamo in jih prosimo, da pokličejo brezplačno telefonsko številko 080 1131 (PC Nova Tovarna, Vzorčno skladišče) in se dogovorijo o prejemu nagrade. Rešitev tokratne nagradne križanke - gesla izpisana na označenih poljih - z vašim polnim naslovom pošljite do ponedeljka, 15.11.2004, na naslov Droga, d. d., Industrijslka 21, 6310 Izola, s pripisom Nagradna križanka 8. v