narava v pohištvu nat_spaziocorti Trst, Ul. Corti 2 (ob trgu Venezia) tel. 040 9990006 - www.natdesign.it Predstavili razsodbo DUS o zaščitenih območjih Sic in Zps Senatorka Blažina obiskala tržaško okence za slovensko manjšino bih pohištvo nat stane manj promocijska prodaja od 5. do 23 julija Primorski SOBOTA, 12. JULIJA 2008_ Št. 165 (19.255) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Konec dober, vse dobro? SandorTence Terminal na Fernetičih, ki je z vstopom Slovenije v Evropsko unijo in z odpravo meje izčrpal svojo vlogo, bo po novem služil predvsem tržaškemu pristanišču. Dobra novica, a koliko truda za dosego tega cilja, ki so ga v sosednji Sežani s Koprom dosegli prej in pravzaprav brez polemik. To, kar se je dogajalo s Fer-netiči, zrcali "stanje duha" ki je še vedno doma v nekaterih tržaških gospodarskih in političnih krogih. (Pra)strah pred Slovenijo in Slovenci, ki je spodbudil Paola Rumiza, da je v včerajšnjem Pic-colu napisal, da Trsta ne dušijo sosedi, kot menijo nekateri, ampak, da se mesto pravzaprav duši samo. Stara zgodba, s starimi in novimi igralci. Gianfranco Gambassini je vedno trdil, da kdor gospodari v pristanišču, politično nadzoruje vse lokalne vzvode oblasti. To ne velja za aktualnega predsednika CIaudia Boniciollija, ki mu mečejo polena pod noge ne samo nasprotniki, temveč tudi tisti, ki bi moraIi biti njegovi prijateIji, a očitno niso. Pisana druščina, ki brani veIike in majhne priviIegi-je in deIa v nasprotju z interesi Trsta in Tržačanov. Če bi bili ciniki, bi se tolaži-Ii, da psi Iajajo, karavane pa pe-Ijejo naprej; a ker živimo v Trstu, pa nam ni vseeno, kam gre to mesto. DevetIetno županovanje Ric-carda IIIyja je odprlo mestu ne-sIutene razvojne možnosti, ki jih sedanji župan Roberto Dipiazza v določeni meri sedaj izkorišča, kar je pozitivno. Pristanišče pa ostaja nekaj posebnega, kot priča dejstvo, da se namesto župana z njim ukvarja podžupan. trst - Slovenski zunanji minister gost srečanja v organizaciji SKGZ Rupel: Slovenci nismo še nikdar bili tako povezani Pozitivna ocena predsedovanja EU in odnosov z Italijo Minister Rupel je prepričan, da je spričo novih razmer napočil čas za skupen premislek o definiranju vprašanja manjšin in tudi za najdbo formule za skupno politično delovanje kroma TRST - Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je prepričan, da Slovenci nismo še nikdar bili tako povezani kot danes po padcu meja, z novimi razmerami pa je napočil tudi čas za skupen premislek o definiranju vprašanja manjšin, pri čemer bo potrebno tudi najti formulo za skupno politično delovanje. To je Rupel dejal na včerajšnjem srečanju, ki ga je v tržaškem Narodnem domu priredila Slovenska kulturno-gospodarska zveza in ki je bilo posvečeno slovenskemu predsedovanju Evropski uniji, o katerem je bila izrečena pozitivna ocena, pa tudi drugim vprašanjem, npr. odnosom z Italijo, ki so po Ruplovih besedah dobri. Na 3. strani Novembra prva obravnava v tožbi Illycaffeja proti NZ Na 3. strani Pred 30 leti ustanovili znanstveni park Na 7. strani Z mamografijami so 95 v i v«|« v« |t • ženskam rešili življenje Na 14. strani Odbor goriških mamic ne odstopa od boja proti ukinitvi kuhinj Na 14. strani Na Goriškem le deset socialnih asistentov za 70 tisoč prebivalcev Na 15. strani gospodarstvo - Sod po 147,50 dolarja Cene nafte včeraj dosegle nov rekord LONDON - Cene surove nafte so včeraj dosegle nov rekord. Severnomorska nafta brent z avgustovsko dobavo je med trgovanjem dosegla rekordnih 147,50 dolarja, za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte, prav tako z dobavo v avgustu, pa je bilo treba odšteti rekordnih 147,21 dolarja. Rekordne cene naj bi bile posledica šibkega dolarja ter napetosti zaradi Irana in Nigerije. Včeraj je bilo treba za evro odšteti 1,5913 dolarja, kar ni daleč od rekorda, doseženega 22. aprila. Takrat je bil evro vreden 1,6019 dolarja. Zaradi šibkejšega dolarja je nafta dostopnejša kupcem iz držav z močnejšo valuto. Naftni trg se je po mnenju analitikov odzval tudi na geopolitične napetosti in potencialne težave z oskrbo. V ponedeljek so cene črnega zlata -potem ko so se prejšnji četrtek oblikovale na rekordu - padle pod 140 dolarjev. Analitiki so pocenitev pripisovali predvsem močnejšemu dolarju. Včeraj so trgovci "sledili" novicam o Iranu, ki je drugi največji Ope-cov proizvajalec nafte, saj dnevno proizvede štiri milijone 159-litrskih sodov nafte. Generalni sekretar Organizacije držav izvoznic nafte (Opec) Abdal Salem El Badri je v četrtek poudaril, da Opec, v primeru, da bo Iran napaden, ne bo mogel nadomestiti iranske proizvodnje črnega zlata. V Nigeriji pa so ugrabitelji zajeli najmanj enega tujca, ki dela za nemško družbo v nemirni delti reke Niger. (STA) italija Vlada popravila »zamrznitev« procesov RIM - Vlada je včeraj s svojimi amandmaji bistveno spremenila zakonski ukrep za zamrznitev procesov in pristojnost za odločanje prenesla na sodnike. Pravosodni minister Alfano je napovedal, da želijo zadevo končati do torka, kar pomeni, da bo vlada v ponedeljek zelo verjetno postavila zaupnico. Demokratska stranka je namreč potrdila svoje odklonilno stališče, čeprav priznava izboljšave, ki jih je pozdravilo tudi stanovsko združenje sodnikov ANM. Na 5. strani 2 Sobota, 12. julija 2008 MNENJA, RUBRIKE SLOVENIJA TA TEDEN Protikartelna preiskava pri največjih trgovcih Vojko Flegar_ Varuhi konkurence so ta teden večkrat preiskali prostore največji trgovskih verig v Sloveniji. V Mercatorju, Sparu in Engrotušu, ki skupaj obvladujejo približno dve petini slovenske trgovine z živili in vsakodnevnimi potrebščinami, je protikartelni urad (UVK) iskal dokumente, s katerimi bi lahko dokazal sum, da so trgovci medsebojno usklajevali podražitve in tudi pogajanja z dobavitelji. V vseh treh trgovskih podjetjih so očitke zaradi domnevnega cenovnega dogovarjanja in usklajenega ravnanja zanikali, hkrati pa zagotovili, da so z UVK zgledno sodelovali in mu dostavljali vso zahtevano dokumentacijo; preiskava da je bila zato nepotrebna, sploh v spremstvu policistov. Zgodba o domnevnih kartelnih dogovorih med slovenskimi trgovci je zdaj stara že kakšno leto. Približno toliko je tudi od tedaj, ko je vlada neprijetno presenečena ugotovila, da ima Slovenija približno dvakrat višjo inflacijo od povprečja evroobmočja. Takrat, konec lanskega avgusta, je premier Janez Janša dobrih pet odstotkov visoko inflacijo pripisal rasti cen hrane in nafte na svetovnem trgu, med domačimi razlogi zanjo pa navedel »neupravičena« povišanja trgovskih marž in dogovarjanje trgovcev: »Vlada bo in to v veliki meri delam tudi zdaj javno pozvala Urad za varstvo konkurence, da preveri informacijo o dogovarjanjih med največjimi igralci oziroma trgovci. Mislim na informacije, da prihaja do dogovorov, ki oblikujejo cene, ki nimajo osnove v tržnih razmerah in ki izko- / riščajo napovedi o povišanju cen surovin in to pretakajo v nove cene izdelkov še prej, preden sploh pride do realizacije takšnih napovedi.« Trgovci so očitke kajpak nemudoma zanikali, iz največjega, Merca-torja, so celo omenili možnost tožbe, vlada pa je protikartelni urad »aktivirala« tako, da je njegovega dolgoletnega direktorja prisilila k odstopu in postavila vršilca dolžnosti. Kmalu se je izkazalo, da je pravzaprav glavna tarča prav Mercator oziroma njegov pretežni lastnik, finančni konglomerat okrog Pivovarne Laško. UVK proti Mercatorju ni namreč sprožil le postopka zaradi suma kartelnega dogovarjanja, ampak tudi vrsto postopkov zaradi nedovoljenih lastniških koncentracij, ki da ji ima na vesti laški koncern. Tudi medijskih, saj je Pivovarna Laško s partnerskimi družbami stoodstotna lastnica Dela, obvladuje pa tudi mariborski Večer. Ali, kakor je odkrito in večkrat dejal predsednik slovenske vlade, medtem ko Pivovarna Laško preko svojih dnevnikov Delo in Večer obtožuje vlado za rast inflacije, sama v Mercatorju dviguje cene »čez vse« meje. Na preiskavi protikartelnega urada tako od samega začetka leži senca politično narekovanega in motiviranega postopka. Z njim, pravijo te interpretacije«, se hoče Janša svojemu nekdanjemu zavezniku Bošku Šrotu iz Laškega maščevati zaradi dejstva, da mu je slednji sredi lanskega leta »speljal« Delo in Večer, zamenjal vodstvi, ki jih je »delegirala« vlada in tako »enostransko« kršil dogovor, po katerem je vlada Pivovarni Laško poleti 2005 prodala Mercator v zameno za »najem« Dela in Večera. No, s sedmimi odstotki na letni ravni je slovenska inflacija zdaj še višja kot pred slabim letom, pred septembrskimi volitvami pa bi bilo vladnim strankam kajpak še posebej dobrodošlo, če bi UVK pri trgovcih res odkril kaj, s čimer bi dokazal njihovo »krivdo« in vlado »opral« slehernega suma, da morda ona ni storila ničesar, da bi inflacija ne bila dvakrat višja od povprečja držav z evrom. Zato je del slovenskih medijev »hišne preiskave« pri trgovcih brez pomislekov označil za »vdor« in »demonstracijo moči države«, pri tem pa spregledal, da takšne preiskave pro-tikartelnih uradov po svetu niso nič neobičajnega, celo v spremstvu policistov ne. (Nemški protikartelni urad je, denimo, zaradi suma cenovnega usklajevanja pred dvema tednoma izpeljal podobno racijo pri nekaterih pražilcih kave.) V luči tistega, kar se zadnje tedne sicer dogaja v Sloveniji (denimo močno vprašljiva aretacija bivšega državnega tožilca in gradbenega magnata, o kateri je bilo na tem mestu govora prejšnjo soboto) je dvom v sorazmernost v postopku proti trgovcem uporabljenih sredstev nemara resda umesten, ne pa tudi sam postopek. A je v Sloveniji v predvolilnih tednih pač tako, da se vsa ravnanja državnih in nadzornih organov a priori presojajo skozi politična očala. O dolgoročnih posledicah takšnega ravnanja stranke (in mediji) bolj malo razmišljajo. PISMA UREDNIŠTVU Deset...minut za slovenski jezik Ko bi moj cenjeni sorojak in, upam, tudi prijatelj Jože Pirjevec prebral moje pisemce z jezikovnimi vprašanji in nato odgovor Lelje Rehar Sancin manj osebno, tj. nič egocentrično, kot ju je, sodeč po rahlo užaljenem ali nestrpnem tonu njegovega odmeva v Pismih bralcev z dne 2. julija 2008, bi na golo oko opazil, da sploh ni šlo za nobeno učeno diskusijo in razpravo... o njegovi glosi, ki se je meni zdela kot običajno zanimiva, saj ga prav zaradi tega kar redno prebiram, marveč samo za spraševanje o slovenski pisavi priimka Gogoljevega znamenitega kozaka, saj sva obe šele ugibali za pravo obliko in dokaj ponižno postavljali vprašaje in nenazadnje prosili za pomoč: Taras. Bulba? Taras. Buljba? Ali celo Taras. Bul'ba, kot pišejo naši sosedi? Da bi bila možna dva načina - ali kar vsi trije - odkrito povedano, sem skoraj izključevala, pa sem se motila. Res je, kot pravilno opozarja Pirjevec: Vladimir Levstik, prevajalec Gogoljeve povesti je njegovega junaka leta 1948 imenoval na kratko Taras Bulba, brez črke j. In v ponatisih 1953 in 1972 ni nič drugače, sem nato odkrila v Slovenskem leksikonu novejšega prevajanja Janka Modra, kjer pa sem seveda naletela tudi na priimek z j, ki vedri v kar precejšnjem številu slovenskih tiskov. In celo na onega z opuščajem (Bul'ba). Torej. ga je mogoče pravilno pisati na več načinov? Kot recimo pri nas v Sežani Skrinj arje in Škrinjarje navsezadnje, ki so, mimogrede rečeno, moji bližnji sorodniki in potomci istih staršev, da o Ivanki Perhavc, moji materi in o Tončki Perhavec, njeni sestri niti ne govorimo in o podobnih. nedoslednostih. Človek pričakuje enotnost pri ruskih priimkih, na neenotnost domačih pa niti ne pomisli, ker je nanjo že navajen. Tudi slovenski Taras je bil konec koncev Kermauner - ta hip sem opazila, da ga je Pirjevec prelevil v Ker-mavnerja - kot sta bila uradno imenovana njegov oče Dušan in brat Aleš, ista kri in družina pa vseeno dve različni pisavi priimka. A najbrž gre tu pri nas za nekoliko drugačen problem, ki je le na videz skupen z Bul(j)bo, pa vseeno ga kaže omeniti. Ne bodi lena in iz prirojene radovednosti sem šla na posvet tudi k »slovlitovcem« in zdaj nestrpno čakam izrek (il responso) iz njihovega slavističnega prero-čišča. V svoji neučakanosti pa sem potrkla še pri blazno načitani ljubljanski prevajalki v duhu gesla vsi ljudje vse vedo, in jo enako ponižno prosila za jezikovni poduk. Ona mi je svetovala, naj odprem Toporišičev Slovenski pravopis na str. 179, kjer.- citiram -: »bom lahko prebrala malo enig-matičen odgovor glede translite-racije ruskega mehkega znaka: na koncu besed se upošteva in piše kot j, ali pa tudi ne, se pravi, ne zmeraj, v sredi besed se ne tran-sliterira. Nedosledno, ampak do neke mere smiselno - za moje kosmato uho se namreč Bulba in Buljba izgovarja enako. Na svetu in v našem pravopisu pač ni dosledne poenotenosti (in je ne more biti).« No, zdaj sem mirna in jezikovno nekako potešena, ker vsaj malo bolj vem, kako in kaj in pri čem smo. A če ne bi vprašala in okrog zvedavo poizvedovala, bi imela bolj meglene pojme o vsem tem, in si nemara celo zmotno domišljala, da je v slovenščini z vmesno črko j le bolj prav kot brez. Jolka Milic Mlfi Gradnja avtoceste in razlastitveni postopek Z velikim začudenjem beremo v Primorskem dnevniku članek z dne 21.6.2008 glede razlastitvenega postopka za gradnjo avtoceste na tržaškem Krasu in sicer, da predsednika SSO in SKGZ ter občinski svetniki predlagajo, naj Občina Trst vnovči predvideno vsoto za odškodnino in jo nakaže v poseben sklad, dokler ne pride do dogovora z zainteresiranimi subjekti, katerim je razlastitvena odškodnina namenjena. Na srečanju z dne 27.3.2007, ki se je odvijalo na sedežu Trebenske-ga jusa so zainteresirani lastniki razlaščenih zemljišč - Jus Križ - (Claudio Stergošek), Jus Kontovel (Ukmar Stefano), Jus Opčine (Vremec Vladimir), Jus Bani - (Hussu Guglielmo), Jus Trebče - Trebiciano (David Malalan) soglasno dogovorili, da predvideno vsoto unovčijo lastniki in, da se ponovno opomni deželne svetnike naj čimprej predstavijo osnutek spremembe in dopolnila D. Z. 3/1996, kot je sicer naknadno predlagal takratni deželni svetnik Špacapan, da se pooblasti predstavnike Jusov, da lahko odločajo o prodaji in namembnosti manjših površin v javno korist. Prilagamo Vam dopis z dne 29.3.2007 Razočarani, nasprotujemo Vašemu predlogu; zato Vas pozivamo, da takoj prekličete predlog pri Županu, saj razlastitvena odškodnina nima za potovati v posebne občinske sklade, temveč v sklade skupne lastnine posameznih jusov, ki so edini legitimni lastniki razlaščenih zemljišč. S spoštovanjem, Predsednik Marko Legiša SKLAD MITJE CUK SVETUJE Kako naprej? Raznolike Skladove dejavnosti preveva solidarnostni duh in so namenjene vsem, tudi onim, včasih zapostavljenim ljudem. V prvi polovici letošnjega leta so se dejavnosti nadaljevale, kljub slabi novici o znatnem rezanju finančne podpore iz Slovenije, za katero še do danes nismo prejeli uradne utemeljitve o vzroku, kaj šele da bi nam kdo nakazal rešitev. Ob ostalem se je vsaj doslej lepo razvijalo tudi založništvo. Revija za vzgojo in izobraževanje Škrat, ki se je v preteklem letu preimenovala v 6krat, sploh ni subvencionirana iz javnih sredstev. Lani je kljub temu izšlo načrtovanih 6 dvojnih številk v barvah. Čeprav revija med sredstvi, namenjenimi Slovencem v Italiji, nima postavke niti tokraj niti onkraj (nekdanje) meje, njeni sodelavci marljivo pišejo in 6krat prejema laskave pohvale. Posebej veseli smo bili tiste, ki jo je reviji v torek, 1. julija namenila v svoji jezikovni rubriki prof. Lelja Rehar Sancin, saj nam je edina javno vlila vsaj nekaj poguma. Za prihodnost pa se ostro zastavlja vprašanje o obstoju te revije. Ker se odločujoči vrhovi naše javnosti iz takega ali drugačnega razloga še niso zastavili zanjo, bo revija - tako se zdi -ostala brez ustrezne finančne podlage in bo, spričo letošnjega ne-transparentnega krajšanja sredstev Skladu, njen nadaljnji obstoj nemogoč. Doslej smo brezplačne izvode 6krata, pri katerem zelo skrbimo za jezikovno plat, pošiljali po vseh šolah s slovenskim učnim jezikom in dvojezični šoli v Italiji, nekaterim slovenskim knjižnicam v matici in v naši deželi, ter tečajem za slovenski jezik v Argentino in dvojezičnim šolam na Koroško. Z nami sodelujejo Slovenci iz matice in naše dežele, pa tudi ne-Slovenci, ki se za našo narodno skupnost posebej zanimajo. Vztrajno nadaljujemo po svojih močeh in zmogljivostih tudi vzdrževanje spletnih strani ter občasno naporno redakcijo tedenske vzgojne rubrike v Primorskem dnevniku. Ob vsem tem vlagamo svoje energije tudi v zahtevni projekt »Gradimo skupaj«, ki smo ga začeli leta 2000. Ta ni nastal na osnovi neke pristranske volje, pač pa na podlagi potreb po prostoru in razvijanju dejavnosti Sklada, ki so skupnosti. To ne bo nikakršen prazen mavzolej, pač pa so dejavnosti že danes žive in številne in samo čakajo, kdaj bodo končno prosto zadihale in se razvijale v novih prostorih. Projekt je obsegal štiri glavne faze: pridobitev ustreznih dovoljenj, realizacijo osnovne gradnje, najemanje potrebnih bančnih posojil, dopolnilna zaključna dela ter varianto s prenosom lokacije parkirišča zunaj območja dejavnosti z otroki. Za celoten projekt so potrebna znatna sredstva: dosedanja dela so bila dokončana z velikim prizadevanjem upravnega odbora, da je pridobil deželna oz. pokrajinska sredstva, sredstva iz Sklada za Trst, iz vsedržavnega javnega razpisa Fondazione Vodafone, iz prispevka Zadružne kraške banke in iz sredstev, ki smo si jih zagotovili z znatnim bančnim posojilom. To predstavlja danes močno mesečno finančno breme. Pred nekaj leti nam je bila obljubljena delna pomoč iz javnih sredstev za letno odplačevanje dolga, po dveh letih pa je ta pomoč usahnila. Poleg odplačevanja dolga banki, pa je potrebna za zaključek del še vsota, ki je v primerjavi s celoto relativno majhna, vendar pa smo vse doslej brez uspeha trkali za pomoč in nasvet na vrata tistih, ki odločajo. Letos so dela za središče v zaključni fazi, vendar manjka še približno 10 % sredstev, ki bi pomagala zapreti gradbišče. Na sedežu Sklada so vse dejavnosti ter poletne pobude danes utesnjene, v središču, ki ga dograjujemo, pa bi lahko zadihale in se razvile. To bo stičišče medgenera-cijkih srečanj in je prednostno namenjeno skupnosti Slovencev v Italiji. Kot središče za srečanja mladih (kakor tudi manj mladih) bo služilo vzpostavljanju sodelovanja in tesnejših stikov med pripadniki slovenske manjšine v Italiji, Slovenci v matici ter pripadniki večinskega, kakor tudi drugih narodov. V okviru že izdelanega Skladovega jezikovnega projekta bo prav ta stavba njegovo jedro. Na osnovi dosedanjih uspešnih organizacijskih izkušenj upamo, da bo to nova postojanka za utrjevanje in ohranjanje slovenske narodne, jezikovne in kulturne dediščine zunaj matične domovine. Solidarnostni duh, ki preveva celotno Skladovo delovanje, narekuje tudi posebno skrb in občutljivost za najbolj šibke člene naše skupnosti: za otroke v stiski, ekonomsko ne dovolj preskrbljene, iz kulturno šibkejših družin in tiste ki jih bremeni katerikoli umanjkljaj. Vsi ti naj ne bodo več obravnavani dopustno in od strani, ampak naj spadajo v kulturno sredino nas vseh. Skladova novogradnja stoji na približno 6100 kvadratnih metrih zelene površine, za katero je značilna kraška flora. Dejavnosti bodo potekale tako v stavbi kot na prostem. Poleg že ustaljenih dejavnosti po izdelanem razvojnem načrtu bodo zaživele tudi nekatere povsem nove pobude, ki odražajo skrb za predšolske in šolske otroke, ostarele, ljudi z umanjkljajem, niso pa zaradi tega nič manj kulturno in vzgojno-izobraževalno kakovostne, saj kultura pritiče življenju vsakogar in ni le domena morebitnih elitnih izbrancev. Sklad Mitja Čuk bo prihodnje leto praznoval 30 let delovanja, VZS-CEO Mitja Čuk Onlus slavi letos 20-letnico, rubrika v Primorskem dnevniku je zaživela pred 25-imi leti, poletna središča imajo 24 let, revija 6krat izhaja že 18. leto, Bambičeva galerija ima za seboj 7 let. Sklad je ustvaril lepo število delovnih mest, kar tudi iz gospodarskega zornega kota ni zanemarljivo. To je le nekaj vidnih postojank delovanja Sklada Mitja Čuk. Njegovo delo je usmerjeno v korist slovenske skupnosti v Italiji, mnoge Skla-dove pionirsko začete pobude, so se kasneje razmahnile vsepovsod. Povečalo se je zanimanje za organizirane dejavnosti za otroke, v vsaki vasi so ljudje, ki postajajo za otrokove potrebe pozornejši, prirejajo se posveti, predavanja, svetovanja... Včasih žal tudi brez potrebne si-nergije. Sklad doživlja sedaj težke čase, zlasti ga teži občutek, da odločujoča slovenska elita ne podpira njegovega delovanja. Zato se sprašujemo, komu to koristi? Upamo, da se bodo temni oblaki, ki trenutno mečejo senco na delovanje Sklada Mitja Čuk, izkazali kot neprimeren poskus. Prepričani smo, da bi moralo nad posamičnimi interesi prevladati predvsem videnje, kaj je koristno za Slovence v Italiji. Sklado-va uspešnost sloni na radodarnosti vseh posameznikov, ki ga s svojimi prostovoljnimi prispevki podpirajo in katerim se iskreno zahvaljujemo. Hkrati pa mu je v oporo značilno učinkovit in zagnan človeški potencial osebja in sodelavcev, ki se izraža v poliedričnosti delovanja z enim samim ciljem - pomagati slovenskim otrokom, saj prav oni predstavljajo bodočnost naroda. Toda tudi optimalni človeški potencial je od časa do časa potreben spodbude in konkretne zavzetosti, zlasti takrat, ko zaradi neprizadetosti nekaterih odločujočih dejavnikov visi morebiti na nitki tudi njegovo delovno mesto. (jec) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 12. julija 2008 3 trst - Z včerajšnjega srečanja s slovenskim zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom v Narodnem domu Za slovenske manjšine se je s padcem meje situacija spremenila Najti tudi formule za skupno politično delovanje - Predsedovanje EU dobro pripravljeno - Dobri odnosi z Italijo TRST - Slovenci nismo bili še nikdar tako povezani kot danes, v novih razmerah pa je treba na novo definirati probleme članov manjšinskih skupnosti in o tem skupaj premisliti, pri čemer bo treba najti tudi formule za skupno politično delovanje. V to je prepričan slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je bil včeraj popoldne v tržaškem Narodnem domu gost srečanja v priredbi Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Srečanje, ki ga je uvedel predsednik SKGZ Rudi Pavšič (slednji je izrazil veselje in ponos nad dejstvom, da je Slovenija s predsedovanjem Evropski uniji uspešno prestala verjetno najtežjo preizkušnjo po osamosvojitvi), je bilo sicer posvečeno nedavno zaključenemu slovenskemu predsedovanju EU, na njem pa je bila obravnavana široka paleta vprašanj, od položaja manjšin, odnosov z Italijo in Hrvaško ter do irskega referenduma in problematike izbrisanih v Sloveniji. Rupel, s katerim se je pogovarjal odgovorni urednik Primorskega dnevnika Dušan Udovič (pri tem se je slovenski zunanji minister našemu dnevniku zahvalil za po njegovih besedah zelo kompetentno spremljanje poteka slovenskega predsedovanja), je uvodoma spregovoril o predsedovanju EU, ki je bilo po njegovem mnenju dobro pripravljeno in tudi organizacijsko dobro vodeno ter je kolektivni dosežek množice prizadevnih ljudi. Zaustavil se je zlasti pri enem od najbolj žgočih vprašanj, s katerimi se je morala ukvarjati Slovenija kot presedujoča država, in sicer pri problematiki Kosova in Srbije, pri čemer je dejal, da je danes zahodni Balkan bližji EU kot kdaj-koli prej. Tudi na mnogih drugih področjih, kot npr. pri podnebnih spremembah, je Sloveniji uspelo doseči, da so cilji jasni in uresničljivi. Rupla pa je razočaral izid irskega referenduma o Lizbonski pogodbi, vsekakor pa meni, da bo pogodba v reprizi doživela uspeh, z Irci pa se je treba resno pogovarjati in sodelovati pri spreobračanju volivcev. Srečanje ni moglo iti mimo ocene odnosov z Italijo, glede katerih je trenutni Ruplov občutek dober, saj ne pričakuje negativnih presenečenj. Slovenski zunanji minister je tu izpostavil dobre odnose z italijanskim kolegom Francom Frattinijem, kateremu priznava zasluge glede pospešitve vstopanja Slovenije v schengenski prostor, in njegovim predhodnikom Massimom D'Alemo, pa tudi nedavno srečanje s predsednikom deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Ren-zom Tondom, ki je po Ruplovih besedah pokazal razumevanje za interese slovenske na- Za srečanje z ministrom Ruplom je vladalo precejšnje zanimanje kroma rodne skupnosti. Trenutno se razmišlja o medministrski ekipi obeh držav, v prvih dneh septembra se bo Rupel sestal s Fratti-nijem, seveda pa zdaj pričakuje podpis odloka o vidni dvojezičnosti in izvajanje deželnega zakona za zaščito Slovencev v FJK. Manj možnosti pa vidi Rupel v tem trenutku za vprašanje evroregije, ki bo po njegovem mnenju moralo počakati na jesen. Kar se tiče Hrvaške odnosi z južno sosedo glede nekaterih otipljivih zadev, kot je npr. gospodarstvo, sploh niso slabi, seveda pa obstajajo nekatera odprta vprašanja, v prvi vrsti vprašanje meje, ki jih je treba rešiti, ker marsikatera stranka kuje kapital iz tega, da odnosi niso dobri. Pri tem je Rupel omenil sporazum Drnovšek-Račan o ureditvi mejnega vprašanja, ki pa ga na Hrvaškem niso sprejeli, ter obnovil zgodbo o drugih sporazumih in incidentih ter možnostih arbitraže. Trenutno potekajo pogajanja, pri čemer Rupel upa, da bo prišlo do sporazuma, vprašanje pa je treba rešiti pred vstopom Hrvaške v EU. Na vprašanje predsednika Sveta slovenskih organizacij Draga Štoke o zadržanju EU do manjšinske problematike je Rupel priznal, da se o tem govori zelo redko, kar bi bilo treba spremeniti, za slovenske manjšine v sosednjih državah pa se je s padcem meje situacija zares spremenila: »Ločuje nas zelo malo, vedno manj, smo vedno bolj skupaj,« je dejal Rupel, ki je pri tem izrecno omenil vlogo včeraj navzočega uradnega govorca zunanjega ministrstva med predsedovanjem EU, našega nekdanjega odgovornega urednika Bojana Brezigarja. Za ministra je vsekakor napočil čas za skupen premislek o tem, kako naj se definirajo vprašanja manjšine v novih razmerah, pri čemer bo potrebno tudi najti formule za skupno politično delovanje. Na srečanju v polni dvorani informativnega centra Narodni dom je odjeknilo tudi nerešeno vprašanje izbrisanih v Sloveniji, na katerega je ministra opozoril Edvin Švab. Na to je Rupel odgovoril s trditvijo, da je nekaj obžalovanja vrednih primerov, a ne toliko, kot se govori. Slovenija, je dejal, je po osamosvojitvi zelo velikodušno odprla svoja vrata državljanom iz drugih republik bivše Jugoslavije, ki so imeli stalno prebivališče v Sloveniji, in jim ponudila slovensko državljanstvo, kar je večina tudi sprejela. Ostalo je nekaj nerešenih problemov, pri čemer je prišlo do pozivov k ureditvi statusa. Na ža- lost, je dejal Rupel, je bila izbira relativno pičla, saj je človek imel na voljo le dve možnosti: ali slovensko državljanstvo ali status tujca v Sloveniji. Rešitev je po Ruplovih besedah pripravljena, gre za ustavni zakon, ki pa ga mora slovenski parlament sprejeti z dvotretjinsko večino, pri čemer so stranke neenotne. V to se po Ruplovem mnenju meša tudi vprašanje odškodnin, saj si nekateri predstavljajo, da bi od države dobili visoke odškodnine, je dejal slovenski zunanji minister. Ivan Žerjal dežela Računsko ■ • v v sodišče opozarja TRST - Dežela Furlanija-Julijska krajina mora previdno upravljati svoje finance. K temu jo poziva računsko sodišče, ki je včeraj predstavilo svoja stališča in ugotovitve o finančnem položaju deželne uprave. Namestnica generalnega pravdnika Emanuela Pesel Rigo je pozvala upravitelje FJK, da racionalizirajo finančno poslovanje, kar pomeni, da morajo posvetiti več pozornosti potrebam skupnosti in obenem omejiti t.i. tekoče poslovanje. Zadolženost dežele je v skladu s pričakovanji, pri tem pa je treba biti zelo gospodarni in previdni, da ne bi dolg morebiti zdrknil pod sprejemljivo mejo. Na prihodnost ni treba gledati črnogledo, treba pa bo upoštevati zunanje dejavnike, ki lahko negativno pogojujejo finančno stanje FJK. Računski sodniki izpostavljajo predvsem dve vprašanji. Razvoj dogajanj s t.i. paktom stabilnosti med državo in deželami ter nova ustavna ureditev, ki bi znala tako ali drugače pogojevati tudi dosedanjo finančno samostojnost Furlanije-Julijske krajine. FOTOUTRIP POLETJA '08 fotoutrip@primorski.it Aljoša Novak nam je poslal fotografijo, posneto 24. junija v Moskvi. Po vsej Ruski federaciji je bil to zadnji dan pouka in stotine mladih je dobesedno preplavilo vse moskovske ulice. S fotografije je razvidno, kako so se tik Kremeljskega parka nekateri mladi »junaki« ohlajevali v poletni vročini. Seveda se je praznovanje nadaljevalo ne samo v vodi, temveč tudi pozno v noč ... Riccardo Illy toži NZ kroma trst - Nenavadna sodna obravnava Illycaffe toži stranko NZ in zahteva 450 tisoč evrov Novembra prvič na sodišču TRST - Na tržaškem sodišču bo 10. novembra prva avdienca v tožbi, ki sta jo Riccardo Illy in podjetje Illycaffe sprožila proti Nacionalnemu zavezništvu. Od desno usmerjene stranke zahtevata 450 tisoč evrov odškodnine, češ da je na svoji spletni strani obrekovala kavno družbo in ji povzročila tudi hude poslovne izgube. Nacionalno zavezništvo je med kampanjo za deželne volitve odprlo internetski "link" z naslovom Illyflop, v katerem je napadalo tedanjega predsednika dežele in tako ali drugače tudi njegovo družinsko podjetje. Internetsko strank so kmalu zatemnili in zadeva je potem romala v pozabo, a le za kratek čas. Odvetniki Illycaffeja so presodili, da je družba zaradi teh obrekovalnih napadov desnice utrpela škodo in da je letošnjega marca prodala 180 ton manj kave manj kot mesec prej. Riccardo Illy je svoje politične in javne funkcije vedno ločeval od družinskega podjetja in je to zahteval tudi od drugih. Tožba je vsekakor nenavadna in za Italijo nevsakdanja. Illy in njegova družina so po sodni ovadbi izbrali pot molka, zadeva pa je predmet politične polemike, ki jo podpihuje Nacionalno zavezništvo. Njegovi predstavniki, začenši z vladnim podtajnikom Robertom Menio, pravijo, da je Illy s svojo politično in javno dejavnostjo prinesel velike koristi družinskemu podjetju, ki naj bi s tem uživala brezplačno propagando v Italiji in po svetu. V levi sredini je o tožbi slišati različna mnenja in stališča, vidni predstavniki Demokratske stranke pa so ubrali pot previdnosti. Nacionalnemu zavezništvu očitajo, da je v volilno kampanjo po nepotrebnem vpletalo Illyjevo družinsko podjetje. Bivši predsednik Furlani-je-Julijske krajine vsekakor ni Silvio Berlusconi, ki svojih televizijskih in drugih interesov ne zna ločevati od političnih, čeprav bi jih moral. Zadeva naj gre vsekakor svojo sodno pot, politika pa naj se v to ne ume-šava, je slišati še v Demokratski stranki. Riccardo Illy se je po aprilskem volilnem porazu, kot znano, umaknil s političnega življenja. Vrnil se je v Illycaffe, ki je pravkar praznoval 75 let poslovne dejavnosti. Nekateri so prepričani, da se bo nekdanji župan Trsta in predsednik dežele prej ali slej vrnil v politiko. Morda kot kandidat na evropskih volitvah, ki bodo spomladi prihodnjega leta. 4 Sobota, 12. julija 2008 ALPE-JADRAN / kmetijstvo - V Brdih volilni občni zbor deželne Kmečke zveze Franc Fabec prevzel krmilo od Alojza Debelisa Pomen ustanovitve deželne organizacije s posebno pozornostjo za Benečijo JAZBINE - V prelepih goriških Brdih, na kmetiji Aleša Komjanca na Jazbinah so se prejšnji torek člani deželne Kmečke zveze zbrali na 9. rednem letnem občnem zboru, kjer so razpravljali in sklepali o delovanju zveze, o problemih, težavah in uspehih kmetijstva v vseh treh pokrajinah, kjer živi slovenska narodna skupnost v FJK. Letošnji občni zbor je bil tudi volilnega značaja in prav to je zborovanju dajalo poseben pomen, kot je na začetku poudaril Alojz Debelis, ki je napovedal, da predaja svojo predsedniško funkcijo v deželni zvezi in poudaril, da to mesto prepušča mlajšim silam, ki bodo gotovo kos nalogi, da uresničijo smotre, ki so si jih zastavili naši kmetje, ko so iz stvarnih potreb ustanovili deželno stanovsko organizacijo kot streho za vse slovenske kmete v Fur-laniji-Julijski krajini, za zaščito njihovih stanovskih in narodnih koristi. Pri tem se je Debelis hvaležno spomnil na pok. Mirka Špa-capana, ki se je kot politik in deželni svetnik odločno zavzemal za slovenskega kmeta in za ozemlje, na katerem živi naša skupnost. V poročilu je Debelis poudaril, da je deželna Kmečka zveza, kljub svojemu kratkemu življenju storila že več pomembnih korakov na začrtani poti. Potreba po skupni strehi se je pokazala na pokrajinski ravni že pred več leti. Ustanovitev deželne zveze pa je postala neodložljiva, ko so bili postavljeni temelji za ustanovitev Kmečke zveze tudi v videmski pokrajini. Tržaški in goriški se je pridružila še čedajska in »danes lahko s ponosom rečemo, da je naša slovenska kmečka stanovska organizacija prisotna v vseh treh pokrajinah, kjer živi naša skupnost. Ob tem pa moramo s kančkom grenkobe priznati, da je v videmski pokrajini v našem delovanju vrzel, ki pa jo bomo v bližnji prihodnosti napolnili. V mislih imamo Rezijo in Kanalsko dolino, ki sta nam operativno res malo oddaljeni, v srcu pa zelo blizu,« je povedal Debelis. Odhajajoči predsednik se je nato ustavil pri uveljavljanju organizacije v deželni stvarnosti in v matični domovini, sklenil pa je z naslednjo mislijo: »Naša odkrita želja ostaja, da bi vsi slovenski kmetje dojeli pomen vloge slovenske kmečke organizacije in pristopili v njene vrste za zaščito svojih stanovskih in narodnih interesov.« Pozdrav je občnemu zboru je prinesel predsednik SSO Drago Štoka, medtem ko so pozdravna voščila zvezi posredovali deželni odbornik za kmetijstvo Claudio Violino, slovenski minister za kmetijstvo Iztok Jarc, deželni svetnik Igor Gabrovec, predsednik SKGZ Rudi Pavšič in števerjanski župan Hadrijan Corsi. Sledila je razprava, v katero so posegli številni udeleženci občnega zbora. Stanko Radikon, predsednik goriške Kmečke zveze, je podčrtal potrebo po večjem upoštevanju kmetijstva in kmečke organizacije. Pri tem je bilo poudarjeno, da morajo biti stvari jasne glede vloge Kmečke zveze in kmetijstva samega. Če je KZ kot organizacija pomembna v življenju naše narodne skupnosti, jo mora celotna skupnost podpirati. V nasprotnem primeru je boljše, da jo ukinemo in gremo vsi v italijanske organizacije. Benečan Štefan Predan je izpostavil gospodarske spremembe v Benečiji. Tam je kmetijstvo v večji meri že propadlo, razvija pa se gospodarstvo predvsem v luči novih možnosti iskoriščanja lesnih biomas. Franc Fabec je podčrtal možnosti Deželne Kmečke zveze in poudaril potrebo po večji enotnosti za dosego stanovskih in narodnih pravil. Vsi slovenski kmetje bi morali imeti v žepu izkaznico KZ. Tako bi kmetijstvo in naša skupnost imela večjo težo tako v Italiji kot v matici. V razpravo so posegli še Ivan Knez, Walter Mikluž, Aleš Komjanc, Niko Bensa in Robert Komjanc, ki so se zavzeli za večjo vlogo Deželne KZ in kmetijstva. Sledile so volitve. Predsednik Alojz De-belis je izjavil željo, da bi krmilo zveze prijele mlade sile in se je vsem zahvalil za sodelovanje. Predlog, da predsedniško mesto prevzame Franc Fabec, je bil sprejet soglasno in z opogumljajočim aplavzom. Sledile so še volitve ostalih organov, na katerih je bil za tajnika potrjen Edi Bukavec, za podpredsednika pa Stanko Radikon in Giorgio Gujon. Poznetek z občnega zbora deželne Kmečke zveze na domačiji Aleša dežela - Poslovilni obisk Tondo se je zahvalil Šusmelju za dragoceno opravljeno delo Renzo Tondo, Tanja Mljač in Jože Šušmelj, ki zapušča funkcijo generalnega konzula Slovenije Haiderjev BZO spet zahteva preštevanje Slovencev DUNAJ, CELOVEC - Predvolilna kampanja za državnozborske volitve, ki bodo v Avstriji 28. septembra se niti še ni začela, Haiderjev BZO pa že vodi ostro kampanjo proti koroškim Slovencem in njihovim manjšinskim pravicam. Tako je njihov poslanec s Koroške Gernot Darman na zadnji seji državnega zbora v četrtek na Dunaju spet zahteval preštevanje slovenske manjšine na Koroškem, obenem pa trdil, da je Svet Evrope (menda) ugotovil, da je Avstrija »zgled« Evropi kar se tiče zaščite svojih narodnostnih skupnosti oz. etničnih manjšin. Glede nerešenega vprašanja postavitev dodatnih dvojezičnih krajevnih napisov na južnem Koroškem pa je član Haiderjeve desno-populistične stranke zahteval, da mora vsaka rešitev temeljiti na ugotavljanju maternega jezika... (I.L.) V Brjah žetev sivke in destilacija njenega olja BRJE - V letošnjem letu je med posamezniki s Krasa počasi začela zoreti ideja o promociji zelišč ter o možnosti gojenja sivke na zapuščenih njivicah v okolici kraških vasi. Radi bi ponovno obudili uporabo dobrin s kraške gmajne ter na njivah, ki so včasih predstavljale možnost preživetja, začeli z vzgojo sivke, ki kot nezahtevna rastlina idealno paše v naš skopi kraški prostor. Zato organizatorji Društva Planta vabijo vse, ki jih zanima vzgoja sivke in trajnostni razvoj podeželja ter možnost drugačnega načina trženja na prvo vzorčno žetev sivke in prikaz destilacije sivkinega olja. Predstavitev bo to nedeljo, 13. julija, ob 10. uri v Brjah pri Koprivi.Več o vzgoji sivke in destilaciji bosta predstavila dr. Milko Novič, ki je tudi lastnik vzorčnega nasada sivke in bo postopek destilacije tudi dejansko predstavil, in agronom Borut Benedejčič. Društvo Planta bo predstavilo tudi svoj projekt promocije kraških zelišč z vzorčki žakeljčkov, ki se prodajajo kot spominki s Krasa. Več informacij o dogodku lahko zainteresirani dobijo na telefon 031267529. Disconautica in zapora ceste KOPER - Danes in jutri bo na Ukmar-jevem trgu v Kopru dvodnevni brezplačni festival DISCONAUTICA. Zaradi pričakovanega velikega obiska prireditve in posledično zagotavljanja večje varnosti, bo na obeh koncih Pristaniške ulice veljala zapora ceste. Ob zaporah bosta promet usmerjala informatorja in prebivalce usmerjala proti Petronijevi ulici, po kateri bodo uredili obvoz. Zapora ceste bo v petek, 11. 7.2008, med 18. in 2. uro ter v soboto, 12.7.2008, med 15. in 2. uro. Zapora prometa ne bo veljala za intervencijska vozila in za stanovalce starega mestnega jedra, ki jim bodo dostop dovolili z veljavno dovolilnico. (OK) TRST - Generalni konzul republike Slovenije Jože Šušmelj, ki se v prihodnjih dneh poslavlja, je v Furla-niji-Julijski krajini pustil zelo lepe vtise. To priznanje mu je med včerajšnjim poslovilnim obiskom izrekel predsednik deželne vlade Renzo Ton-do, za katerega je Šušmelj zelo veliko naredil za utrditev prijateljstva in sodelovanja med našo deželo in Slovenijo ter med tukajšnjim prebivalstvom. Šušmelj, ki ga je spremljala vi-cekonzulka Tanja Mljač, je predsednika deželne vlade povabil na forum o energiji in klimatskih spremembah, ki bo 31. avgusta na Bledu. Gostitelj tega mednarodnega srečanja je slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, ki ga je Tondo medtem povabil 15. septembra v Trst, ki bo takrat gostil italijanskega zunanjega ministra Franca Frattinija. Na srečanje bosta povabljena tudi koroški deželni glavar Jorg Haider in predsednik Dežele Veneto Giancarlo Galan. Tondo si veliko obeta od septembrskega mednarodnega vrha v Trstu predvsem kar se tiče evroregi-je, ki naj bi ji ta pobuda dala zagona. Med kampanjo za aprilske deželne volitve je Tondo izrazil precej pomislekov nad evroregijo, po izvolitvi pa jo je uvrstil med prednostne naloge svoje zunanje politike. avstrija - Nacionalna televizija (ORF) Premalo oddaj v jezikih avstrijskih narodnih manjšin DUNAJ/CELOVEC - Avstrijska radiotelevizija (ORF) je v letih 2006 in 2007 v svoji radijski kot tudi televizijski ponudbi namenila premalo prostora oddajam v jezikih narodnostnih manjšin. To je te dni v odločbi na pritožbo Centra avstrijskih narodnosti (CAN) na Dunaju, ki jo v vložil njen predsednik Marijan Pipp, potrdil Zvezni komunikacijski senat. Slednji nadzoruje izvajanje Zakona o avstrijski radioteleviziji oz. ugotavlja morebitne kršitve tega zakona na osnovi vloženih pritožb. V zvezi s pritožbo CAN je Zvezni komunikacijski senat ugotovil, da je Avstrijska radiotelevizija kot javnopravna ustanova po zakonu zavezana, da mora v svojih programih poskrbeti za »primeren delež« v jezikih avstrijskih narodnih skupnosti. Konkretno gre za radijske in televizijske oddaje v slovenskem, hrvaškem, madžarskem, češkem in slovaškem jeziku, v svojo pritožbo pa je CAN vzel tudi Marjan Pipp romski jezik, saj so Romi prav tako uradno priznana manjšina v Avstriji. V svoji pritožbi je Center avstrijskih narodnosti še posebej opozoril, da je povsem pomanjkljiva predvsem oskrba z radijskimi in televizijskimi oddajami za manjšine, ki živijo na Dunaju. So sicer oddaje v češkem, slovaškem in madžarskem jeziku, ki pa jih ORF oddaja le na srednjem valu, in to ponoči. Štajerski Slovenci pa nimajo niti tega! A tudi oskrba koroških Slovencev prek deželne frekven- ce nikakor ni zadovoljiva, meni ne le CAN. Center avstrijskih narodnosti se je zato pred dobrim letom pritožil pri Zveznem komunikacijskem senatu zaradi kršitve zakona o Avstrijski ra-dioteleviziji, o kateri je le-ta sedaj odločil. Pritožbo je priznal kot upravičeno, čeprav je ni potrdil v celoti. »Pritrdilno v smislu pritožbe je senat odgovoril glede ponudbe ORF-a za na Dunaju živečih manjšin in tudi glede štajerskih Slovencev,« je z zadovoljstvom ugotovil predsednik CAN Marjan Pipp. Ker v avstrijskem medijskem zakonu veljajo strogi kriteriji, mora Avstrijska radiotelevizija v svojem radijskem kot tudi v televizijskem programu v roku štirih tednov objaviti odločitev Zveznega komunikacijskega senata - in sicer v najbolj gledanem televizijskem dnevniku in v osrednji dnevno-informativni radijski oddaji. Ivan Lukan / ITALIJA Sobota, 12. julija 2008 5 pravosodje - Po zeleni luči poslanske zbornice za imuniteto najvišjih državnikov Vlada spremenila zamrznitev procesov, a ni prepričala opozicije O preložitvi procesov naj bi odločali sodniki - DS napoveduje odklonilni glas RIM - Dan po zeleni luči poslanske zbornice za osnutek zakona o začasni imuniteti za štiri najvišje nosilce državniških funkcij (znan z imenom lodo Alfano), je vlada včeraj vložila amandmaje k dekretu o varnosti, ki vsebinsko spreminjajo tako imenovano normo o zamrznitvi sodnih procesov. Praktično gre za to, da je namesto suspenzije procesov predvidena pristojnost sodnikov, da določijo merila za prestavitev procesov za prekrške, ki so odpustljivi ali ki sodijo na seznam tistih, ki jih predvideva zakon o odpustu kazni iz julija 2006. »Upoštevali smo kritike opozicije, zato upam, da bo lahko že na ponedeljkovem sestanku odbora devetih članov pravosodne komisije prišlo do soglasnega ugodnega mnenja,« je izjavila predsednica prve komisije poslanske zbornice Giulia Bon-giorno. Očitno se je krepko zmotila, kajti opoziciji vladne spremembe dekreta ne zadostujejo. Demokratska stranka je napovedala, da njen »ne« ostaja tudi po preoblikovanju dekreta in da bo torej glasovala proti, tako zaradi metode kot vsebine zakonskega odloka. V zvezi z metodo demokrati ocenjujejo, da norme o procesih niso skladne z varnostjo in torej s paketom predpisov v zakonskem odloku, zato bi jih bilo treba v celoti odstraniti. Z vsebinske plati pa demokrati kritizirajo preveliko pristojnost, ki jo ukrep namenja predsednikom sodišč oziroma njihovi presoji. Odgovor vlade na nasprotovanje opozicije bi bila lahko zahteva po zaupnici. Di Pietrovi poslanci so namreč vložili 90 amandmajev, demokrati 1075, kar bi po mnenju ministra za odnose s parlamentom lahko pomenilo, da želi opozicija vlado prisiliti k zaupnici, da ne bi volila za tisto, kar so sami predlagali. Pri tem se je nanašal na amandmaje, s katerimi je vlada upoštevala predloge opozicije. Toda kakšne novosti so vladni amandmaji vnesli v dekret za zamrznitev procesov? Izginila je avtomatična suspen-zija procesov, ki jo je zamenjal odlog, načrtovan s strani voditeljev sodišč. Odpravljen je tudi datum 30. junij 2002 kot ločnica med procesi, ki jih gre zamrzniti, namesto njega pa je določen datum 2. maja 2006. Gre za datum, ki velja za prekrške, ki jih pokriva odpust. Tretja novost je ta, da preide nadzor nad odložitvijo procesov in odločanje o njih v izključno pristojnost sodnikov. Med ostalimi spremembami je prednost za procese v primeru najhujših prekrškov, za kršenje varnostnih predpisov na delovnih mestih in sploh za vse tiste prekrške, za katere je predvideno več kot štiri leta zaporne kazni. Pravosodni minister Angelino Alfano ansa evtanazija - Po sredini razsodbi Eluanin oče pripravljen sam izklopiti aparate MILAN - Ni še znano, v katero bolnišnico ali hospice bodo preselili Eluano Englaro, da bi jo pustili umreti v skladu z razsodbo, ki jo je v sredo izreklo milansko prizivno civilno sodišče. Toda njen oče Beppino je prepričan, da bo agonija trajala le še nekaj dni, in ne več leta. Ne gre pozabiti, da 36-letna Eluana leži že od leta 1992 v komi v zdravilišču Beato Lui-gi Talomoni v Leccu. Prav gotovo ne bo dočakala tu svoje zadnje ure, saj ustanovo vodijo sestre usmiljenke, ki so od vselej proti sleherni obliki »prikrite evtanazije«. Toda po besedah Beppina Englara ne bo problem najti primerno strukturo. Koliko časa bo Eluana še vegetirala, pa je odvisno tudi od nekaterih pravnih problemov. Po vsej verjetnosti bo treba počakati, da se izteče rok 60 dni, ki jih ima javni tožilec na vo- ljo za morebitno pritožbo na kasacij-sko sodišče zoper razsodbo prizivne-ga civilnega sodišča. Beppino Engla-ro namreč želi dosledno spoštovati legalnost. Hudo preizkušeni oče je v izjavi za tisk tudi dejal, da je pripravljen lastnoročno odklopiti aparate, ki ohranjajo njegovo hčerko pri življenju. To je potrdil, potem ko je preklical svojo pripravljenost v tem smislu prima-rij Riccardo Maffei, zdravnik, ki mu je stal ob strani praktično vse od tragične avtomobilske nesreče izpred 16 let. Razsodba pa je medtem še vedno predmet različnih odzivov. Predsednik bioetične konzulte Maurizio Mori je včeraj pohvalil sodnike, ki so sprejeli zahtevo Eluaninih staršev. Katoliški dnevnik LAvvenire pa je razsodbo označil za »nekrofilsko«. kampanija - Okrog kamnoloma v Chiaianu Petarde proti karabinjerjem in nove barikade proti odlagališču NEAPELJ - Preteklo noč so bile varnostne sile, ki stra-žijo kamnolom v Chiaianu, namenjen odlaganju neapeljskih odpadkov, tarča napadov z rudimentalnimi eksplozivnimi telesi. Nekaj pred drugo uro je pred vhodom v kamnolom, ki so ga stražili karabinjerji, eksplodiralo nekaj plinskih jeklenk za kampiranje, povezanih s petardami. Do eksplozij je prišlo le nekaj deset metrov daleč od karabinjerjev, vendar jeklenke mimo hrupa niso povzročile nobene škode. Enaka eksplozivna telesa je skupina mladeničev na motociklih odvrgla proti istim ciljem v noči na 1. julij. Po četrtkovi napetosti in protestih včeraj dopoldne ni bilo drugih incidentov. Protesti z napisi proti vladi so bili uperjeni proti vojakom, ki so v četrtek prišli v kamnolom. V kratkem se bodo v njem začela prilagoditvena dela, čez devetdeset dni pa bo prostor postal odlagališče za odpadke, ki bo v dveh letih »požrlo« 700 tisoč ton smeti. Kot omenjeno, je bilo v četrtek okrog kamnoloma zelo napeto. Po dopoldanskem protestu, ki se ga je udeležilo približno petdeset ljudi, so se proti večeru pojavile barikade. Okrog dvesto bližnjih prebivalcev je z avtomobili in zabojniki za odpadke blokiralo cesto, mladeniči na skuterjih pa so ustavljali mimo vozeče avtobuse, odvzeli voznikom avtomobilske ključe in prisilili potnike k izstopu iz vozil. Protestniki so imeli skupščine na prostem, na katerih je sodeloval in jim izrazil solidarnost deželni odbornik Kampanije Corrado Gabriele. Aprila nov rekord javnega dolga RIM - Italijanski javni dolg še naprej raste in je aprila dosegel nov rekord, 1.661,4 milijarde evrov, potem ko je marca znašal 1.646,8 milijarde. Po podatkih Banke Italije se dolg dviguje že štiri mesece zapored, od začetka leta torej, potem ko je nove rekorde beležil že lansko jesen. V zameno pa gredo dobro davčni prihodki, ki jih je bilo v prvih mesecih leta za 140.333 milijonov evrov ali za 6,1 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Prihodnji vrh G8 mogoče v Milanu RIM - Julija prihodnjega leta bo vrh sedmih industrijsko najrazvitejših držav in Rusije v Italiji, ni pa še natančno znano, kje. Po prvotnem načrtu naj bi se odvijal na otočju La Maddalena, vendar kaže, da bo treba poiskati drugačno rešitev, saj so pripravljalna dela zamudna in se skoraj gotovo ne bodo zaključila pravočasno. O tem je bil govor na včerajšnji seji vlade. Ministri Severne lige so takoj pristavili svoj pisker in predlagali, naj bi vrh potekal v Milanu, ki se že tako pripravlja na gostitev Expoja 2015. Premier Berlusconi je idejo pozdravil, a pristavil je, da bi jo morali še poglobiti. Kot alternativni sedež se je pred dnevi omenjal tudi Trst. V Neaplju se je zrušila stanovanjska hiša NEAPELJ - V tako imenovanem španskem predelu Neaplja se je včeraj popoldne zrušila petnadstropna stanovanjska hiša. Po prvih razpoložljivih podatkih naj bi bila neo-bljudena, čeprav ni izključeno, da so pod ruševinami ostali delavci, ki so jo v zadnjih mesecih začeli resta-vrirati. Reševalno akcijo gasilcev in zdravstvenega osebja ogroža nestabilnost ostalih stavb v bližini, zato so večino prebivalcev evakuirali, po ulicah pa se je razširil tudi močen vonj po plinu. Beppe Grillo predložil podpise za referendum RIM - Beppe Grillo, nekdanji komik, danes pa lastnik enega najbolj branih blogov na svetu, se je včeraj mudil na kasacijskem sodišču. Tamkajšnjim uradnikom je predložil podpise, ki so jih njegovi somišljeniki zbirali po vsej Italiji: na njihovi podlagi Grillo predlaga referendum, ki bi ukinil zakon Gasparri, italijansko novinarsko zbornico in zakon o založniških dejavnostih. Kot smo že večkrat poudarili, bi ukinitev založniškega zakona ogrozila obstoj manjših časopisov in torej tudi Primorskega dnevnika. Kasacijsko sodišče mora sedaj preveriti, ali je Grillov referendumski predlog v skladu z italijansko zakonodajo in če so predloženi podpisi verodostojni. Poslanec Touadi zapustil Italijo vrednot RIM - Temnopolti poslanec Jean-Léonard Touadi, ki se je v torek udeležil manifestacije na Trgu Navona, je zapustil Dipietrovo stranko Italija vrednot in prestopil v Veltronije-vo Demokratsko stranko. »V političnem smislu obstajam, ker me je Veltroni povabil na rimsko občino,« je dejal poslanec. »Zato ne morem sprejeti sedanje ostre kampanje proti njemu,« je pristavil. EVRO 1,5835 $ +0,81 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 11. julija 2008 evro (povprečni tečaj) valute 11.7. 10.7. ameriški dolar 1,5835 1,5708 japonski jen 168,35 108216 168,50 10 7487 kitajski juan ruski rubel 36,9535 7,4608 36,8385 7,4600 UC1I IjIVa M Ulici britanski funt 0,79915 9,4795 0,79565 9,4400 JVCUJI\O M ulici norveška krona 8,0605 23 515 8,0605 23,465 LOI\CI MUI la švicarski frank 1,6197 1,6223 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint rtfMicrki 7 At 231,51 3,2699 230,60 3 2700 UUMjM LlUL kanadski dolar avctralcU 1,5878 1 6090 1,5878 1 6502 avjUaDM UUlol bolgarski lev IV\mi mCKl 1,9558 3 6120 1,9558 3,5478 IUI 1 IU1 DM ICV slovaška krona litVn/CK i ifac 30,290 3,4528 30,289 3,4528 IILUVJM I I LCIO latvijski lats nra7lMCKI TAal 0,7026 2,5450 0,7025 2,5274 ui cl ¿.lil j l\l ical islandska krona ti lira 121,00 1 9421 118,33 1 9159 LUIjKCI lila hrvaška kuna 7,2368 7,2370 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 11. julija 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) 2,4575 2,79063 3,12125 3,25625 libor (eur) 4,465 4,95938 5,14063 5,3875 libor (chf) 2,30667 2,8 2,95667 3,25833 euribor (eur) 4,468 4,963 5,145 5,388 ZLATO (999,99 %%) za kg 19.449,09 € +364,99 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 11. julija 2008 Zastražen vhod v kamnolom ansa vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE INTEREI IROPA 31,99 -2,56 INIEREUROPA KRKA 1 I IKA KOPER 25,28 89,41 54 12 +0,04 -0,80 -3 11 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 230,55 553 18 -1,89 +041 TELEKOM SLOVENIJE 235,37 -1,74 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH - - AERODROM LJUBLJANA 81,27 -1,61 DELO PRODAJA CTni - - ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A DCM7 77 flC NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMnTCCT 27,64 -1,64 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO 78,08 -0,03 POZAVAROVALNICA SAVA 27,27 -0,44 PROBANKA SAI I IS IIMBI IANA - SALUS, L_IUBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 680,00 680,00 386,73 -3,90 IERME ČAIEŽ ŽITO 208,10 +1,64 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 11. julija 2008 -2,34 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A 2,233 -1,02 ALLEANZA ATIAMTIA 6,24 17 676 -3,93 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 10,864 1 72 -5,40 -0,86 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 5,756 1 262 -4,34 -4,15 EDISON ENEL ENI 5,71 -2,70 -2,73 FIAT FINMECCANICA 22,4 9,578 1643 -0,44 -4,25 FINMECCANICA FONDIARIA-SAI GENIERAM 20,1 -2,90 -2,05 GENERALI IFIL INTESA SAN PAOLO INTESA SAN PAOLO 22,84 3,98 3 51 -2,89 -1,07 LOTTOMATICA L MYOTT1CA 18,948 13 799 -4,83 +0,99 LUAU i iica MEDIASET MEDIOBANCA MEDIOBANCA 3,967 1028 -3,90 -3,05 PARMALAT PIREMI e C 1,622 -2,65 -2,82 PIRELLI e C SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 0,4081 25,81 4195 -3,75 +1,98 -1 25 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 6,336 -3,52 TENARIS TERNA 1,287 21,47 -4,24 +1,71 -1 97 UBI BANCA MNICREDITO 2,593 14,606 -3,53 -3 18 mnicrediio MNIPOL 3,557 1,549 -2,46 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 145,04 $ -0,03 IZBRANI BORZNI INDEKSI 11. julija 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP liubliana 7.619,10 -1,28 -1 31 SBii op, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 1.698,88 1.698,88 5.272,52 116,28 -0,36 +0,22 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS Banjaluka 3.596,68 1.701,57 -2,44 -0 12 DII\J, DC11 IIaIUKCl FIRS, Banjaluka Beley 15 Beograd 3.416,36 1.577,01 +0,62 +0,01 DCICA 1 J, DCUUI C1*_l SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 887,52 3.927,20 18.665,44 5.263,66 +0,07 +0,12 -2,72 -0,56 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.100,54 2.239,08 -1,14 -0,83 Nasdaq 100 S&P 500, New York 1.239,49 -1,11 MSCI World, New York 1.359,91 -0,13 DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 6.153,30 -2,41 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 5.261,60 4.100,64 3.546,53 -2,69 -3,09 -3,54 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.444,2 3.197,78 -0,30 -2,60 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio 13.039,69 -0,21 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 2.926,84 21.184,55 2.856,63 13.469,85 +0,87 +1,66 -0,65 -3,28 6 Sobota, 12. julija 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it kmetijstvo - Organizacije kmetov predstavile razsodbo DUS o zaščitenih območjih Sic in Zps »Dežela FJK trmasto • • ■ • • V I9V v vztraja pri krivičnem staliscu« Dežela namerava vložiti priziv na Državni svet - S tem oškoduje celotno kraško skupnost Dežela Furlanija-julijska krajina trmasto vztraja pri svojem stališču, ker namerava v zvezi z razsodbo Deželnega upravnega sodišča o zaščitenih območjih Sic in Zps vložiti priziv na Državni svet. Deželna pravna služba je namreč po nalogu deželnega odbora že izdelala priziv, ki pa ga zaenkrat še niso vložili. Toda s tem oškoduje gospodarske dejavnosti in družbeno tkivo, saj ostaja še vse nedorečeno - in torej zamrznjeno. Nasprotno, deželna vlada bi se morala dogovarjati s kmetijskimi organizacijami in posvetovati s skupnostjo, ki živi na Krasu, da bi skupaj našli ustrezno rešitev. To izhaja iz tiskovne konference, na kateri so na Trgovinski zbornici včeraj predstavili razsodbo DUS. Slednji je namreč sprejel priziva proti sklepoma deželne uprave o ustanovitvi zaščitenih območij Sic in Zps na tržaškem in goriškem Krasu, ki so ju lani in leta 2006 vložili Agrarna skupnost, Kmečka zveza, Zveza neposrednih obdelovalcev Coldiretti, Konfederacija kmetov Italije CIA in drugi. Razsodbo so predstavili zastopniki nekaterih omenjenih organizacij, in sicer predsednik in tajnik KZ Franc Fabec in Edi Bukavec, predsednik Coldiretti Dimitrij Žbogar, deželni predsednik CIA Ennio Benedetti in Peter Močnik, ki je bil z rimskim kolegom Enricom Scoccinijem pripravil priziv. Zbrane je gostil predsednik TZ Antonio Paoletti, ki je zagotovil popolno podporo. Srečanja sta se udeležila tudi deželni svetnik stranke SSk Igor Gabrovec in predsednik SSO Drago Štoka, ki je tudi v imenu SKGZ zveze izrazil solidarnost Kmečki zvezi. Ukrepi Dežele FJK so bili doslej enostranski in brez vsakega sodelovanja s skupnostmi in lokalnimi upravami, so povedali. Če so torej bili zgrešeni že prvi koraki, ni razumljivo, zakaj nova deželna uprava vztraja na tej poti. Kot so spomnili na srečanju, je DUS sprejel priziv proti deželnemu sklepu, ki je bil na osnovi evropskih direktiv proglasil za zaščiteno območje več kot 12 tisoč hektarov tržaškega in goriškega Krasa. Toda pri načrtovanju in izdelavi ukrepa niso bili nikdar udeleženi prebivalstvo oz. združenja, ki zastopajo krajane in kmete. Zato so omenjene organizacije vložile priziv, DUS pa je z njim soglašal in razveljavil evropsko pomembna območja Sic, območja s posebno zaščito Zps in za ptiče pomembna območja Iba, ki jih je bil določil deželni odbor. Deželna vlada je bila pač Na Trgovinski zbornici so predstavili razsodbo Deželnega upravnega sodišča o zaščitenih območjih Sic in Zps kroma po mnenju prizivnikov večkrat kršila zakonodajo. Kršila naj bi zakon št. 241/90 (člen 7), ki določa, da mora javna uprava zagotavljati prozornost javnih ukrepov in obenem soudeležbo prizadetih skupnosti. Dalje naj bi kršila tudi zaščitni zakon (št. 38/01, člen 21), ker pri določanju zaščitenih območij ni upoštevala izrednih primerov (v izrednih primerih direktive EU niso več obvezujoče), ki jih predstavljata tako zaščita kot razvoj slovenske narodne skupnosti v Italiji. Poleg tega naj bi sprejela ukrepe brez potrebne strokovne podlage in brez preverjanja osvojila študije in dokumente, ki jih je posredovalo pristojno ministrstvo, občani pa že spet niso imeli možnosti preverjati utemeljenosti teh odločitev. Ukrepi Dežele FJK so torej skrajno negativni in ogrožajo obstoj slovenskega prebivalstva na ozemlju, kjer je zgodovinsko prisotno, je povedal Bukavec in poudaril, da gre v bistvu za »etnični genocid«. Nova deželna uprava kljub temu vztraja, medtem ko bi morala slediti poti dogovarjanja, je še naglasil Bu-kavec in napovedal, da se nameravajo organizacije kmetov neposredno obrniti na evropskega komisarja za okolje Stavrosa Dimasa. A.G. Utajil 1,2 milijona € Finančna straža od Fernetičev je prišla na sled davčnemu utajevalcu, ki ni v zadnjih 16 letih prijavil niti evra. Gre za upravitelja neke tržaške družbe, ki ima tudi svoj poklicni urad. Finančni stražniki so v sodelovanju s tržaškim javnim tožilstvom v okviru preiskav na delovnem mestu in na domu osumljenca zasegli številne račune, na osnovi katerih so ugotovili njegov resničen promet. Vzporedno so tudi zabeležili pričevanja mnogih izmed njegovih klientov ter analizirali njegove bančne račune. Po končanem delu je bila slika jasna. Finančna straža je po končani preiskavi ugotovila za obdobje 2000-2007 utajo dohodkov v skupni vrednosti 1,2 milijona evrov, 700 tisoč evrov neplačanih davkov in kršitev davka na dodano vrednost v višini 250.000 evrov. Utajevalca so prijavili sodnim oblastem, ker ni vložil ustreznih davčnih prijav. Nesreča na avtocesti Na avtocesti pri Devinu, v smeri proti Trstu, se je po 20. uri pripetila prometna nesreča. Trčila sta avtomobil in tovornjak, pri čemer sta se dve osebi lažje poškodovali. Nesreča ni bila prehuda, poškodovanca pa je rešilec goriške službe 118 odpeljal v kati-narsko bolnišnico. Posegla je prometna policija iz Palmanove, promet je bil upočasnjen. politika - Pokrajinski kongres stranke SKP po volilnem porazu razmišlja o volitvah v Dolini, Zgoniku in Repnu Predsedstvo pokrajinskega kongresa Stranke komunistične prenove kroma manjšina - Senatorka Blažina obiskala strukturo v Ul. Piccardi Dragoceno »okence« za vse Slovence, ki je vredno pozornosti in predvsem obiska Senatorka Tamara Blažina je včeraj v spremstvu sodelavca Livia Semoliča obiskala Državno splošne okence za Slovence, ki ima sedež v Ul. Piccardi 9 v Trstu. Slovensko parlamentarko je sprejela Giuliana Perrotta, vodja te strukture in namestnica vladnega komisarja za Furlanijo-Julijsko krajino. Perrottova, ki v sklopu lokalne državne uprave spremlja vprašanja slovenske manjšine, je napovedala, da bodo v to ustanovo v kratkem pristopile še druge javne ustanove. »Okence« skuša biti kar se da operativno, Prefektura pa vlaga veliko energij tudi v dvojezično spletno stran te strukture, ki jo najdemo v uradnem računalniškem naslovu vladnega predstavništva. Blažinova je pohvalila to pobudo in pozornost, ki jo Slovencem namenjata gospa Perrotta in prefekt Giovanni Balsamo. Urad v Ul. Piccardi je objektivno decentraliziran in težko dosegljiv, odigrava pa zelo dragoceno vlogo, je izjavila senatorka, ki je pozvala Slovence in manjšinske ustanove, da izkoristijo njegove usluge in storitve. To je bila tudi priložnost za izmenjavo mnenj o slovenski sekciji pri konservatoriju Tartini, pravilnem pisanju imen in priimkov na uradnih dokumentih ter o usodi openskega strelišča, kjer načrtujejo Park miru. Senatorka Tamara Blažina, njen sodelavec Livio Semolič in namestnica vladnega komisarja Giuliana Perrotta kroma Italijanska levica preživlja najbrž najhujše trenutke v svoji zgodovini, razloge za hud poraz na parlamentarnih volitvah pa mora iskati predvsem v sebi. Pokrajinski kongres Stranke komunistične prenove se je včeraj začel s samokritičnimi besedami tajnika Igorja Kocijančiča. Situacija je vse prej kot spodbudna, SKP in z njo vsa levica pa imata vse pogoje, da se spet postavita na noge. Med glavne naloge, ki čakajo stranko, je Kocijančič omenil evropske in zlasti občinske volitve v dolinski, zgoniški in repentabrski občini, ki bodo spomladi prihodnje leto. V vseh treh občinah je SKP soudeležena v upravah in računa, da bo tako tudi po volitvah. Veliko pozornost je tajnik posvetil vprašanju dela in zaposlovanja ter tudi okoljskim problemom. Komunisti nasprotujejo plinskemu terminalu, Kocijančiča pa precej skrbijo dogajanja v tržaškem pristanišču, kjer desnica, kot vedno, zavira praktično vse resne razvojne načrte in to z argumenti, ki celo spominjajo na obdobje hladne vojne. Kocijančiča bolj kot združevanje na levici trenutno bolj skrbi SKP, katere okrepitev predstavlja pogoj za močno levico. Komunistično prenovo si zamišlja kot odprto stranko, ki naj bo zakoreninjena v družbenem tkivu. / TRST Sobota, 12. julija 2008 7 area science park - Dvodnevni obisk novinarjev ob 30-letnici ustanovitve Tehnološki napredek in izbrano podjetništvo Od centra ICGEB do sinhrotrona: mediji iz vse Italije si ogledujejo najnovejše dosežke znanstvenega parka Levo: delo v centru za molekularno biomedicino CBM; desno: novinarji poslušajo razlago Giovannija Comellija, podpredsednika sinhrotrona Elettra in profesorja fizike na tržaški univerzi (v ozadju je sinhrotronov obroč) kroma Na pobudo Mednarodnega centra za teoretsko fiziko je bil pred 30 leti s posebnim zakonom ustanovljen tržaški znanstveni park AREA. Štiri leta pozneje so prve stavbe nadomestile begunsko taborišče za pribežnike iz socialističnih držav, ki je delovalo v 70. letih, s časom pa se je konzorcij razvil in razširil do današnjega, svetovnega formata. Ob častitljivem jubileju se je vodstvo konzorcija AREA Science Park odločilo, da privabi pod Globojner čim več novinarjev in jim predstavi zadnje tehnološke dosežke, ki so v ponos konzorciju kot tudi mestu samemu. Med dvodnevno turo (včeraj in danes) si novinarji raznih italijanskih medijev ogledujejo le del centrov, ki delujejo v okviru znanstvenega parka. Na sporedu so obiski v centru za molekularno biome-dicino CBM, sinhrotronu Elettra, podjetju Health Robotics, podjetju International Biomedical Systems, mednarodnem centru za genetsko inženirstvo in biotehnologijo ICGEB, državnem zavodu za nuklearno fiziko INFN, na sedežu projekta Domotica FVG in pri podjetju AMPED. O vsebinah obiska bomo poročali v prihodnje. (af) zadružna kraška banka - Posnetki nadzornih videokamer ropa Napete štiri minute na Opčinah Prvi ropar pogledal naravnost v kamero - Policija preverja, ali sta moška poznana silam javnega reda v Italiji in Sloveniji, prstni odtisi nejasni Tržaška kvestura je posredovala vi-deoposnetke torkovega ropa v Zadružni kraški banki na Opčinah. Prvi ropar, kodrasti črnolasec, je pred vhodom za trenutek pogledal desno navzgor, naravnost v objektiv zunanje kamere banke. Morda je to storil iz neizkušenosti, morda iz predrznosti. Obraz si je zamaskiral med prvimi in drugimi elektronskimi vrati, nakar je vstopil, zavpil in skočil za pult. Njegov pajdaš, rjavolasec z brado in belo čepico, je zunaj čakal v vrsti za neko gospo in otrokom. Med vstopom si je prekril obraz, porinil gospo in se pridružil pajdašu. Nato sta porinila tudi ravnatelja Aleksandra Podobnika, bradati ropar pa je večkrat brcnil v zasilni izhod in ga razbil. Zbežala sta z vrečo denarja (kakih 40 tisoč evrov) v roki, prevozila celo Ul. Ricreatorio, tekla do križišča in odšla v neznano. Policija je posnetke posredovala si- lam javnega reda po Italiji, v upanju, da bo zlikovca kdo prepoznal. Prstni odtisi, ki sta jih pustila na zasilnem izhodu, niso zelo jasni, saj sta se z golimi rokami le bežno do- taknila stekla. V preiskavi sodeluje tudi slovenska policija: avto fiat uno sta roparja ukradla nekaj dni prej v Sežani (in ne na Op-činah, kot so prvotno domnevali). pokrajina trst - Včeraj predstavitev niza poletnih pobud Občine Zgonik V znamenju raznolikosti kultur in zvrsti Drevi ob 21. uri vZgoniku nastop folklorne skupine iz Kragujevca - Ob kulturnih pobudah tudi informativna kampanja o varčevanju z vodo in zmanjšanju količine odpadkov Niz poletnih prireditev se bo začel že danes kroma Z drevišnjim nastopom folklorne skupine tehnične šole za strojništvo iz Kragujevca z naslovom Duša Srbije na prireditvenem prostoru pred zgoniškim županstvom (ob 21. uri) se bo začel niz poletnih pobud, ki jih Občina Zgonik v juliju in avgustu prireja v sodelovanju s Pokrajino Trst, Občino Dolina in številnimi kulturnimi in tudi družbenimi organizacijami. Kot je na včerajšnji predstavitvi na sedežu Pokrajine Trst dejal zgoniški podžupan Vladimir Budin, gre za pomembne pobude tako z umetniškega kakor tudi družabnega zornega kota, program pa je zelo pester v znamenju raznolikosti kultur in umetniških zvrsti. Pobuda se po besedah podpredsednika Pokrajine Walterja Godine uo-kvirja v poslanstvo pokrajinske uprave, ki želi izoblikovati usklajen sistem promocije teritorija (v tem smislu bodo v prihodnje poskusili tudi oblikovati skupen koledar prireditev), ki je zaznamovan s kulturnim in jezikovnim bogastvom: zavedati se tega pomeni zavedati se lastne identitete, je dejal Godina. Drevišnji nastop folklorne skupine iz Kragujevca bo po besedah zgoniške-ga občinskega odbornika za kulturo Igorja Gustinčiča kulturnega, a tudi socialnega in solidarnostnega značaja, saj bo potekal v sodelovanju z združenjem Ne bombe, a samo bomboni Onlus, ki želi na tak način spodbujati solidarnost z delavci tovarne Zastava iz Kragujevca, ki so jo zelo prizadeli letalski napadi zveze Nato leta 1999. Drugo srečanje v okviru niza pobud zgoniške občine, o katerem smo drugače že poročali, bo v sredo vedno v Zgoniku, ko bo ob 21.15 v okviru festivala Folkest nastopila irska skupina Gael Sli, v petek pa bo v kamnolomu v Repniču produkcija Slovenskega stalnega gledališča Hči zraka zaključila letošnji gledališki niz Gledališča v gledališču (začetek ob 21.30). Novost letošnjega zgoniškega poletja je niz večerov z naslovom Potovanje z multivizijo: 1., 8. in 9. avgusta bodo namreč na prireditvenem prostoru v Zgoniku ob 21.30 multivizij-ska večera Pogledi na svet in Blizu in daleč ter multimedijski koncert Balkan ex- press v sodelovanju z združenjem Merlino Multivisioni. 11. avgusta se bo dogajanje ponovno preselilo v kamnolom v Repniču, kjer bo v okviru niza Med zvoki krajev ob 21. uri koncert skupine Ensemble Duomo, ki se bo predstavila s sporedom filmske glasbe. Zgoniško poletje bo 29. avgusta na prireditvenem prostoru v Zgoniku (od 19. ure dalje) zaključil tradicionalni Koncert za mir v sodelovanju z Omizjem miru in domačimi mladinskimi krožki, pri čemer se spored koncerta še oblikuje. Naj omenimo, da je Občina Zgonik pristopila h kampanji spodbujanja k varčevanju z vodo in zmanjšanju količine odpadkov, ki jo je sprožila Pokrajina Trst v sodelovanju s podjetjem Acega-sAps. Zato bo v obdobju poteka poletnih pobud na trgu pred zgoniškim županstvom med 17. in 21. uro deloval kiosk z informativnim gradivom, občanom pa bodo tudi brezplačno delili omejevalni-ke, ki se jih nastavi na vodne pipe in s tem omogoči dnevni prihranek desetin litrov vode. (iž) 8 Sobota, 12. julija 2008 TRST / nagrada luchetta - V četrtek srečanje Antepremio Politika nadzoruje medije in usmerja njihovo poročanje Z Giovannijem Marzinijem so se pogovarjali Maurizio Mannoni, Maurizio Martinelli in Riccardo Bocca Včasih smo lahko na televizijskih zaslonih naravnost uživali ob gledanju slavnih novinarskih raziskovalnih oddaj. Ko danes prižgemo televizijo, pa vse pogosteje trčimo v vse bolj podobne si informativne oddaje z gosti v studiu ali ob soočenja z različnimi pogledi na aktualne, predvsem politične, kriminalne in »gossip« dogodke. To je torej zmagoviti format današnje italijanske javne televizije, katerega primarni namen je pritegniti čim več gledalcev. Kje pa so reportaže in kje se je izgubilo preiskovalno novinarstvo? Na to vprašanje so v četrtek zvečer na Verdijevem trgu v okviru t.i. Antepremia (oz. prireditve pred današnjim večerom podeljevanja novinarske nagrade Luchetta) odgovarjali trije znani obrazi italijanskega novinarstva. Voditelja oddaj Primo piano Maurizio Mannoni in Punto di vista Maurizio Martinelli ter novinar Riccardo Bocca, ki je pri tedniku L'Espresso odgovoren za posebne prispevke, so v četrtkovem talk showu iskali ustrezne odgovore na vprašanja odgovornega urednika deželnega sedeža Rai Giovannija Marzi-nija. Oddaj oz. odmevov na aktualni dogodek ali temo dneva je na italijanski televiziji kar precej, je prepričan Bocca, glej oddaje Porta a porta, Matrix, Ballaro ali Anno Zero na primer, o preiskovalnih reportažah pa ni ne duha ne sluha, »saj je to skorajda luksuzna zvrst, ki zahteva čas in odpoved svojim mnenjem.« Če posplošimo, so v ospredju predvsem trije aktualni dogodki kronike, peščica kričečih politikov in pa nenadomestljivi »gossip«, je poudaril Mannoni. Z njim se je strinjal tudi Marzini, ki je kritično ocenil poročanje o nedavnem umoru mlade Federice. Po njegovem mnenju je bilo povsem neumestno, da so vsi televizijski dnevniki več dni začenjali svoja poročila s tragičnim dogajanjem v Španiji. Ena redkih preiskovalnih oddaj, ki osvetljuje gospodarski, ekološki ali strankarski kriminal in razkriva krivične oz. prevečkrat zamolčane sodbe je Report, ki jo vodi Milena Gabanelli. Po Martinellijevem mnenju je preiskovalno novinarstvo predvsem v dometu pisanih medijev, ki se lahko poglobljeno posvečajo informacijam in jih ne »odpravijo« v borih treh minutah prispevka. »Egisto Corradi je nekoč izjavil, da se pravo novinarstvo ustvarja s čeveljskimi podplati, to je, da se dogodkom sledi v prvi osebi, danes pa ga Ugledni časnikarji niso zadovoljni z novinarsko televizijsko ponudbo kroma ustvarjamo predvsem s stola svojega urada,« je potožil Mannoni. Po Boccovem mnenju je raziskovalno novinarstvo odvisno od verodostojnosti samega časnikarja. »Ko si zaslužiš zaupanje bralcev, te ti sami poiščejo in zasujejo z informacijami... Le redke pa se pojavijo tudi na televiziji.« Taista televizija je bila nekoč še vir-tuozna in je programom dodeljevala določeno družbeno funkcijo: razkrivati so morali nepoznane realnosti italijanske države, tudi take, ki nam niso bile všeč. »Še pred desetimi leti mafija v medijih ni obstajala,« je opozoril Man-noni, ki pogreša pogumno in pošteno prikazano resnico. V sodobni družbi so mediji večinoma v zasebni lasti in torej usmerjeni v svojih vsebinah in žal tudi kakovosti, »vselej prizanesljivi do neke višje oblasti, ki še vedno odloča.« Kaj pa nas čaka v bodoče? Digitalizacija in večja izbira programov ... »S čim pa jih bomo zapolnjevali in kdo bo to delal?« se je na srečanju spraševal Mannoni, Bocca pa je hudomušno pristavil, »da novic sploh ne bomo našli, saj bo vse odvisno od tega, kar nam bo dovoljeno predvajati oziroma razkriti.« Politika ima namreč svoje prste povsod in peščica odloča o tem, kaj naj izvemo drugi. Kdor se srečanja z novinarji ni udeležil, si ga lahko ogleda jutri ob 9.45 po tretji mreži Rai. (sas) nocoj - Na Velikem trgu Naši angeli Splet glasbe in plesa, predvsem pa pogumnega novinarstva Veliki trg bo nocoj prizorišče gala večera Naši angeli, na katerem bodo podelili nagrade Luchetta Ota DAngelo Hrovatin. Dogodek bo snemala prva mreža Rai (na sporedu bo v ponedeljek zvečer), vodila pa palestinska novinarka Rula Jebreal in igralec Sebastiano Somma. Večer, posvečen spominu na umorjene »angele informacije« Marca Luchetto, Sašo Oto, Daria DAngela in Mirana Hrovatina, bo priložnost za počastitev nagrajenih novinarjev, fotografov in snemalcev Valeria Cataldija, Stefana Libertija, Vincenza Bonannija, Marca Gobbinija, Clare Dwyer Hogg in Riccarda Venturija, posebno nagrado pa bo prejel Vittorio Zucconi, dopisnik dnevnika La Re-pubblica iz Združenih držav Amerike. Kulturni spored bo obogatila prisotnost nekaterih priznanih umetnikov, v prvi vrsti kantavtorja Edoarda Bennata. Ob njem bodo na velikem odru nastopili še pevec Alessandro Mancuso in ansambel Astra Roma Bal- Rula Jebreal let, pevka Giorgia Fumanti, ženski sestav Trio Contempo in akrobatke skupine Pantakin. Na večeru bodo predvajali tudi reportažo, ki jo je v libanonskih taboriščih posnela Rula Je-breal, in krajšo »docufiction«, ki jo je v krajih, kjer so bili umorjeni Luchetta, Ota in DAngelo, posnel Sebastiano Somma. Televizijsko snemanje se bo pričelo ob 22. uri, dostop na prireditveni prostor pa bo mogoč med 21. in 21.30. (pd) Renzo Tondo za enoten sejemski sistem FJK Za predsednika FJK Renza Tonda se morajo sejemske družbe v deželi predstaviti kot enoten sistem. O problemih deželnega sejemskega sektorja se je Tondo včeraj v Trstu pogovarjal s predsedniki vseh treh sejemskih družb, Alvarom Cardinom (Pordenon), Sergiom Zani-ratom (Videm-Gorica) in Fulviom Bronzijem (Trst). Glede na njihovo strinjanje s potrebo po skupnem nastopu, je Tondo določil pet točk za relan-siranje sejemske dejavnosti: enotnost, racionalizacija javne porabe, kakovost, specializacija in internacionalizacija. Deželna uprava je po predsednikovih besedah pripravljena prevzeti vlogo režije tehničnega omizja, ki bi bilo neke vrste skupni možgani za operativnost sejmov. Start Cup 2008: prijave do ponedeljka Tržaška univerza sporoča, da zapade v ponedeljek rok za prijavo na tekmovanje Start cup, ki je namenjeno inovativ-nim podjetniškim projektom. Zmagovalce čakajo denarne nagrade v višini pet, deset in petnajst tisoč evrov. Več informacij na spletni strani www.units .it/startcup. Medtem se nadaljujejo izobraževalni seminarji: v prvem nadstropju ekonomske fakultete bo v ponedeljek (ob 16. uri) Roberto Bernardis predaval o inovaciji in kompetitivnosti. Edoardu Luttazziju nagrada Massimini Mladi rimski pevec Edoardo Lutazzi, med protagonisti glasbene komedije Jesus Christ Superstar, je zmagovalec nagrade Massimini, ki jo podeljuje Mednarodno združenje operete. Izročili jo bodo danes ob 18. uri v gledališču Verdi. Obnavljali bodo cestno signalizacijo Tržaška občina sporoča, da bodo prihodnji teden obnavljali tržaško cestno signalizacijo. Vsa dela bodo izvajali med 20.30 in 6.30: v ponedeljek območje okrog Trga Oberdan, v torek Ul. Coro-neo in sosednje ulice, v sredo Ul. Batti-sti, v četrtek pa območje med Ul. Crispi in glavno bolnico. Nova spletna stran o tržaški kulturi Tržaška občina premore z novo spletno stranjo www.triestecultura.it., ki nudi vsem, ki bi radi obiskali naše mesto, vpogled v bogato tržaško kulturno dogajanje: od razstav, mimo koncertov in gledaliških predstav pa vse do festivalov. pogovor z odličnjaki - Martina Mezgec Spi malo manj Maturitetni referat je posvetila nacističnim zdravnikom - Jeseni študij medicine Med stoticami znanstveno-fizikalne smeri Liceja Franceta Prešerna je tudi Martina Mezgec iz Bazovice, ki najvišje ocene ni pričakovala: v prejšnjih letih, nam je dejala, bi bila možna, letos pa si je ni čakala, ker je bila situacija bolj kritična zaradi matematike. Naslov Martininega maturi-tetnega referata se je glasil Medicina brez človečnosti v tretjem rajhu, v katerem je obravnavala poskuse nacističnih zdravnikov pred in med drugo svetovno vojno. Tema je razkrivala nagnjenje bazovske odličnjakinje, ki se jeseni namerava posvetiti študiju medicine. Zakaj pa je Martina pred petimi leti izbrala znanstveno-fizikalno smer na liceju Prešeren? »Pravzaprav so me starši hoteli poslati na klasično, potem pa sem izbrala B smer, čeprav to ni prava smer zame, vendar bi se nanjo še enkrat vpisala,« pravi odličnjakinja, ki se torej izbire ne kesa, »ker drugače matematike in fizike ne bi nikoli vzela v roke, zato je bila prava priložnost.« Je torej izbrala to smer ravno zaradi matematike in fizike? »Da, ker vem, da se z njima ne bom nikoli več ukvarjala,« pravi smeje Martina. Prosti čas Martine Mezgec je karseda natrpan, kot sama pravi: »Letos sem obiskovala tečaj Martina Mezgec kroma angleščine, do lani sem plavala, potem sem na Glasbeni matici, kjer pripravljam osmi letnik klavirja, pišem pri Klopu in pomagam vodit izvidnike pri skavtih.« Poln urnik torej, ki ga Martina po vsem sodeč dobro prenaša: »Spiš malo manj, "ma inšoma'...,« je njen hudomušni odgovor. Po maturi je bazovska odličnjakinja odvrgla vse zapiske o fiziki, potem pa spoznala, da bi ji verjetno koristili pri učenju za sprejemni izpit na medicinski fakulteti. Martina upa, da jo bodo sprejeli na fakulteti v Ljubljani, drugače bo poskusila tudi v Trstu. Zdaj pa je na vrsti počitnikovanje v Grčiji skupaj s sošolci. (iž) pogovor z odličnjaki - Sharon Ostrouška Burja na maturi To je bila tema maturitetnega referata - Na tržaški univerzi bo študirala matematiko Svojo odličnjakinjo ima tudi naravoslo-vno-multimedijska smer Liceja Franceta Prešerna. To je Sharon Ostrouška iz Za-gradca, za katero je stotica na državnem izpitu prišla nepričakovano, slutila je ni niti po izidu pisnega dela mature, saj si je čakala kvečjemu 95 stotink, zato jo je dosežen uspeh razumljivo prijetno presenetil. Na Sharonini ustni preizkušnji je zapihala burja. Slednja je bila namreč protago-nistka maturitetnega referata, s katerim se je kot prava hči Krasa predstavila odličnjakinja iz Zagradca. Analizirala je burjo kot pojav, nato se je osredotočila na burjo v literaturi, nazadnje pa je prešla na fiziko in pisala o poskusih, da se burja izkoristi za proizvajanje elektrike z gradnjo vetrnih elektrarn. Zakaj pa je Sharon Ostrouška pred petimi leti izbrala naravoslovno-multimedijsko (odličnjakinja pravi, da samo naravoslovno) smer? »Ker mi je vedno bil všeč prirodopis in sem se hotela izpopolniti na tem področju,« pravi Sharon, ki po petih letih rade volje prisodi pozitivno oceno izbrani šoli in smeri: »Vesela sem, da sem izbrala to smer,« Sharon Ostrouška kroma pravi. Tudi v razredu je vladalo pozitivno vzdušje: »Bilo nas je šest deklet in smo se imele lepo,« pravi stotica, tudi zaradi majhnega števila dijakinj. Zunaj šolskih zidov Sharon nima veliko časa za druge dejavnosti, saj njeni starši vodijo znani agriturizem v Zagradcu in jim pomaga, zato je, zlasti ob sobotah in nedeljah, precej zaposlena. Jeseni jo čaka študij matematike na Univerzi v Trstu, pred tem pa bo skušala izkoristiti zadnje prosto poletje pred univerzitetnim študijem in bo zato počivala. (iž) / TRST Sobota, 12. julija 2008 9 V Repnu dvodnevno proslavljanje desetletnice Moške pevske skupine Kraški dom V Pokrajinskem muzeju v Repnu bo ta vikend posebno slavnostno, saj bodo proslavili deseto obletnico delovanja Moške pevske skupine, ki deluje v okviru Kulturnega društva Kraški dom. Obletnico bodo počastili z dvema dogodkoma. Nocoj, s pričetkom ob 21. uri, bo na sporedu večer petja in poezije, na katerem bo skupina predstavila svojo zgoščenko V okolici tržaški, s katero je želela proslaviti jubilejno leto delovanja. Sledil bo splet poezije in petja, ki ga bo ob zboru (vodi ga domačinka Vesna Guštin) izoblikovala dramska skupina Kraški dom. Jutri bodo obletnico proslavili v družbi svojih prijateljev, oziroma nekaterih zborov in skupin, s katerimi so repenski pevci sodelovali v tem desetletju. V goste prihajajo Moški pevski zbor vinogradnikov iz Šentruperta, Logaški oktet in Moški pevski zbor Anton Polanšek z Obirskega. Večer, ki nosi naslov Zapojmo s prijatelji, se bo v Pokrajinskem muzeju v Repnu pričel ob 19. uri. Stradasuona letos v kopališču Ausonia Nova izvedba festivala Stradasuona, ki jo prireja društvo Globogas Trieste, v sodelovanju z zadrugo Bonawentura/Gledališče Miela in s prispevkom deželnega odborništva za kulturo, je posvečena spominu na prerano preminulo prijateljico Lolo. Letošnja nekoliko okrnjena izvedba, a kljub temu glasbeno zanimiva, bo potekala v kopališču Ausonia v Trstu in se bo pričela že v torek, 15 .julija. Prvo srečanje bo z znano newyorško ska skupino The Toasters, ki spada v sam vrh tega žanra. V sredo, 30. julija se bo niz nadaljeval z elektrobalkansko glasbo, in sicer z večkrat nagrajenim didžejem Shantel, ki ga bo spremljal Bucovina Club Orkestar, pravi vrtinec balkanskega glasbenega sloga, kjer izstopa brhki in gibki glas Vesne Pe-tkovic. Zadnje srečanje v letošnjem nizu Stradasuona bo v četrtek, 7. avgusta, kjer bo zaigral afriški reggae. Nastopil bo Ras Dumisani, doma iz Južne Afrike, ki pa že leta živi v Parizu, s svojim Afrikhaya bandom. Izvaja topel in lebdeč reggae, ki navadno zanese koncert v pravi happening. Vsi koncerti se bodo začeli ob 21 uri, vstopnina pa je 10 Evrov. (Pan) Včeraj danes Danes, SOBOTA, 12. julija 2008 MOHOR IN FORTUNAT Sonce vzide ob 5.28 in zatone ob 20.53 - Dolžina dneva 15.25 - Luna vzide ob 16.13 in zatone ob 1.00. Jutri, NEDELJA, 13. julija 2008 HENRIK VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 27,0 stopinje C, zračni tlak 1016,5 mb ustaljen, veter 4 km na uro severo-vzhodnik, vlaga 53-od-stotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 25,5 stopinje C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 7., do sobote, 12. julija 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Goldonijev trg 8 (040 634144), Ul. Revoltella 41 (040 941048), Žavlje -Ul. Flavia 39/C (040 232253). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) O Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Istrska ulica, Ul. A. Valerio 1 (univerza) SHELL: Drevored Campi Elisi 1/1 Q8: Domjo (Strada della Rosandra), Ul. DAlviano 14 TOTAL: , Ul. Brigata Casale, Sesljan -drž. c. 202 (km 27) ESSO: Milje - Ul. Battisti 6, Pokrajinska cesta km 8+738 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: - Ul. F. Severo 2/3 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carna-ro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Op-čine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Goldonijev trg 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor S. Piero 2, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul Tor S. Piero 2 (040 421040). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino 18.20, 20.15, 22.15 »Un'estate al ma-re«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'incredibile Hulk«; Dvorana 3: 16.30 »Boogeyman 2«; 18.15, 20.15, 22.00 »Aleksandra«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Agente Smart - Casino totale«. SUPER - 20.00 »Sex and the city«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.00, 22.10 »Agente Smart - Casino totale«; Dvorana 2: 17.50, 20.10, 22.15 »Funny games«; Dvorana 3: 17.45, 20.00, 22.10 »Wanted - Sce-gli il tuo destino«; Dvorana 4: 17.50, 19.50, 22.00 »Un'estate al mare«; Dvorana 5: 17.50 »L'incredibile Hulk«; 20.15, 22.15 »Boogeyman 2«. □ Obvestila ALCIONE - 19.00, 21.00 »II divo«. AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Wanted - Scegli il tuo destino«. ARISTON - 21.15 »Il cacciatore di aquiloni«. CINECITY - 16.00, 18.05, 20.10, 22.10 »Agente Smart - Casino totale«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.10 »Funny games«; 16.10, 18.05, 20.00, 22.00 »Ken il guerriero: La leggenda di Hokuto«; 16.00, 17.00, 18.05, 19.10, 20.10, 21.20, 22.15 »Wanted - Scegli il tuo destino«; 17.45, 20.00, 22.10 »Un'estate al mare«;16.00 »Boogeyman - Il ritorno dell'uomo nero«; 16.10, 18.30, 21.30 »L'incredibile Hulk«. EXCELSIOR - 18.00, 21.00 »Be Kind Rewind«. EXCELSIOR AZZURRA - 18.00, 21.00 »Once - Una volta«. FELLINI - 16.15 »Impy e il mistero dell'isola magica«; 18.00, 21.45 »E venne il giorno«; 19.30 »Gomorra«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Funny games«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.00, 20.30 »Un amore di testimone«; 18.45, 22.15 »La notte non aspetta«. KOPER - KO LOSE J - 16.40, 18.30, 20.20, 22.10, 0.00 »Maturantski ples«; 17.20, 19.30, 21.40, 23.50 »Hancock«; 18.50, 21.20 »Stregel sem angleškemu kralju«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da ponovno odpira svoja vrata »Poletni Net point« v Nabrežini. To je brezplačna računalniška delavnica za otroke in mlade do 14. leta starosti, ki se želijo naučiti pravilno uporabljati računalnik. Poletni Net Point bo odprt s sledečim urnikom: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure. Vse informacije in vpisne pole dobite pri okencu urada za stike z javnostjo, v Grudnovi hiši v Nabrežini št. 158 (brezplačna telefonska številka 800-002291, urnik poslovanja: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi od 14. do 17. ure. GLASBENA MATICA obvešča cenjene stranke, da bo do 31. julija tajništvo odprto s poletnim urnikom: od 9. do 12. ure. Zaradi poletnega dopusta bo zaprto od 1. do 23. avgusta. Od 25. avgusta dalje bo odprto s poletnim urnikom. KRUT obvešča, da bo pisarna odprta s poletnim urnikom, od 9. do 13. ure. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA sporoča, da bo v juliju in avgustu tržaški urad odprt od 9. do 14. ure. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi do 12. septembra, delovali s poletnim urnikom in sicer od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. SMUČARSKI KLUB BRDINA obvešča svoje člane, da lahko na društvu naročijo nove smuči po zanimivi ceni. Za informacije lahko pokličete na tel. št.: 347-5292058. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bodo v juliju in avgustu uradi v Trstu, Gorici in Čedadu delovali po poletnem urniku: od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. APOSTOLSTVO SV. CIRILA IN METODA iz Trsta vabi v nedeljo, 13. julija, ob 17. uri na Vejno k slavju svetih bratov. Slovesnost bo vodil tržaški škof msgr. Evgen Ravignani ob svojem srebrnem jubileju škofovskega posvečenja. Zaželjene so narodne noše. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celotedenski in ob vikendih, v sledečih izmenah: od 21. do 25. julija, od 10. do 16. ure. Datumi julijskih tečajev ob vikendih: 12., 13., 18., 19., 20., 26. in 27. julija. V petek zvečer teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. V juliju so možne individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel/fax: 040-299858 ali e-mail: in-fo@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo odhod avtobusa iz Padrič za koncert v Izoli v nedeljo, 13. julija, ob 16.30. Začetek proslave ob 18. uri. ARTEDEN/08: kdor bi se rad udeležil delavnice jazz zborapod vodstvom Andrejke Možina, naj se prijavi na naslov: mozinaandrej-ka@yahoo.it (urnik: nedelja, 13. julija, od 17.30 do19.30, ponedeljek, 14. julija, od 19. do 21. ure, torek, 15. julija, od 19.30 do 22.30, sreda, 16. julija, od 18.30 do 20. ure -istega dne sledi nastop). ŽUPNIJA SV. KRIŽ pri Trstu namerava v sodelovanju z mladimi ani- matorji iz Slovenije in s šolskimi sestrami De Notre Dame organizirati »Oratorij« za osnovnošolske otroke in dijake nižje srednje šole, od ponedeljka, 14. julija, do petka, 18. julija, v Slomškovem domu v Sv. Križu. Vsi, ki se zanimate za ta oratorij se priglasite čimprej na tel. št.: 040-220693 ali 347-9322123, kjer boste dobili vse ostale informacije. Lahko si Slomškov dom pridete tudi ogledat. ORATORIJ ZA OSNOVNOŠOLSKE OTROKE IN DIJAKE NIŽJE SREDNJE ŠOLE - bo potekal od ponedeljka, 14. julija, do petka, 18. julija, v Slomškovem domu v sv. Križu pri Trstu. Zborovanje od 8.30 do 9. ure; ob 9. uri dvig zastave, zgodba, delo po skupinah, malica z odmorom, razne delavnice; ob 12. uri kosilo, popoldanske dejavnosti, igre, petje, itd.; ob 15.30 spust zastave in odhod domov do 16. ure. Za vpis lahko pokličete na tel. št.: 040220693 ali 347-9322123. Vabljeni tudi višješolci in študentje iz Slovenije. SKD IGO GRUDEN prireja od 14. do 18. julija delavnico za otroke od 6. do 12. leta starosti »Skriti zakladi krajine«. Vodila jo bo slikarka Ani Tretjak. Dejavnost bo potekala vsak dan od 9. do 13. ure v prostorih dvorane Kulturnega doma in v Nabre-žinskem vaškem jedru. Za informacije in vpis pokličite na tel. št. 040-220680 ali 339-4184635. SLOMŠKOV DOM v sv. Križu pri Trstu se pripravlja na oratorij, ki bo od ponedeljka, 14. do petka, 18. julija. Udeležijo se ga lahko otroci iz zadnjega letnika vrtca, otroci iz osnovne šole in dijaki nižje srednje šole pa tudi dijaki iz višjih šol in študenti kot pomočniki. Zbiranje od 8. do 9. ure, zaključek ob 16. uri, vmes se bo odvijal program, ki vsebuje igre in razne ustvarjalne delavnice. V soboto, 19. julija, je predviden romarski izlet na Sv. Višarje in Belo-peška jezera, katerega se lahko udeleži vsakdo. Za vpis in podrobnejše informacije se obrnite na tel. št. 040-220693 ali 347-9322123. SKD VIGRED vabi v torek, 15. julija, ob 21. uri na dvorišče Štalce v Šem-polaju na ogled filma primernega za otroke in odrasle »Heidi«. Film je bil sneman tudi v Sloveniji. V slučaju slabega vremena bo predvajanje filma v Štalci. RAJONSKI SVET za Zahodni Kras se bo sestal v četrtek, 17. julija, ob 20. uri v svojem sedežu na Proseku 159. F.C. PRIMORJE organizira na Prose-ku športni praznik s sledečim programom: v petek, 18. julija, plesna šola Diamante, v soboto, 19. julija, ansambel Alter Ego, v nedeljo, 20. julija, ansambel Happy Day, v soboto, 26. julija, ansambel MI, v nedeljo, 27. julija, koncert Godbene-ga Društva Prosek in ansambel Souvenir, v soboto 2. avgusta, ansambel 3 Prasički, v nedeljo ansambel Old Stars. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina, organizira v petek, 18. julija, ob 18.30 obisk kleti Borisa Lisjaka v Dutovljah! Za informacije in prijave kličite na tel. 333-4219540 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV IN JSKD prirejata 4. Mednarodni mladinski godbeniški laboratorij namenjen godbenikom od 9. do 20. leta starosti. Odvijal se bo v Dijaškem domu v Portorožu od 20. julija do 26. julija 2008. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št. 040-635626). JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa optimist. Tečaji so namenjeni otrokom, ki so rojeni od leta 1995 do 2001 in znajo plavati. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. Četrti tečaj od 21. julija do 1. avgusta 2008. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah, od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, ter na tel/fax: 040-299858; e-mail: in-fo@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org. OBČINSKA KNJIŽNICA ZGONIK iz Nabrežine, obvešča cenjene bralce, da bo zaprta za poletni dopust od ponedeljka, 14. do petka, 25. julija. DRUŠTVO NOE' organizira »tečaj restavriranja starega pohištva«. Prvi srečanji bosta v soboto, 26. in v nedeljo, 27. julija. Info: 040-299461 ali 349-8419497. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA v soorganizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev za srednješolce se bo odvijala na Debelem Rtiču od 27. julija do 2. avgusta. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št. 040-635626, 0481-531495). F.C. PRIMORJE oživlja sekcijo Cicibanov. Če je vaš otrok star od 8 do 10 let, ga lahko vpišete v našo ekipo. 3. avgusta bo na travnatem igrišču Ervatti pri Briščikih, od 9. ure dalje, enodnevni brezplačni kamp (kosilo je vključeno). Ob udeležbi prejme vaš otrok majico in hlačke v dar. Info in vpis (do 28. julija) na tel. št. 329-6022707 (Robert). NARODNA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo odprta s poletnim urnikom do petka, 29. avgusta od 8. do 16. ure. Zaradi poletnega dopusta bo zaprta od ponedeljka, 28. julija do četrtka, 14. avgusta. SKLAD MIJA ČUK obvešča, da je letošnje poletno središče Kratko-hlačnik 2008 na Proseku do 1. avgusta od 8. do 17. ure. Informacije in vpis v jutranjih urah na Skladu Mitja Čuk - Proseška ul. 131 - tel. 040-212289. SLOVENSKI INFORMATIVNI CENTER Narodni dom (Ul. Filzi 14 -Trst) bo zaprt do ponedeljka, 1. septembra. Prispevki V spomin na Viktorja Sosiča darujeta Gina in Stanka 40,00 evrov za Knjižnico Pinko Tomažič in tovariši. V spomin na Pierino Adamič s Preč-nika daruje Rada Suban 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Prečniku. t Nenadoma nas je zapustil naš ljubljeni mož, brat in stric Emilio Mauri Žalostno vest sporočajo žena Miranda, sestra Jolanda in brat Tiberio z družinama ter ostalo sorodstvo Iskrena hvala sosedi ge. Dorjani Kofol za dragoceno pomoč, dr. Egidiji Kos za hitro in nujno posredovanje ter osebju katinarske bolnišnice za vso nego. Pogreb bo v ponedeljek, 14. julija ob 13.00 uri iz ulice Costalunga v boljun-sko cerkev. Lakotišče, Boljunec, 12. julija 2008 Hvala dobri stric za tvojo ljubeznivo srčnost in za vse lepe trenutke preživete v tvoji družbi Bojan, Erik, Marisa in Ennio Ob boleči izgubi dragega moža Mi-ljota žalujemo z ženo Mirando in svojci prijatelji Bruno, Damjan, Dušan, Mario, Duilio, Pepi, Egidio, Karlo z družinami Ob izgubi Emilia Maverja izražamo ženi Mirandi, bratu Tiberiju in ostalim svojcem občuteno sožalje. KD Fran Venturini 1 0 Sobota, 12. julija 2008 TRST / ORGANIZACIJE IZ BAZOVICE vas prijazno vabüo na tradicionalni ÍM danes n jul|ja Za glasbo in dobro razpoloženje bosta posKrbeia ansambla Mi ¡n HAPPY DAY Delovali bodo dobro založeni kioski! O OBČINA DOLINA OBČINA ZGONIK vabita danes, 12. julija 2008, ob 21. uri na prireditveni prostor pred županstvom v Zgoniku na večer DUŠA SRBIJE s folklorno skupino "TEHNIČNA ŠKOLAZA MAŠINSTOVO I SAOBRAČAJ" iz Kragujevca Pobudo je podprla Zadružna kraška banka. S posredovanjem društva »Non bombe ma solo caramelle - Ne bombe a samo bomboni- ONLUS«, ki se že vrsto let zavzema za pomoč otrokom žrtvam vojne. 9 Šolske vesti RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A.M. SLOMŠKA sporoča, da bo v poletnih mesecih tajništvo odprto od ponedeljka do petka, od 8. do 13. ure. RAVNATELJSTVO DTTZG ŽIGA ZOISE v Trstu obvešča, da 15. julija zapade rok za potrditev vpisa v I. razred višje šole. Prvošolci naj se zato javijo v tajništvu šole do vključno zgoraj omenjenega datuma. RAZSTAVA NA BONOMOVEM DOMU: Dijaki 1. klasičnega razreda li-ceja F. Prešeren in mentorica Vas vljudno vabimo v Prosvetni dom na Opčine na poletni ogled fotografske in zgodovinske razstave o Petru Bo-nomu in njegovi palači. Pobudi smo za natečaj sklada FAI in s podporo Zadružne kraške banke pripravili ob Trubarjevem letu, sedaj pa nas je v goste sprejelo SKD Tabor. Razstava bo na ogled do 31. julija. Odprta bo vsak delavnik, od 17. do 20. ure. ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRAN MIL-ČINSKI organizira naslednje poletne tabore: Angleški »Jezikajte!« v Postojni, od 24. do 29. avgusta (od 8. do 15. leta); računalniško in šahovsko delavnico »Mišk@« v Trstu, od 1. do 5. septembra (od 3. razreda dalje). Za dodatne informacije in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040-567751, ali mobi: 320-2717508 (Tanja) in po e-pošti: franmilcinski@gmail.com. DTTZ ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola ob sobotah zaprta do 30. avgusta 2008. Med tednom bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. ZNANSTVENI LICEJ FRANCETA PREŠERNA sporoča, da bo do 30. avgusta šola ob sobotah zaprta. S Izleti SPDT ORGANIZIRA: - IZLET NA CLAP FORAT (1562m), v nedeljo, 13. julija. Izlet je zahteven in primeren le za trenirane planince. Predvidenih je sedem ur hoje. Udeleženci se bodo zbrali ob 6. uri pri spomeniku v Križu. Vodil bo Livio Semec tel. 040/220155; - POHOD ob 150. letnici Juliusa Kugyja, v nedeljo, 20. julija. Tržaški planinci se bodo zbrali ob 8. uri na Opčinah pri hotelu Danev. Z osebnimi avtomobili se bodo podali na krajši sprehod v Tolminska korita. V popoldanskih urah pa se bodo udeležili svečanosti ob spomeniku J. Ku-gyja v Trenti in v Informativnem centru TNP. Izlet vodi Peter Suhadolc. (Inf. Tel.040/2176855-Vojka ); - AVTOBUSNI IZLET NA VRŠIČ IN SLEME, v nedeljo, 27. julija. Planinci se bodo podali z avtobusom na Vršič, od koder se bodo povzpeli na Sleme. Ob sestopu se bodo ustavili pri spomeniku, ki so ga leta 1953 postavili Kugyju. Izlet vodi Elči Abram. Prijave sprejemata: Livio tel. 040/220155 in Vojka tel. 040/2176855 ali 3335994450. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi 19. julija na Storžič (2132 m). Od doma pod Storžičem čez veliko poljano preko Psice na vrh. Spust na POLETNA RAZPRODAJA POPUSTI OD 10% DO 50% SPODNJE PERILO IN TEKSTILNI IZDELKI ZA DOM TRST - ul. S. Spiridione, 5 ff3^ I ZVEZA SLOVENSKIH KULT I DRUŠTEV ob 10-letnici Moške pevske skupine vabi v Pokrajinski muzej v Repnu danes, 12. julija, ob 21. uri, na večer petja in poezije - predstavitev zborove zgoščenke V okolici tržaški - kulturni program Od Ljubezni do ... ljubezni v izvedbi Mops in dramske skupine Kraški dom jutri, 13. julija, ob 19. uri Zapojmo s prijatelji večer oblikujejo: Mopz vinogradnikov iz Šentruperta Logaški oktet Mopz Valentin Polanšek z Obirskega ske skupine in razstava del otroške delavnice. Vse pobude se bodo odvijale v ŠKC v Lonjerju. Vabljeni! SKD LONJER - KATINARA obvešča, da je v prostorih ŠKC v Lonjerju na ogled razstava slik Roka Zelenka vsak dan do vključno četrtka, 17. julija, od 19. do 20.30. SKD TABOR - POLETJE POD KOSTANJEM 2008 v Prosvetnem domu na Opčinah: v četrtek, 17. julija, ob 21.15, celovečerni film »Juno«; četrtek, 24. julija, ob 21. uri, večer istrskih pesmi z Rudijem Bučarjem; četrtek, 31. julija, ob 21. uri, koncert sardin-skega zbora »Paulis di Uri« (Sassari). V primeru slabega vremena bodo prireditve v dvorani. Za podrobnejše informacije www.skdtabor.it. Pokrovitelj: Pokrajina Trst; pobudo so podprli: rajonski svet za vzhodni Kras, Zadružna kraška banka, Zveza slovenskih kulturnih društev, Nova Conad - Društvena prodajalna na Opčinah in razni domači trgovski obrati. ¿j Čestitke Bašeljski preval in po vzhodni strani Storžiča čez javorniški preval do izhodišča. Zelo zahtevna označena pot, potrebna samovarovalni komplet in čelada. Prevoz z osebnimi avtomobili. Sestanek z udeleženci v društvenih prostorih v četrtek, 17. julija, ob 18.00 uri. Vodi Simon Gorjup. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU prireja v soboto, 19. julija, izlet po Notranjski in na Ma-šun, kjer bo potekalo družabno srečanje s pobratenim društvom iz Ilirske Bistrice. Informacije med 9. in 13. uro, na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, Trst, tel. št.: 040-360072. KMEČKA ZVEZA IN ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA prirejata v nedeljo, 27. julija, tradicionalni izlet na Kmečki praznik, ki ga prireja Skupnost južno koroških kmetov v Šentjakobu v Rožu na Avstrijskem Koroškem. Cena izleta znaša 20,00 evrov in krije samo stroške prevoza. Zainteresirani se lahko vpišejo v uradih Kmečke Zveze Trsta, Gorice in Čedada. KRUT obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko letovanje na Malem Lošinju od 31. avgusta do 7. septembra. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul Cicerone 8/B, tel.: 040-360072. LETNIKI '68 IZ ZAHODNEGA KRASA organiziramo izlet v Ptuj in okolico 4. oktobra 2008, da bi skupaj praznovali 40-letnico. Vabljeni so vsi soletniki iz okoliških vasi. Za informacije in rezervacije: Tamara 339-2241221, Aljo-ša 334-9772080, Igor 347-6849308. 70-LETNIKI OBČINE DOLINA prirejajo v nedeljo, 7. septembra, izlet v Begunje in na Bled s kosilom pri Jožev-cu. Ne izgubite priložnosti in pridružite se nam! Informacije na tel. št. 3463540784. 0 Prireditve KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ in Galerija Rika Debenjaka iz Kanala ob Soči pripravljata spominsko razstavo ob 50-letnici smrti goriškega umetnika Lojzeta Špacapana. Da bi likovnika čim bolj popolno predstavili, se organizatorja obračata na ustanove in zasebnike s prošnjo po informacijah in eventuelno posojo del za razstavo. Prosim kličite na tel. št.: 0039-0481-531445 med 8.30 in 12.30 (Kulturni center Lojze Bratuž). ARTEDEN' 08 program: v nedeljo, 13. julija, ob 19.30 dobrodošlica letošnjim umetnikom s koncertom Pihalnega orkestra Ricmanje, v torek, 15. julija, ob 19.30 »Surprise me!« Dario Cossutta-plesna točka in »Art performance Mu-tandis« z Jasno Merku in Luiso Toma-setig, v sredo, 16. julija, ob 21. uri nastop udeležencev delavnice za jazzov-sko vokalno skupino, v četrtek, 17. julija, ob 18.30 pokušnja domačih vin in ob 19.30 družabnost z glasbeno skupino Alter Ego, v soboto, 19. julija, ob 19.30 odprtje razstave nastalih del umetnikov s predstavitvijo Ivana Žer-jala, nastop mladinske Lonjerske pev- Danes praznuje naša draga FULVIA svojih prvih 50 let. Da bi bila tudi nadaljnja leta tako uspešna in zdravja polna ji iz srca želimo mama, papa' in sestra z družino. Tam gori v Prebenegu in po vsem dolinskem Bregu vse, kar je živo od veselja nori, ker naša FULVIA svoj čudoviti okrogli jubilej slavi. Vedno pridna, sposobna, delavna in uspešna, ji ponavadi ne uide prav nobena. Da bi v življenju ostala vedno, kot doslej, številka 1, ji iz srca vošči Klapa dobre pustolovščine. V Prebenegu bo vse živo in veselo, ker naša draga župan a FULVIA slavi svoj lepi jubilej - 5 x 10. Želiva ti, da bi bila še naprej zdrava in vesela, srečna in ljubezniva ter prijazna in nasmejana. Želiva ti, da bi tudi za drugi mandat naša županja ostala. Še na mnoga leta draga FULVIA, ti kličeta tvoji občanki Ema Tul in Ada Počkar. Nasa draga podpredsednica MIRJAM MALALAN je uspešno dokončala univerzitetni študij na tržaški ekonomski fakulteti in postala strokovnjakinja za upravljanje podjetij in komunikacijo z osebjem. Iskrene čestitke in vso srečo na nadaljnji poti ji želijo vsi pri društvu MOSP. S Poslovni oglasi ODDAM TRGOVINO v centru Nabrežine. Tel. 040/201209 PRODAJAM STANOVANJE v Hrpeljah, Slavniška 9. Tel. 00386-40582147, 0038656802702 ali neposreden ogled od 17.30 do 20.ure 48-LETNA PRIDNA GOSPA IŠČE DELO v popoldanskih urah vsaki dan. Tel. 331-2439497 MIZARSKA DELAVNICA nujno zaposli osebo. Pokličite na 335285063 B Mali oglasi IŠČEM moško narodno nošo. Tel.: 3461899522. IŠČEM KNJIGE za 3. razred Pedagoškega liceja A.M. Slomšek, še posebno Leksikon filozofija (avtor Sruk). Tel. 040-225214 ob uri kosila. KUPIM stare kamnite stopnice. Klicati na tel. št.: 040-224407 ali 3356782261. Spoštovani županji Fulviji Premolin ob pomembnem življenjskem jubileju čestita in vošči obilo zdravja, sreče in nadaljnjih vsestranskih uspehov Agrarna skupnost jusov - srenj Danes praznuje okroglo obletnico dolinska županja Fulvia Premolin Še veliko zdravja, sreče in uspehov ji želijo vaške organizacije iz Boršta in Zabrežca V Prebenegu praznuje Fulvia Premolin 50. rojstni dan. Vse najboljše in še veliko osebnih uspehov ji želi AŠD Breg Ob okrogli obletnici voščijo županji dr. Fulviji Premolin obilo sreče, zdravja in zadovoljstva odborniki, svetovalci, tajnica in generalni direktor Občine Doline POŠTENA IN DELAVNA GOSPA išče dvakrat tedensko delo za likanje ali kot hišna pomočnica, en dan v dopoldanskem in en dan v popoldanskem času. Tel. 040-200930 v večerni urah. PRI SV. JAKOBU dajem v najem opremljeno stanovanje. Klicati na tel. št. 040-52038 od 19. do 21. ure. PRODAM ALFA 33 1.3 S, letnik 1985 (starodobnik), sivo metalizirane barve, prevoženih 150.00 km, v odličnem stanju, cena po dogovoru. Tel. 3388066816 PRODAM JADRNICO model QR 6,82, dobro opremljeno z možnostjo priveza. Tel. 335-5319333. ZA V NAJEM IŠČEM stanovanje ali hišo na slovenskem Krasu. Tel. 040224407. H1 Osmice IZTOK je v Slivnem odprl osmico. Tel.: 040-200634. Vabljeni. KMETIJA SLAVEC je v Mačkoljah na št. 133 odprla vrata svoje osmice. Vljudno vabljeni! MAVHINJE, osmica je odprta pri Normi. Tel. 040-299806 OSMICO V SAMATORCI sta odprla že 25. leto Stanko in Alma. Priporočamo se za obisk. Tel. 040-229349. OSMICO je odprl Mario Milič, Zgonik 71. Tel. 040-229337 PRI REPI NA KONTOVELU sta odprla osmico Dušan Križman in Slava Starc. Prisrčno vabljeni! SIDONIJA IN MAVRICA sta odprli osmico v Medjivasi št. 10. Tel. 040208987. SREČKO ŠTOLFA ima odprto osmico v Saležu št. 46. Tel. 040-226439 STANKO je na Opčinah odprl osmico. V GABROVEC vas vabita na osmico Bogdan in Marlenka v mesecu juliju. Tel. 040-2296068. V KRIŽU je odprl osmico Martin Košuta. Tel. 040 - 220605 Primorske t Nepremičnine A Sobotna priloga Primorskega dnevnika stran pripravila oglaševalska agencija i nieuid www.tmedia.it Osvežitev na domačem vrtu V srednjem veku je plavanje veljalo za eno od sedmih spretnosti viteza. Pred dvema desetletjema je bazen ob hiši pomenil razkošje in svojevrsten statusni simbol. Novodobni vitezi imajo druge spretnosti; vedo, da se jim bolj kot, na primer, menjava avtomobila izplača ob svoji hiši zgraditi bazen, ki ga bodo ob primernem vzdrževanju uporabljali še vrsto vročih poletij. Plavanje velja za enega najstarejših športov, o čemer pričajo zgodovinska dejstva. V »jami plavalcev« v severozahodnem delu Egipta se nahajajo poslikave iz kamene dobe, zapise o plavanju najdemo tudi 2000 let pred našim štetjem v Epu o Gilga-mešu, Iliadi in Odiseji, Svetem pismu O zdravilnih in blagodejnih učinkih plavanja ne dvomi nihče. Ko plavamo uporabljamo in krepimo tako ramenske, hrbtne in prsne mišice kot tudi mišice rok in nog, ne obremenjujemo pa sklepov in sklepnih vezi. Poleg tega, da s plavanjem razbremenjujemo hrbtenico, rekreativno plavanje ugodno vpliva na srčno žilni sistem. Vodni tlak poživlja cirkulacijo. Če aktivno plavamo eno uro, porabimo več kalorij, kot bi jih porabili z, denimo, tekom ali kolesarjenjem, so izračunali strokovnjaki. Toda, le redkokateri bazen ob hiši je dovolj velik, da bi v njem resnično lahko plavali. V njem lahko naredimo kvečjemu nekaj zamahov, s čemer ni nič narobe. Nasprotno, že gibanje - hoja v vodi, kriljenje z rokami in nogami ali preprosto razgibavanje med namakanjem - sprošča in ugodno vpliva na psihofizično počutje. Sprostitev - naj gre za plavanje ali le namakanje - v varnem zavetju doma, brez množice hrupnih in brezobzirnih letoviščarjev, ki mrzlično iščejo prostor na plažah, brez čakanja v cestni gneči, je odlična priložnost za umirjen oddih in pobeg od vsakdanjih obveznosti. Zunanji bazeni nam varno zavetje in prostor za oddih nudijo od konca maja do začetka oktobra. Izbira vrst, oblik in materialov bazena je skoraj brezmejna. Če želimo v bazenu plavati, je priporočljivo, da je ta daljši in ožji, globok pa najmanj 1,5 metra. Pri umestitvi bazena v bivalno okolje je poleg oblikovnih zamisli treba pozornost posvetiti tehnično-varnostnim vprašanjem. Če, na primer, razmišljate o bazenu na terasi ali kakšnem večjem balkonu, nujno preverite statiko. Največ svobode glede oblike, globine in dolžine bazena dopuščajo klasični, betonski bazeni. Čeprav so najstarejši, še vedno veljajo za najkakovostnejše in zato seveda tudi najdražje. In kar je še posebno pomembno: izgled tovrstnega bazena lahko popolnoma prilagodimo arhitekturi hiše in širšemu okolju, v katerem se nahaja. Notranjost je običajno obložena s keramičnimi ploščicami oz. plastičnimi ali (pri bolj izbirčnih lastnikih) steklenimi mozaiki, ki so še posebej pri zaključevanju bazenskih zaokroženih vogalov izkažejo za koristne. Oblikovno med klasičnimi bazeni še vedno prevladujejo okrogli ali kvadratni, vse pogostejši pa so bazeni nepravilnih oblik. Izbor posamezne oblike je odvisen od želje oz. okusa lastnika in uporabnikov, namena in prostorskih možnosti. Strokovnjaki svetujejo, naj se bazen nahaja na sončnem, a zavetrnem mestu. Ob gradnji je treba predvideti tudi možnost električnega in vodnega priključka. Če v bazen vgradimo toplotne izmenjevalce, si čas, ko nam ne bo mraz, ko bomo plavali ali se namakali, podaljšamo. Lahko pa bazen prekrijemo tudi s streho. Nekoliko manj svobode imamo pri obliki, dimenzijah in postavitvi drugih vrst bazenov: montažnih, poliestrskih in ti. liner bazenih. Precej pogosti so prostostoječi montažni bazeni, ki jih brez posebnih naporov in znanj postavimo na različne podlage v nekaj urah. Lahko pa jih tudi v celoti ali le deloma vkopljemo v tla. Na trgu je ogromno ponudnikov tovrstnih bazenov, na voljo so že v skoraj vsakem bolje založenem hi-permarketu. Paketi običajno poleg bazena vključujejo čistilno napravo za prečiščevanje vode in lestev za lažji dostop v bazen. Gladke zaokrožene vogale imajo poliestrski bazeni, ki so narejeni iz smol in steklenih vlaken, iz katerih izdelujejo tudi plovila. Tako vgradnja kot vzdrževanje poliestrskega bazena veljata za relativno enostavni opravili, kar potrjuje tudi dejstvo, da so tovrstni bazeni najbolj prodajana vrsta bazenov v zahodni Evropi. Za preprečitev izrivanja praznega bazena iz zemlje, je treba prostor, kjer bo bazen nameščen, zasuti s cementom in peskom. Poleg atraktivnih oblik, ki jih omogočajo poliestrski bazeni, štejejo poznavalci med glavne odlike tudi dolgo življenjsko dobo, celo 20 ali več let. Primer bazena na večjem balkonu Primer zunanjega bazena Rui Jernej Suša s.p. Nepremičninska organizacija Krasa in Brkinov V Divači, na obrobju umirjenega in urejenega stanovanjskega naselja in le korak od gozda je v gradnji 5 vrstnih hiš do IV. gradbene faze. Vse hiše imajo 191 m2, sončno jugozahodno lego v komunalno urejenem delu naselja, pripadajoča zemljišča v velikosti od 409 m2 do 599 m2. Na voljo so še 4 hiše. Kontakt: 00386 31 648 066 Dutovlje okolica, 183 m , vseljiva stara kraška domačija, enonadstropna z mansardo, z gospodarskim poslopjem in velikim nadstreškom za avtomobile, zaprto dvorišče 300 m2 z vhodnim kamnitim portalom, balkon čez celo dolžino hiše, z lepim razgledom, 1.1900. Kontakt: 00386 31 648 066 Primorske t Nepremičnine A Sobotna priloga Primorskega dnevnika Prav tako kot poliestrske, vstavimo tudi t.i. liner bazene v betonsko ploščo. Tudi ta vrsta bazenov omogoča uveljavitev zamisli in idej posameznikov, ki želijo oblikovati svojski plavalni raj na domačem vrtu. Stene liner bazena so »preoblečene« z različnimi materiali; uporabimo lahko les, betonske zidake, siporeks ali sti-ropor, celo pločevino. Če pa prisegate na ekstravagan-co, potem so za vas kopalni ribniki. Kombinacijo bazena in vodnega rastlinjaka oblikujemo tako, da v zemljo izkopamo jamo, ki jo nato prevleče-mo s posebno PVC bazensko oblogo. Zasadimo rastline in po želji oblikujemo gejzire, slapove, fontane ..., med katerimi se nato namakamo. Cena bazena je odvisna od vrste in velikosti bazena ter materialov. Najcenejše solidne montažne bazene je mogoče dobiti za okrog 2000 evrov, če izberemo katerega od ostalih vrst cene naraščajo skladno z velikostjo in kakovostjo materialov; cene se povzp-nejo tudi do nekaj deset tisoč tolarjev. Ne smemo pozabiti na dodatno opremo. Napravi za čiščenje in kro- ženje, lahko tudi ogrevanje bazenske vode, niti ne moremo reči dodatna oprema. Pod to lahko prej štejemo protitočno plavalno napravo, ki ustvarja vtis, da se premikate, ko v resnici skorajda na mestu izvajate plavalne gibe in podvodne reflektorje, ki ustvarjajo prijetno vzdušje, ko sonce zaide. Telo vam masirajo masažni sistemi s različnim številom masažnih šob, ki jih namestimo v stene ali na dno bazena. Ne moreta škoditi niti sesalec za čiščenje najdrobnejših delcev in naprava za avtomatsko uravnavanje kemične kakovosti bazenske vode. Otroci bodo veseli tobogana ali skakalne deske. Da bo življenjska doba bazena čim daljša, ga moramo primerno vzdrževati. Če vodo čez zimo pustimo v bazenu, čistilno napravo odklopimo, v vodo pa dodamo sredstva za prezi-movanje. Ko bazena ne uporabljamo, ga pokrijemo s pokrivalom, ki je za lažje upravljanje lahko nameščen na poseben navijalni sistem, ročni ali elektronski. Dobro zaščito, istočasno pa tudi podaljšanje kopalne sezone, nudi bazenska kupola, ki opravlja dve funkciji: vodo dogreva, istočasno pa kopalce ščiti pred nesnago iz zraka. VZDRZEVANJE BAZENSKE VODE vrsta nečistoče merska enota količina mikroorganizmi miljon kom. 50 urin izločen preko kože litrov 0,05 znoj litrov 0,3 organski trdni delci g 0,5 dušik skupno g I\l2 1,0 Čista in bakteriološko neoporečna voda je osnovnega pomena za zdravje uporabnika in pravilno vzdrževanje bazena. Največji onesnaževalec vode je prav kopalec, k onesnaževanju bazenske vode pa pripomorejo tudi posebne vremenske razmere, npr. dežne kaplje, ki iz ozračja prinesejo prah, veter, ki spomladi nanese cvetni pelod, proti koncu poletja pa so tu že prvi odpadli listi. Vsekakor predstavljajo glavni vir onesnaženja kopalci. En sam kopalec, ki se je pred kopanjem stuširal (!), vnese pri 20 minutnem kopanju v bazen naslednje nečistoče: V tabeli vidimo, da vnese stu-širan kopalec v bazensko vodo 50 miljonov mikroorganizmov, nestu-širan kopalec pa 10 krat več. Znoj, urin in ostale raztopljene organske materije so odlična hrana za bakterije, posebno v vodi ki je segreta nad 27 - 30 in več stopinjami. Zaradi hitrega razmnoževanja mikroorganizmov v bazenski vodi so zahteve za dezinfekcijska sredstva zelo ostre. Po predvidenih standardih mora dezinfekcijsko sredstvo izpolniti pogoj, da v dovoljeni kon-cetraciji v času 30 sek. uniči 99,99% bakterij. www.immobiliarepuntocasa.it Ul. Cicerone št. 8 -Tel. 040 662111 Fax. 040 634301 TRST cenitve »nasvetiza nepremičnine •kupoprodaja Devin 10/c Devin Nabrežina (TS) Tel. 040.2070016 ledimore@revas.it Martinščina (S. Martino del Carso) Mogočna vila obdana s 1.800 m2 parka. Pritličje: kuhinja, dnevna soba, kopalnica Prvo nadstropje: 4 sobe, kopalnica, 2 terasi Luksuzno dodelana. Pogled na morje. V mirnem okolišu. Dobra cestna povezava z bližnjimi mestnimi centri. artners Porto San Rocco, cesta za Lazaret, 2 Milje TS 040/9278761 - info@civicafealestate.it A SLOVENIJA Kolomban, nekaj minut od Milj, krasna vila v modernem stilu v izmeri 300m2, z vgrajenim bazenom, velikim vrtom in pogledom na Istro in morje. Pomembna cena. Informacije v agenciji. TRST CENTER stara vila obsežne velikosti z vrtom, možnost delitve na dve samostojni stanovanji. Pomembna cena. Informacije vagenciji. SV. ROK v turističnem naselju blizu Milj, lepo stanovanje v izmeri 100 m2, sestavljeno iz velikega dnevnega prostora s kaminom in dostopom na bivalno teraso, kuhinjskega kotička, treh sob in ene večje s kopalnico, drugega wc-ja, pokritega parkirnega prostora v garaži. Klima. € 275.000,00 UL. SAN MICHELE v prenovljeni palači, posebno stanovanje v prvem nadstropju sestavljeno iz dnevnega prostora s kuhinjskim kotom, zakonske sobe z garderobo, kopalnice, shrambe, parkirnega prostora. SV. ROK vturističnem naselju blizu Milj, nova stanovanja različnim velikosti in tipologij, s pogledom na morje ali na vrt, z elegantnimi dodelavami in talnim ogrevanjem in hlajenjem, od € 2.600 na m2. Ogled stanovanj po predhodnem naročilu. Sobota, 12. julija 2008 stran pripravila . .. oglaševalska agencija Zfl VOSO reklam° na Primorskem dnevniku www.tmedia.it brezplačna št. 800.129.452 Poletite na krilih samozavesti - EDA CENTER V polpretekli zgodovini so v Sloveniji poslovne stavbe nastajale v želji, da bi bili podobni zahodnemu svetu. Danes nastajajo zato, ker mu postajamo enaki. Pa smo lahko boljši? Eda center v Novi Gorici bo sodobna poslovna stavba, ki nastaja kot izraz gospodarske moči in samozavesti mladega, a uspešnega podjetja Euroin-vest. Naročnik želi s sodobnim arhitekturnim jezikom izraziti svojo naprednost in uspešnost. Z novo stavbo želi ustvariti poslovno središče mesta in čezmej-ne regije. Nova Gorica je po zasnovi slovenska Brazilija, idealno moderno mesto. Maketa ob Kidričevi, ki predstavlja Ravnikarjev herojsko-modernistični urbanizem, je izhodišče - predtekst za oblikovanje našega objekta. Gre za to, da vzpostavimo jasen odnos do kvalitet obstoječega, delno realiziranega modernističnega mesta, hkrati pa ga nadgradimo v smislu današnjih urbanističnih spoznanj in potreb. Po eni strani je potrebno zgostiti urbani prostor in mu dati novo kvaliteto, po drugi pa zagotoviti prepoznavno identiteto novemu kompleksu in preko njega mestnemu predelu. Naloga in dolžnost arhitektov je, da bo novogradnja velikega merila obogatitev mesta v smislu socialnega življenja, urbanizma in harmonične podobe. Kaj pa višina nove stavbe? Jo Nova Gorica prenese? Po našem mnenju in tudi mnenju večine Novogoričanov, je urbana stolpnica na tej lokaciji prava rešitev, saj bo dobrodošel sogovornik obstoječi mestni sliki. Nova Gorica je pretočno in zračno mesto z veliko zelenja, manjka pa ji mediteranske urbane gostote. Premalo je kakovostnega urbanega prostora, ki bi omogočal sodobno mestno življenje in artikuliranih urbanih elementov zgoščenega mesta, kot so npr. ulica, trg, pasaža, stopnišče, terasa, vrt ... Eda bo me- stu ponudila prav takšne vsebine in prostore. Locirana je na eksluzivno in zelo prometno lokacijo ob Erjavčevi cesti, nasproti avtobusne postaje, s čemer obvladuje tudi glavne tokove pešcev in tako celotno središče kraja. Urbanistična funkcija enotne, a v parterju členjene stavbe je zaključevanje morfologije središča mesta, ki ga tvorijo objekti ob glavnem trgu preko mestne magistrale - Travniku: občina, gledališče, knjižnica in nebotičnik. Eda bo sodobna hibridna stavba, ki bo po ustroju bolj kot klasičnemu nebotičniku podobna veliki ladji, katere premec je obrnjen proti jugu na Erjavčevo. Stavba je metafora mesta pa tudi metafora družbe in filozofije. Tako kot družbo sestavljata baza in nadstavba, tako je tudi objekt členjen v podstavek -bazo in visok blok- nadstavbo. Specifi- čno identiteto, ki ji je dala tudi ime EDA, izpelje iz letalstva, saj predstavlja novo okolje spomeniku letalskemu pionirju Edvardu Rusjanu. Vodilo zasnove je umirjen in eleganten luksuz. Eda bo imela pet etaž pod zemljo in petnajst nad njo, dvigala se bo 62 metrov visoko, skupna bruto površina prostorov bo dobrih 40.000 kvadratnih metrov. Stavba je programsko razdeljena v tri sklope: v petih etažah kleti bo parkirna hiša, štiri nadstropja bodo namenjena trgovskemu delu, v naslednjih osmih bodo pisarne, zgornja štiri pa bodo namenjena stanovanjem. Prerez je kot diagram, podoben prerezu velike potniške ladje. Parkirne etaže v kleti nudijo udoben dostop za stanovalce, zaposlene in obiskovalce. Hitra dvigala vodijo do svetlih in razkošnih stanovanj z najlepšim razgledom v mestu. Projekt združuje arhitekturno odličnost in strokovno do- vršenost s sodobnim načinom življenja, delovanja, čustvovanja in razmišljanja. Kreiramo okolje za sodobne, aktivne lju- di 21. stoletja, za ljudi, ki znajo živeti, delati, se zabavati in uživati v prednostih, ki jih prinaša današnji čas. ■ E D A , . CENTER /i MWXHOSÙ BDDITE zraven, kd se dblikuje ndva prihddndst. WWW.EDACENTER.SI euroinvest projektiranje, gradnje, injatiring 1 4 Sobota, 12. julija 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Obračun štiriletne preventivne akcije zdravstvenega podjetja Z mamografijami rešili življenje 95 ženskam Letos so opravili preko štiri tisoč pregledov in odkrili 23 obolenj v začetni fazi Z brezplačnimi mamografijami, ki so jih opravili v okviru preventivne akcije zdravstvenega podjetja, so v štirih letih rešili življenje 95 ženskam iz raznih krajev goriške pokrajine. Preventivna akcija, s katero so ugotavljali prisotnost rakastih celic na dojkah, se je pričela decembra leta 2005. Takrat so odkrili štiri rakasta obolenja, medtem ko jih je bilo leta 2006 in 2007 ugotovljenih 44 oz. 24. V letošnjem letu je kirurški poseg že prestalo 26 žensk, ki so jim z mamografijo diagnosticirali rakasto obolenje. V štirih letih so skupno ugotovili 95 primerov raka na dojki, ker so ga odkrili v začetni fazi, pa so operirane ženske bolezen premagale in ozdravele. Z zdravstvenega podjetja so pojasnili, da pri rakastem obolenju na dojkah pravočasna diagnoza zagotavlja uspešno zdravljenje, zato pa so zelo zadovoljni s potekom preventivne akcije. Obenem so pojasnili, da so se ženske iz goriške pokrajine z leti vedno bolj številčno odzvale njihovemu pozivu za mamografijo. Decembra leta 2006 je opravilo pregled 53,88 odstotkov oz. 4.882 od 9.060 žensk, ki jih je zdravstveno podjetje s pismom povabilo na brezplačno mamografijo. Letos se je po besedah direktorice goriškega zdravstvenega podjetja Manuele Baccarin odstotek pregledanih žensk izredno dvignil; na poziv se je odzvalo 918 od 1.229 žensk oz. preko 70 odstotkov. »Porast pregledanih žensk predstavlja zelo pomemben podatek, saj dokazuje uspešnost projekta, ki ga je zdravstveno podjetje izpeljalo skupaj z deželo; hkrati je iz povišanega odstotka opravljenih pregledov jasno, da so ženske iz goriške pokrajine razumele pomembnost preventivnih pregledov,« poudarja Baccarinova in pojasnjuje, da so preglede opravljali s premično napravo in mobilnim vozilom, ki je krožilo po vsej pokrajini. Na ta način so preventivno akcijo izpeljali v Gradežu, Krminu, Gorici, Turjaku, Tržiču in Gradišču. Mamografijo so opravile ženske med 50. in 69. letom starosti, ki več kot leto dni niso bile podvržene pregledu. gorica - Odbor staršev pri županu o krčenju kuhinj v vrtcih Mamic niso prepričali Romoli napovedal več biološke hrane in tečaje prehrambene vzgoje - »Za lonce in drugo opremo bo šlo 85.000 evrov« Bojevite mamice z županom Ettorejem Romolijem in odbornico Silvano Romano bumbaca Goriški starši iz odbora »Mangiar sano« niso zadovoljni s pojasnili in dopolnili, ki jih je včeraj dopoldne predstavil župan Ettore Romoli v zvezi s krčenjem kuhinj v občinskih vrtcih. Župan je staršem predlagal, da bodo lahko v prihodnjih tednih okusili hrano, pripravljeno in dostavljeno na način, ki bo stopil v veljavo po krčenju kuhinj. Romoli je zagotovil, da bodo mamice in očetje tudi med šolskim letom lahko vsak dan preverjali kakovost jedi, hkrati pa je napovedal, da občinska uprava namerava dvigniti odstotek biološke hrane v vrtcih, ki je sedaj šestdeset odstoten. Poleg tega bo urad za vzgojne dejavnosti vložil na deželo prošnjo za sredstva, s katerimi bodo prirejali tečaje prehrambene vzgoje; za njihovo organizacijo se bodo ravnateljstva morala prijaviti do 26. septembra. Občina namerava tudi podaljšati urnik enih izmed občinskih jasli do 16. ure; poleg tega je Romoli napovedal, da bodo po prvem preizkusnem letu hrano, pripravljeno v novih kuhinjah, dostavljali tudi osnovnim šolam. »Občina je pripravljena ohraniti in še naprej spodbujati delovanje in doprinos odborov staršev, ki so danes dejavni v ulici Bro-lo in v Štandrežu, vendar bodo morali v tem primeru prevzeti celovito upravo kuhinj. To bi omogočilo ukinitev občinskih tarif za družine, odbori pa bi lahko tudi bili deležni prispevkov,« je razložil Romoli, vendar njegovi predlogi niso prepričali staršev. Upravljati kuhinjo vrtca bi bilo za odbore staršev zelo zapleteno oz. skoraj nemogoče zaradi številnih predpisov in norm. Starši sami tega ne bi zmogli storiti, zato pa bi se morali nasloniti na zadrugo, kar se- veda ne bi bilo zastonj. Po besedah občinskega svetnika Marka Marinčiča, ki se je skupaj z drugimi svetniki opozicije včeraj popoldne srečal s starši, župan Romoli utemeljuje krčenje kuhinj vsakič z drugim razlogom. »Nazadnje župan pravi, da bi občina z zaposlitvijo 12 prekernih kuharjev presegla 50 odstotkov stroškov za osebje; po naših izračunih to ne drži, saj predstavljajo danes kuharji le 35 odstotkov tekočih stroškov za osebje,« pravi Marinčič in nadaljuje: »Problem je izključno političen. Občina krči določene sektorje in usmerja sredstva v druge namene«. Da je pripravljenost Romolija in njegove uprave na dogovarjanje s starši samo navidezna, opozarja občinski svetnik Federico Portelli. Po njegovih besedah se je župan pogovarjal s starši, potem ko je že podpisal sklep o krčenju in preureditvi dveh kuhinj. »Občina se je že postavila v stik s podjetji, ki jim bo 16. julija dodeljena preureditev kuhinj,« poudarja Portelli in razlaga, da bo občina vložila v nakup nove kuhinjske opreme 85.000 evrov; s tem denarjem bodo nabavili 180-litrske posode za kuhanje testenin, ogromne pekače in 150-litrske lonce, ki bi bili po njegovih besedah primerni za kasarno, ne pa za vrtec. »Za prihodnje leto je že predviden nakup opreme za dodatnih 17.000 evrov,« razlaga Por-telli in napoveduje, da bo opozicija še naprej ostro nasprotovala krčenju kuhinj, saj ne prinaša nikakršnih koristi. Napake in zgrešene izbire občinske uprave bodo po besedah Portellija svetniki opozicije predstavili Goričanom na javni skupščini, ki bo potekala 14. julija. (dr) Romunski šofer ranjen Do prometne nesreče je včeraj popoldne prišlo na avtocesti A4. Nekaj minut pred 16. uro je šofer tovornjaka z romunsko registrsko tablico izgubil nadzor nad vozilom in trčil v obcestno ograjo, pri čemer se je huje poškodoval. Nezgoda se je pripetila v neposredni bližini vhoda na odsek hitre ceste Vileš-Gorica. Na kraju so posegli reševalci službe hitre pomoči in prometna policija iz Palmanove. Ranjenega šoferja, sicer romunskega državljana, so s helikopterjem odpeljali v bolnišnico na Katinari, kjer so ga sprejeli v oddelku za intenzivno nego. Zucchero prihaja v Gradež »Gre za izreden dogodek, ki je v skladu s kakovostjo turistične ponudbe Gradeža.« Tako je podpredsednik dežele FJK predstavil gradeški koncert italijanskega pevca Zucchera. Potekal bo 13. avgusta na stadionu Isola della Schiusa, kjer bo tudi zadnja italijanska etapa njegove svetovne turneje. Ciriani je tudi povedal, da bo koncert omogočil finančni doprinos deželne vlade, »ki dokazuje pozornost za Gradež«. Heinichen v goriški knjigarni V okviru posrečenega niza srečanj z avtorji bo danes ob 17.30 na vrtu knjigarne Libreria Editrice Goriziana na Verdijevem korzu v Gorici tržaški pisatelj Veit Heinichen predstavil svojo najnovejšo knjigo »Danza macabra«. Z njim se bo spustil v pogovor tržaški časnikar in romanopisec Pietro Spirito. Oglejski praznik zavetnikov Sinoči se je v Gradežu in Ogleju začelo praznovanje zavetnikov sv. Mohorja in Fortunata, ki bo enega od vrhuncev doseglo danes ob 19. uri v oglejski baziliki, kjer bo slovesno mašo z udeležbo škofov iz Triveneta daroval kardinal Angelo Ba-gnasco, predsednik Italijanske škofovske konference. Za to priložnost bo tamkajšnji arheološki muzej odprt do 23. ure. Na Kontradi irska zasedba Enajsti mednarodni etno festival Kontra-da v Kanalu ob Soči se bo drevi ob 21. uri nadaljeval z nastopom mlade irske zasedbe Nabac. Pri interpretaciji skladb uporabljajo mandoline, violine, različna tolkala in značilne irske inštrumente. Njihov debitantski album »Siar Anoir (West of East)« združuje elemente danske, španske, madžarske in irske etno glasbe. Prihodnjo soboto se bo letošnji festival, ki ga ob podpori agencije Jota in finančni pomoči občine Kanal ob Soči pripravlja Klub kanalske mladine, zaključil z vse bolj popularno domačo zasedbo Čompe, v kateri ustvarja tudi priljubljeni gledališki in televizijski igralec Janez Škof. (nn) gorica - Slovenska skupnost Štandreška nesoglasja zamajala koalicijo nova gorica - V trgovini, stanovanju in na ulici Tatinski pohod Italijana Na policiji so pojasnili, da gre za 24-letnega odvisnika od droge, na katerega niso naleteli prvič Pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti je na sredinem zasedanju obravnavalo odnos z Demokratsko stranko in krajevna vprašanja. Med le-temi je izstopalo dogajanje v Štandrežu, kjer je načrt prenove vaškega trga sprožil nesoglasja zaradi predvidenega krčenja parkirišč. »Do nesoglasij - je zapisano v sporočilu SSk - je prišlo tudi v vrstah levosredinske večine v rajonskem svetu, ki jo sestavljajo Oljka (SSk in Demokratska stranka) ter Forum. To ni pripomoglo, da bi se lahko o načrtu bolj umirjeno soočila različna mnenja, zato bo v prihodnje potrebno vlagati več truda v medsebojno obveščanje, obenem pa spoštovati pravila skupnega upravljanja in sobivanja v koaliciji, še posebno, če so njeni člani vsi Slovenci.« V nadaljevanju je pokrajinska od-bornica SSk Mara Černic tajništvu orisala ustanavljanje subjekta GAL za uporabo denarja, ki ga je dežela namenila Krasu. Za njegovo ustanovitev so pristojni goriška in tržaška pokrajina, za- sebniki, kmečke organizacije ter jusar-ske srenje in občine s Krasa. Glavne naloge nove družbe bodo izdelava načrta za uporabo sredstev, posledična objava razpisov za izvedbo načrta in porazdelitev denarja. Tajništvo SSk je podprlo prizadevanje goriške pokrajine in slovenske odbornice, da bi v tričlanskem upravnem odboru sedel goriški predstavnik javnih ustanov; ostali dve mesti sta namenjeni zasebnikom. Podprli so tudi predlog, da bodo deleži občin v novi družbi določeni na podlagi obsega kraškega ozemlja na občinskem teritoriju in števila gospodarskih dejavnosti, ki tam delujejo. Pokrajinsko tajništvo je obravnavalo tudi vprašanje odpadkov, ker se na pokrajini pripravlja nov načrt ravnanja z njimi. Sklenili so, da bo tudi SSk organizirala informativno srečanje na temo odpadkov, ki bo namenjeno vsem slovenskih izvoljenim predstavnikom. Potekalo bo predvidoma 22. julija v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. V četrtek popoldne je 24-letni italijanski državljan v trgovini Tuš na ulici Gradnikove brigade začel s serijo kaznivih dejanj. Po razgledovanju v trgovini je pristopil do registrske blagajne, se nanjo naslonil in v italijanskem jeziku blagajničar-ki ukazal, naj mu izroči ves denar, pri tem pa ji je zagrozil z olfa nožem, ki ga je držal v roki. Ker sta ravno takrat v trgovino vstopili dve osebi, je od dejanja odstopil, zapustil trgovino in odšel neznano kam. Slabe pol ure kasneje je vstopil v stanovanjsko hišo, kjer je pregledal omare v sprejemnici, nato pa je vstopil v jedilnico, kjer je na kavču spala lastnica. Iznad kavča je vzel žensko torbico in začel brskati po njej. V tem času se je lastnica prebudila, zato je torbico odvrgel in zbežal. S kolesom se je odpeljal v smeri trga v Solkanu. Okrog petnajste ure mu je v Solkanu na ulici za spomenikom s pomočjo kolesa uspelo izvesti drzno tatvino. Pripeljal se je za hrbet mlajše ženske, ji z ramena strgal torbico in pobegnil v smeri ulice Borisa Kalina. Po približno 300 metrih od kraja tatvine je pregledal vsebino torbice, iz nje ukradel dva gsm telefona, osebno izkaznico in denarnico, ostalo pa je s torbico vred odvrgel za zid. Kmalu za tem ga je prijela patrulja novogoriške policije in v ulici Med ogradami z njim izvedla identifikacijski postopek. Pri njem so bili najdeni predmeti iz zgoraj navedenih kaznivih dejanj. Policisti so mu odvzeli prostost in ga z kazensko ovadbo napotili do preiskovalnega sodnika v Novi Gorici. Na policijski upravi so pojasnili, da gre za odvisnika od droge, na katerega niso naleteli prvič. Na vprašanje, ali je v zadnjem času čutiti porast kaznivih dejanj s strani italijanskih državljanov, o čemer je mogoče sklepati na podlagi vsakodnevnih obvestil operativno komunikacijskega centra, ki redno poročajo tudi o kaznivih dejanjih storilcev z italijanskim državljanstvom, pa je vodja novogoriških kriminalistov, ki te dni nadomešča tudi direktorja policijske uprave, Milovan Ipavec, odgovoril, da tovrstnega povečanja ne čutijo. »Lani je bil precejšnji naval, predvsem s strani odvisnikov, zato smo nanje malo bolj pritisnili in ta pojav zajezili,« je zaključil vodja sektorja kriminalistične službe. (nn) gorica - Mazzoni Pogrešanca išče vse več reševalcev Goriškega gornika Mattea Maz-zonija tudi včeraj niso našli. Obup svojcev narašča, vse tanjše je upanje, da je še živ, stopnjuje pa se tudi vznemirjenost goriške javnosti. Nekateri se spominjajo izginotja slovenskega jezuitskega patra Marka Mohoriča leta 1991 v gorah nad Andreisom, kjer se je v družbi goriških slovenskih skavtov udeleževal tečaja organizacije AGESCI. Ponesrečil se je, njegove posmrtne ostanke pa so našli nekaj let kasneje. Vendar za Mazzonija upanje ni ugasnilo. Včeraj so okrepili ekipo reševalcev, ki jih je bilo preko 50. Danes bodo spet na delu na širšem območju Kanina. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 12. julija 2008 15 gorica - Sindikata CGIL n CISL ponovno sprožila alarm brda - Posvet o vinu Le deset socialnih asistentov ^omo* na ozemlju s 70 tisoč ljudmi • • Osnovnih storitev ne more zagotavljati šest občin z Gorico vred - Drugje v deželi bolje opremljeni Položaj socialnih služb v šestnajstih občinah t.i. gornjega posoškega območja, ki zaobjema tudi Gorico, je nevzdržen. Pokrajinski sindikalni tajništvi javnih uslužbencev CGIL in CISL sta na krvavo potrebo po okrepitvi osebja socialnih služb opozorili že pred nekaj meseci, ko sta tudi napovedali, da se bo dramatični položaj kmalu poslabšal. »V vsem tem času ni bilo narejenega niti koraka naprej,« pravi Luca Mania iz sindikata CGIL, ki je včeraj s sindikalnim kolegom Massimom Bevilacquo iz CISL-a ponovno sprožil alarm. Skupščina županov je 27. marca letos odobrila organik dvajsetih socialnih asistentov, ki so zadolženi za oskrbo ostarelih, telesno in duševno prizadetih oseb, mladoletnikov ter družin v stiski na posoškem ozemlju s preko 70 tisoč prebivalci. »Že z današnjim dnem in v roku nekaj tednov pa bodo socialne službe lahko računale le še na deset asistentov,« pravita Mania in Bevilacqua ter opozarjata, da brez asistence bodo goriške mestne četrti Podturn-Sv. Ana, Ločnik, Podgo-ra, Madonina in Pevma-Oslavje-Štmaver ter občine Gradišče, Mariano, Zagraj, Medea in Vileš. To pomeni, da ne bodo zagotavljale osnovnih socialnih storitev. V nekaterih primerih bo lahko vskočilo osebje iz drugih občin, vendar to še zdaleč ne more odgovarjati potrebam, saj je v poletnem in dopustni-škem času stiska socialno ogroženih še hujša. Sindikalista dodajata tudi, da je takšno stanje še toliko bolj nerazumljivo, saj je dežela uvedla nove ukrepe v korist nepokretnih, ostarelih in posameznikov z družbenega roba. S tem v zvezi opozarjata na razmerje med številom asistentov in prebivalcev na drugih območjih dežele FJK. Na ozemlju šestnajstih posoških občin je en asistent za vsakih 11.800 ljudi, na območjih Pordenona, Vidma, Červinjana, Humina, Latisane, Milj, Čedada, Codroipa in San Danieleja pa premorejo celo po enega asistenta za 2.800 oseb; v povprečju vsekakor po enega asistenta za 4.000 prebivalcev. Sindikata zahtevata takojšnje in učinkovite ukrepe, zahtevo pa naslavljata predvsem na goriško občinsko upravo in na ostale župane posoških občin. Če ne bodo predrli zidu molka in nedelavnosti, so pripravljeni na bojevito mobilizacijo, saj je socialna oskrba za vsako skupnost izredno občutljivo področje. tržič - Na občini uvajajo nov resor Luiseju varnost Dežela bo financirala okrepitev razsvetljave in namestitev videokamer gorica - Fornasir Konzorciju obeh univerz slabo gorica Antonio Tozzi novi kvestor Nastopil bo v ponedeljek Antonio Tozzi i h Antonio Tozzi bo s ponedeljkom novi goriški kvestor. Vest je sporočila vi-demska kvestura, kjer je bil od avgusta 2004 kvestorjev namestnik, še pred tem pa je isto zadolžitev imel na goriški kve-sturi. Uprava italijanske policije ga je za kvestorja imenovala 25. junija. Nasledil bo Claudia Gattija, ki je Gorico po lastni odločitvi zapustil 1. junija. Tozzi je rojen leta 1951, je poročen in ima sina. V Trst je najprej prišel leta 1973 kot poveljnik policije pri šoli za agente; tu je ostal do leta 1977. Nato je poveljeval tržaškemu pristaniškemu komisariatu, leta 1990 pa je bil imenovan za direktorja centra za usposabljanje obmejne policije v Devinu. Leta 1994je prejel imenovanje vodilnega policijskega funkcionarja, nakar mu je bilo dodeljeno vodstvo oddelka poštne policije v Trstu. Sledili sta zadolžitvi v Gorici in Vidmu. Tržiški občinski odbornik za šport Michele Luise bo odslej imel med svojimi pristojnostmi tudi resor varnosti. Vest o novi zadolžitvi in uvedbi novega resorja je uradno potrdil župan Gianfranco Pizzo-litto ob zaključku včerajšnjega srečanja o varnostnih problematikah mesta ladjedelnic, ki je potekal na tržiškem županstvu in na katerem so bili prisotni tudi goriški prefekt Roberto De Lorenzo, deželna od-bornica Federica Seganti, sindikalisti ter predstavniki sil javnega reda in ladjedel-niške družbe Fincantieri. Po besedah župana z novim resor-jem dokazujejo veliko občutljivost do vozla varnosti, ki ga je treba reševati z maksimalno pozornostjo; pri tem je treba prisluhniti potrebam in opozorilom krajanov, hkrati pa je treba pomagati socialno ogroženim posameznikom, je še dejal. Župan namreč vseskozi opozarja, da je treba rešiti probleme, vezane na socialno stisko, saj se bo na ta način znižalo tudi število kaznivih dejanj. Prefekt De Lorenzo je s tem v zvezi poudaril, da bodo morale vse institucije sodelovati pri zagotavljanju večje varnosti, svoj doprinos pa bodo morali dati tudi občani. »Če zahtevamo večjo varnost na cestah, se ne moremo pritoževati nad porastom števila kontrol,« je prepričan goriški prefekt. Zagotavljanje varnosti zahteva tudi ustrezna finančna sredstva, zato je deželna odbornica Segantije-va napovedala, da bo dežela Furlanija-Ju-lijska krajina namenila denar okrepitvi javne razsvetljave, namestitvi novih video-kamer ter njihovi povezavi s policijskimi in karabinjerskimi poveljstvi. Luise je včeraj potrdil, da namerava tesno sodelovati z odbornikoma za kulturo in socialno politiko, rad pa bi prevzel tudi nadzor nad delovanjem mestnih redarjev, saj bo na takšen način učinkovitejši, je še dejal. Zgodba o univerzitetnem konzorciju za študij okoljskih emergenc CORA je tik pred zaključkom. Na nevarnost, da bi skupen projekt Videm-ske in Tržaške univerze dokončno odpisali, opozarja predsednik konzorcija za razvoj goriškega univerzitetnega pola Nicolo Fornasir, ki se je z zaskrbljenostjo odzval na napovedi župana Et-toreja Romolija in deželnega odbornika Vannija Lenne. Le-ta sta v četrtek pojasnila, da bosta Videmska in Tržaška univerza prejela vsaka po 700.000 evrov za organizacijo dveh podiplomskih tečajev iz hidrogeološkega inženiringa, preko dva milijona evrov pa bosta šla za razne sanacijske posege. Konzorcij CORA so po besedah Fornasirja ustanovili leta 1996, ko je Gorica po propadu načrta za šolo finančne straže prejela od ministrstva za javna dela 10 milijard lir za realizacijo drugega projekta. Denar so namenili Videmski in Tržaški univerzi, ki v desetih letih nista nikoli dosegli dogovora o njegovi uporabi. V tem času je goriška občina kupila vilo Ritter, da bi v njej uredila sedež konzorcija CORA. Pred enim letom je Fornasirjev konzorcij dosegel dogovor s Trgovinsko zbornico, da bi le-ta kupila vilo Ritter za štiri milijone evrov; s tem denarjem bi zatem univerzi vodili skupen podiplomski tečaj o hidrogeološkem inženiringu in financirali tečaj o protipotresnem gradbeništvu. Zdaj se po besedah Fornasirja odpira čisto nov scenarij, saj bosta z denarjem, namenjenim konzorciju CORA, univerzi priredili vsaka svoj tečaj. Na ta način bo po mnenju Fornasirja sodelovanje med univerzama propadlo, tudi uporaba vile Ritter pa je pod vprašajem. gorica - Na gradu predstavitev turistične ponudbe »Gorizia Amica« Želijo »prebuditi« trgovce Za pobudo stoji trojica goriških podjetnikov, ki verjamejo v potencial mesta - Od leta 2001 do danes z muzejskim vlakom potovalo 20 tisoč turistov za vOjne rane in promocija predpogoja za prodajo Vino je treba znati pridelati, potem pa ga je treba tudi prodati; promociji in prodaji vrhunskih vin bo zato posvečena okrogla miza, ki bo potekala danes med 9.30 in 12.30 na goriškem sedežu Tržaške univerze. Prirejajo jo na pobudo nekaterih briških vinarjev in profesorja Piergiorgia Ga-bassija, predsednika goriškega pola Tržaške univerze; pozornost predavateljev bo osredotočena na marketing žlahtne kapljice iz Brd, ki po kakovosti ne zaostaja za vrhunskimi vini iz Francije in drugih italijanskih dežel. Današnji posvet s prostim vstopom je namenjen vinarjem iz Brd, seveda pa bodo dobrodošli vsi, ki radi spijejo kozarec kakovostnega vina. Po besedah Gabassija so srečanje priredili v sodelovanju s konzorcijem Collio, ki združuje številne briške vinarje, v goste pa so povabili izvedenca s področja marketinga vrhunskih vin; svoje izkušnje s promocijo brunella in vin iz pokrajine Franciacorta bosta prisotnim predstavila profesorja iz milanske univerze Dario Romano, ki predava psihologijo potrošnje, in Cladio Conti, ki poučuje marketing. »Posvet je seveda namenjen tudi študentom ekonomije turizma, s katerimi smo med letom večkrat razpravljali o potencialu Brd in briških vin,« pravi Gabassi, ki je prepričan, da bi briška vina morala imeti še pomembnejšo vlogo v turistični ponudbi Gorice. Po mnenju direktorja univerzitetnega pola bi treba briško kapljico bolje promovirati tudi na mednarodnem trgu, kjer so vina iz naših krajev večinoma še nepoznana, čeprav so izredno kakovostna. Gabassi razlaga, da na Tržaški univerzi pripravljajo še posvet o vinu in diplomaciji. Po njegovih besedah so že vzpostavili stik z vinarji iz Bordeauxa in Libanona, na posvetu pa bodo sodelovali tudi pridelovalci vin iz Slovenije, ki so bili sicer povabljeni tudi na današnjo okroglo mizo. Zaradi njihove prisotnosti bo imelo srečanje čezmejni značaj, saj so nenazadnje Brda enoten vinorodni okoliš, ki bi ga treba razvijati in promovirati ne glede na državno mejo. (dr) gorica Maline miru zdravilo Turistična pobuda treh goriških podjetnikov je budilka, ki je pozvonila, zato da se tudi ostali trgovci prebudijo. S temi besedami je podžupan Fabio Gentile pospremil četrtkovo predstavitev turistične pobude pod naslovom Gorizia Amica. Za njo stojijo turistična agencija Kun L'un Viaggi, agencija za odnose z javnostmi Antinova in reklamna agencija Serimania. Predstavitev je potekala v gro-fovi dvorani goriškega gradu, ki se je za to priložnost napolnila do zadnjega kotička. Med publiko so bili predvsem trgovci, ki jim je bil namenjen tudi poziv vseh govornikov. »Le s skupnimi močmi bomo omogočili dvig Gorice, ki je bila preveč časa zanemarjena. V sebi ima izredno bogastvo, zaradi katerega lahko zablesti v Evropi,« je izjavil Andrea Faccio Vrhunski zbor iz Japonske, ki nastopa na natečaju združenja Seghizzi, je na grajskem dvorišču (na levi) zapel udeležencem predstavitve turistične pobude »Gorizia Amica« v grofovi dvorani (desno) bumbaca iz agencije Antinova in večkrat ponovil poziv, naj se jim pridruži čim več trgovcev, saj je vlaganje v turizem predvsem v njihovem interesu, v kolikor bo turizem pospešil tudi razvoj trgovine. Ob njem in podžupanu Gentileju sta besedo imela še Alessandro Puhali iz centra Giorgio Valussi, ki spodbuja promocijo muzejskih vlakov po Bohinjski progi med Gorico in Bledom, in odbornik za kulturo Antonio Devetag, ki je poverjen tudi za trgovski resor. Uvodoma je časnikarka Patrizia Artico poudarila, da je pobuda izredno pomembna in dobrodošla, saj so jo dali zasebniki oz. podjetniki, ki so se povezali, ker verjamejo v goriški potencial. Njihov namen je priklicati obiskovalce in jim ponuditi različne turistične pa- kete. Podžupan se je zavzel za sistemsko povezovanje goriških podjetnikov, trgovcev in vseh ustanov, ki nekaj dajo na goriško prihodnost, z občino na čelu. Pozval je tudi, naj na Gorico glejmo z očmi teh, ki k nam prihajajo na obisk in jih mesto očara. Dodal je še, da je treba vlagati v ovrednotenje gradu in zgodovinskega jedra. Puhali je izpostavil potencial muzejskih vlakov in navedel podatek, da je od leta 2001 do letos s tretjega tira goriške železnice s tovrstnim vlakom odpotovalo po prelepi Soški dolini 20 tisoč turistov. Zaslugo za to je pripisal Ljubu Skrtu iz turistične agencije Club iz Mosta na Soči, ki je bil navzoč v grajski dvorani. Nazadnje je odbornik Deve-tag poudaril, da mestna uprava skrbi za urbanistično obnovo mestnega središča z gradom vred, še neizkoriščen turistični resurs pa predstavljajo Brda. Zavzel se je tudi za siner-gijo s pokrajino in z drugimi ustanovami pri organizaciji odmevnih pobud. »Uspešni bomo le z ekipnim nastopanjem,« je zaključil. S projektom »Maline miru« goriška pokrajina pomaga prebivalcem Bratunaca, mesta nedaleč od Srebrenice, da zacelijo vojne rane in spet zaživijo v sožitju. Ob včerajšnji 13. obletnici srebreniškega pokola je o projektu spregovoril pokrajinski odbornik Marko Marinčič in pojasnil, da ga uresničujejo s prispevkom vseh prebivalcev goriške pokrajine. Občine in teritorialni okraj za vodno oskrbo ATO namreč namenijo en cent od vsakega porabljenega kubičnega metra pitne vode projektom mednarodne kooperacije. Na ta način pokrajina v enem letu zbere približno 130.000, ki gredo v razne kraje kraje sveta, od Burkine Faso do Bosne in Hercegovine. Projektu v Bratinacu je namenjenih letno približno 15.000 evrov, s katerimi pomagajo delovanju konzorcija »Insieme«, ki prideluje maline in zagotavlja stalno zaposlitev tridesetim osebam, med katerimi so Srbi in Bošnjaki. V poletnih mesecih, ko so maline zrele in jih je treba nabrati, so pri konzorciju zaposleni številni sezonski delavci; od malin, ki jih izvažajo v Italijo, Nemčijo, Holandsko in Hrvaško, živi približno 500 družin. Projektu je posvečena priloga zadnje številke revije Strade, ki jo izdaja goriška zadruga Arcobaleno. Prilogo je uredil Andrea Bellavite. 16 Sobota, 12. julija 2008 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Zemljiški spor z družbo SGP Komisija bo še naprej iskala skupno rešitev Podžupan odstopil kot član komisije v sporu z občinsko oblastjo Člani občinske komisije za pogajanja z družbo SGP glede znanega zemljiškega spora, v kateri so poleg mestnih svetnikov, ki so prostovoljno ponudili svojo pomoč v obliki posredništva, tudi dve predstavnici stanovalcev in predstavnik krajevne skupnosti, so včeraj predstavili svoje poglede na dosedanji potek pogajanj s SGP-jem glede ureditve spornih lastniških razmerij na nepremičninah v mestu. Pokomentirali so tudi četrtkovo sporočilo družbe SGP, v katerem so zapisali, da se komisija spreneveda, saj naj bi bila njena dejanja le pesek v oči, in da je seznanjena z dejanji župana in občinske uprave, ki v času iskanja dogovora nadaljuje s prikritim delovanjem proti družbi SGP. Opozorili so predvsem na to, da so iz zemljiške knjige pridobili listino, na osnovi katere je mestna občina Nova Gorica predlagala vknjižbo lastninske pravice na parcelah SGP-ja na osnovi odredbe in izjave župana Mirka Brulca, ki naj bi brez ustrezne pravne podlage to izvedel že 21. maja letos, kar po njihovem mnenju pomeni, da so bili vsi postopki in dejanja občinske komisije po tem datumu zavajanja tako predstavnikov SGP Gorica v komisiji kot tudi javnosti. Vsi člani komisije so včeraj zanikali, da bi bili seznanjeni z županovo potezo, med njimi pa ni bilo podžupana Vojka Fona, ki je nepreklicno odstopil z mesta člana komisije. Pojasnil je, da je v komisijo pristopil, ker je ocenil, da lahko s svojimi izkušnjami pripomore k razpletu, in ker je verjel, da bo komisija pomagala pri reševanju spora in omogočanju parkiranja za skupno dobro vseh občanov. Vendar spoznal je - tako Fon -, da gre pri vsem le za zavajanja in prikrivanje dejanj. »Zadnji prikriti dogodki občinske oblasti in Socialnih demokratov dokazujejo, da je komisija za pogajanja s SGP- jem samo maska za javnost«, je še podkrepil svojo odločitev. Predsednica komisije Boža Mozetič je o poteku pogajanj povedala, da reševanje zadev, ki so časovno tako zelo odmaknjene, zahteva poglobljeno delo in veliko časa. Poudarila je, da razloga za to, da pogajanja, ki so se začela že v februarju in še niso zaključena, ne gre iskati v zavlačevanju komisije, ampak v vedno novih dejstvih, ki so se pojavljala med pogajanji. »Predlog je treba pripraviti tako, da bo primeren za sprejem na mestnem svetu in za sodno poravnavo,« je še dodala in pojasnila, da je problem predvsem v tem, da so zemljišča, ki jih ponuja v zamenjavo občina, zemljiškoknjižno čista, na drugi strani pa naj bi bila najpomembnejša zemljišča SGP-ja prenešena na veliko število novoustanovljenih družb kot stvarno-pravni vložek, zaradi česar je postopek zamenjave zemljišč tudi pravno zelo zahteven. »Zemljišča bi bilo treba ponovno prenesti na SGP, ker so bila odtujena z določenim namenom. Če hočemo doseči sporazum, ki bo tudi za občino čist in pravno utemeljen, bo treba te družbe likvidirati, da bo to, kar dobimo v zameno, naše tudi dolgoročno,« je še povedala Mozetičeva. O predlogu, ki ga je pripravila komisija in ga bodo skušali prihodnji četrtek na srečanju s predstavniki SGP-ja znova čimbolj približati njihovemu protipredlogu, ni hotela natančno govoriti. Povedala je le, da je vrednostno uravnotežen in tudi v naravi za SGP zelo sprejemljiv, saj družbi ponujajo zemljišča, ki lahko predstavljajo izziv za njihov razvoj, kjer lahko realizirajo svoje projekte, občina pa bi nazaj dobila zemljišča, ki morajo biti javno dobro. Potrdila je le še, da gre tudi za zemljišča na Trnovem. Nace Novak Člani novogoriške občinske komisije za pogajanja z družbo SGP foton.n. gorica - Umor Tožilec zahteva, naj se Pintarjeva obsodba potrdi Državni tožilec tržaškega priziv-nega sodišča je včeraj zahteval potrditev prvostopenjske razsodbe, na podlagi katere je bil goriški upokojenec Vitto-rio Pintar obsojen na 10 let in osem mesecev zapora zaradi umora obolele žene Ludmille Succi. 76-letni Pintar je s 25-centimetr-skim kuhinjskim nožem na smrt zabodel 69-letno ženo 21. julija 2006 na njunem domu v ulici Grossi v Gorici. Ženska je bila pri priči mrtva. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da so bili prepiri med njima pogosti, za Pintarja pa je obup zaradi ženinih duševnih motenj postal neznosen. Med prvostopenjsko obravnavo je goriški sodnik upošteval psihiatrovo oceno, da Pintar ni bil povsem razsoden. Zato je priznal olajševalne okoliščine. Na prizivnem sodišču je obto-ženčev odvetnik Daniele Compagnone predlagal njegovo oprostitev, v kolikor ni gotovega dokaza o moževi popolni obdolžljivosti, ali pa obsodbo na najnižjo možno kazen s priznanjem olajševalne okoliščine provokacije. Državni tožilec je - nasprotno - zahteval potrditev že izrečene obsodbe. Tržaški sodnik Oliviero Drigani je sklenil, da bo prihodnja obravnava 25. julija. Kam po bencin [I] Lekarne Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Duca d'Aosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/b TAMOIL - Ul. Lungo Isonzo 110 ERG - Ul. Brig. Re, na državni cesti 56 km 33+ TRŽIČ ESSO - Ul. Boito 64 API - Ul. Grado SHELL - Ul. Boito 7 RONKE SHELL - Ul. Redipuglia 23/a ERG - Ul. Aquileia 35 ZAGRAJ OMV - Ul. Garibaldi ŠKOCJAN SHELL - Ul. Grado 10 ŠLOVRENC AGIP - Ul. Nazionale, na državni cesti 56 VILEŠ ERG - Državna cesta 351 km 16+250 KRMIN SHELL - Drevored Venezia Giulia 23 DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, ul. Olives 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. ny Games« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Wanted - Scegli il tuo destino«. Dvorana 4: 17.50 - 19.50 - 22.00 »Un'estate al mare«. Dvorana 5: 17.50 »L'incredibile Hulk«; 20.15 - 22.15 »Boogeyman 2«. fî Razstave U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.00 »Agente Smart - Casino totale«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Wan-ted - Scegli il tuo destino«. Dvorana 3: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Un'estate al mare«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »Agente Smart - Casino totale«. Dvorana 2: 17.50 - 20.10 - 22.15 »Fun- OBČINA SOVODNJE OB SOČI obvešča, da je v pritličju županstva na ogled razstava fotografskega kluba Anton Ažbe iz Škofje Loke z naslovom Škofja Loka in okolica; do 31. julija od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. V GALERIJI ARS NA TRAVNIKU v Gorici je na ogled razstava o življenju operne pevke Gabrijele Mrak (1852-1928); do 15. julija po urniku odprtja Katoliške knjigarne. V PALAČI ATTEMS-PETZENSTEIN v Gorici je v priredbi Pokrajinskih muzejev iz Gorice na ogled razstava z naslovom »Josef Maria Auchentaller (1865-1949) - Secesionist na robu cesarstva«; na ogled do 30. septembra vsak dan razen ponedeljka med 9. in 19. uro; ob sobotah in nedeljah bodo ob 16.30 brezplačni vodeni ogledi razstave, vsako prvo nedeljo v mesecu bo vstop prost. V POKRAJINSKIH MUZEJIH v goriškem grajskem naselju je na ogled fotografska razstava z naslovom »Italijanski ujetniki v prvi svetovni vojni. Fotografski dnevnik Petra Nagliča«; do 31. avgusta vsak dan razen ponedeljka med 9. in 19. uro. À Koncerti GLASBENI FESTIVAL MED ZVOKI KRAJEV: danes, 12. julija, bo ob 21. uri na trgu XXIV Maggio v Krminu koncert Simfoničnega orkestra FJK; vstop prost. H Šolske vesti POTEKA NABIRALNA AKCIJA za namestitev Trubarjevega obeležja na slovenskem klasičnem liceju Primož Trubar v ulici Puccini v Gorici. Pobudnik je Sindikat slovenske šole, ki se s prošnjo, naj prispevajo, obrača predvsem na bivše študente goriškega li-ceja. V ta namen je odprl posebna tekoča računa, in sicer pri Zadružni banki Doberdob in Sovodnje (št. 20191) in Čedajski ljudski banki - Kmečki banki (št. 003571002089). Predaja kamnitega obeležja bo potekala ob proslavi, ki jo bo šola priredila v letošnjem oktobru. Morebitni presežek stroška za namestitev kipa bo namenjen potrebam šole. @ Izleti AKŠD VIPAVA s Peči organizira enodnevni izlet v Čateške toplice v nedeljo, 13. julija; informacije in vpisovanje na tel. 349-2934023 (Matteo v večernih urah). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalni izlet s piknikom v soboto, 2. avgusta, v lovski koči v Gojačah blizu Sela pri Ajdovščini, v borovem gozdičku in primerni dvorani ob krasnem travniku. PROSVETNO DRUŠTVO VRH SV. MIHAELA prireja avtobusni izlet v Ptuj v ponedeljek, 18. avgusta; informacije na tel. 333-1706760 (Nerina). SPDG obvešča udeležence izleta na Sauleck v Visokih Turah, da je odhod s parkirišča pri Rdeči hiši predviden v soboto, 12. julija, ob 8.30. Do koče A. Smith Haus (2272m), kjer bo prenočišče je približno 3 ure lahke hoje, od koče do vrha (3085m) je potreben zanesljiv korak in cepin (snežišča); informacije na tel. 0481-81965, 3397047196 (Boris) SPDG prireja 29., 30. in 31. avgusta izlet na Adamello (3.554 m). Vzpon na goro je zelo zahteven, saj poteka dobršen del poti po ledeniku. Zahteva se primerna telesna pripravljenost, izkušnje hoje po težkem visokogorskem terenu in seveda ustrezna (zimska) oprema; prijave najkasneje do 15. julija na tel. 0481-882079 (Vlado v opoldanskem času). SPDG prireja od 9. do 11. avgusta pohod iz Gorice na Triglav; informacije in prijave do 31. julija na info@spdg.eu ali na tel.320-1423712. SPDG vabi v okviru Kekčeve poti v nedeljo, 13. julija, na pohod na Prestre-ljenik. Odhod bo ob 6.45 s parkirišča pri Rdeči hiši; informacije na tel. 0481-882328 (Marko Lutman v večernih urah). Čestitke Dragi LIVIO, draga ANUSKA, danes stopita na skupno življenje. SZ Soča vama želi veliko ljubezni, sreče in veselja na vajini skupni poti.....Oooooo So. Danes se prijateljska klapa veseli, ker se pri Mučičih dvojno ohcet slavi. Draga MILAN in LIVIA, ob vašem petdesetletnem skupnem življenju najlepša voščila, da bi se dolgo let zdrava in vesela, še tako rada imela. LIVIO in ANUSKA, ta lepi dan velikega veselja bodi za vaju začetek srečnih skupnih dni. Prijatelji staršev. □ Obvestila GLASBENA MATICA - Gorica obvešča, da bo poletni urnik urada do 31. avgusta od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure. Od 21. julija do 20. avgusta bo urad zaprt. Sprejemajo prijave za poletno delavnico, ki bo potekala v Doberdobu od 25. do 29. avgusta. GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: ul. Tabai - v sredo, 15. julija - 17.30-18.30; Ul. San Gabriele -v petek, 18. julija - 9.00-10.30; Corso Italia - v sredo, 23. julija 17.30-18.30; ul. Trieste - v soboto, 26. julija - 9.00-10.30; ul. Kugy - v sredo, 29. julija - 17.3018.30. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici obvešča, da bo do 5. septembra odprta po poletnem urniku: ponedeljek, sreda in četrtek od 8. do 16. ure, torek od 8. do 18. ure, petek od 8. do 13. ure; zaprto 4. in 16. avgusta. MLADINSKI DOM sporoča, da bo urad v ulici don Bosco 60 v Gorici zaprt zaradi poletnega dopusta od 15. julija do 29. avgusta. Novo šolsko leto se bo začelo v ponedeljek, 1. septembra, s pripravo na vstop v nižjo srednjo šolo, ki bo potekala do petka 5. septembra od 9. ure do 12.30; informacije in vpis na tečaj in k pošolskemu pouku 2008/09 na tel. 328-3155040 ali 0481-53645 (goriški urad SSO). OBČINA DOBERDOB sporoča, da bodo v juliju in avgustu v popoldanskih urah anagrafski, davčni urad in tajništvo zaprti. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo zaradi dopusta zaprta do 23. julija. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH obvešča, da bo zaradi dopusta zaprta do 18. julija. Nato bo odprta po običajnem urniku: ponedeljek in sreda od 10. do 12. in od 15. do 18. ure, petek od 10. do 12. ure. OBMOČNO ZBOROVANJE JEHOVIH PRIČ z naslovom »Naj nas vodi božji duh« je v teku na nogometnem štadionu v Vidmu do nedelje, 13. julija, med 9.20 in 16. uro. OVERNIGHT, sobotni nočni avtobus bo na voljo mladim do septembra. Iz Gorice (trg pred Rdečo hišo) bo startal ob 21.45; ob 22.15 bo ustavil v ulici Pocar v Tržiču, ob 22.25 v ulici Valentinis, v Sesljan pa bo prispel ob 22.40. Prvi avtobus iz Sesljana v Tržič bo odpotoval ob 1.10, prvi avtobus za Gorico pa ob 2.10. Iz Sesljana v Tržič bosta peljala še dva avtobusa (ob 3.10 in ob 4.10), zadnji avtobus pa bo v smeri Gorice startal ob 4.10. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE iz Gorice obvešča, da je še v teku vpisovanje za podiplomski tečaj Tehnike fornt-office v potovalni agenciji, ki se bo začel v kratkem. Trajal bo 300 ur v razredu, ki jim gre prišteti dva meseca delovne prakse (predvidena štipendija: 2,30 evra za vsako uro delovne prakse); informacije na spletni strani www.sdzpi-irsip.it, na go@sdzpi-irsip.it ali na tel. 0481-81826. URAD ATER na vogalu z ulicama Verdi in Roma v Tržiču bo med 14. in 31. julijem odprt samo ob ponedeljkih od 10. do 12. ure, cel mesec avgust pa bo zaprt. URAD ZSKD v Gorici bo do 15. septembra posloval po poletnem urniku: vsak dan od 8. do 14. ure. Prireditve »PERCORSI DI-VERSI« je niz glasbenih in pesniških srečanj, ki bodo potekala v centru »Mare Pensante« v parku Ba-saglia v ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici: v ponedeljek, 14. julija, ob 18. uri srečanje s pesnikom Mauriziom Mat-tiuzzo. GORIŠKA SEKCIJA CAI, FUNDACIJA PALAČE CORONINI CRONBERG IN OBČINA GORICA vabijo na spominsko slovesnost ob 150-letnici rojstva Juliusa Kugyja v soboto, 19. julija, ob 10. uri v v palači Coronini Cronberg v Gorici. 0 Mali oglasi DEKLE IŠČE DELO kot varuška otrok (pol dneva), tel.: 339-2893919. KUPIM KNJIGE za 5. r. znanstveno-teh-nološkega liceja »S. Gregorčič«. Klicati na mobi.: 340-0030154. PRODAM KNJIGE za 1., 2., 3., in 4. r. znanstveno tehnološkega liceja »S. Gregorčič«. Klicati na mobi.: 3400030154. Pogrebi DANES V GORICI: 11.00, Italo Soranzo (iz Vidma) v cerkvi Srca Jezusovega in v Spineo za upepelitev. / SVET Torek, 15. julija 2008 1 1 1 1 libanon - Po maja doseženem sporazumu med prozahodno vlado in opozicijo Siniora predstavil vlado narodne enotnosti Večina ima 16 predstavnikov, opozicija pod vodstvom Hezbolaha 11, tri sedeže pa bo razdelil predsednik izrael Novi sumi na rovaš Olmerta JERUZALEM - Izraelska policija je včeraj sporočila, da obstajajo novi resni sumi korupcije pri delovanju izraelskega premiera Ehuda Olmerta. Osumljen je, da je sredstva za svoja uradna potovanja istočasno pridobival iz več virov financiranja, razliko pa pospravil v žep. Preiskovalci so včeraj ponovno obiskali dom izraelskega premiera, da bi ga že tretjič zaslišali v zvezi s primerom, ki se vrti okrog visokih vsot denarja, ki naj bi ga prejel od ameriškega poslovneža judovskega rodu, še preden je leta 2006 postal izraelski premier. Po več kot dvour-nem zaslišanju je policija sporočila, da se je preiskava razširila. "Olmert je v času županovanja v Jeruzalemu osumljen istočasnega pridobivanja denarnih sredstev za uradne polete v tujino iz večih virov... vključno državnih," piše v izjavi. Policija je dodala, da je od vsakega izmed teh virov pridobil celotno plačilo leta. Policija sumi, da je Olmert znatne vsote denarja, ki so ostale po plačilu leta, prenesel v poseben sklad, ki ga je zanj vodila njegova potovalna agencija. Ta denar je bil nato porabljen za financiranje zasebnih potovanj Olmerta in njegove družine, so še sporočili s policije. Olmert je bil jeruzalemski župan deset let, do leta 2003, ko je postal minister za trgovino in industrijo v vladi Ariela Šarona. Na tem mestu je ostal do leta 2006, ko je postal izraelski premier. Obtožbe korupcije Olmerta spremljajo že več kot tri desetletja politične kariere, čeprav ni bil nikoli pravnomočno obsojen. Zadnji tak primer se je odprl maja, ko je ameriški poslovnež Morris Takansky razkril, da je Olmertu v obdobju 15 let izročil 150.000 dolarjev. Določen del tega denarja naj bi porabili za drage cigare, hotele in druga razkošja. Ol-mert, ki se je soočil tudi s pozivi k odstopu, je vse obtožbe v korupcij-ski aferi zanikal. (STA) BEJRUT/BRUSELJ - Libanonski premier Fuad Siniora je po maja doseženem sporazumu med prozahodno vlado in opozicijo, ki je državo obvaroval pred ponovno državljansko vojno, včeraj predstavil 30-člansko vlado narodne enotnosti, je sporočil generalni sekretar vlade Suhayl Buji. Odlok o sestavi vlade sta že podpisala libanonski predsednik Michel Suleiman in premier Siniora. Vladajoča večina ima v vladi 16 predstavnikov, opozicija pod vodstvom gibanja Hezbolah 11, tri sedeže pa bo razdelil Suleiman. Hezbolah ima tako moč veta. Oblikovanje vlade je najnovejši korak k preseganju politične razdeljenosti, zaradi katere je bil Libanon več kot šest mesecev brez predsednika. "Odločili smo se, da bomo naše spore rešili z demokratičnimi institucijami in dialogom in ne s silo in ustrahovanjem," je novinarjem v predsedniški palači v Bejrutu dejal Siniora. "Glavni cilj je služiti vsem libanonskim državljanom v teh zelo težavnih okoliščinah," je pojasnil libanonski premier in ob tem dodal, da težav ne bodo rešili čez noč. Kot je povedal, se bo začela nova vlada takoj pripravljati na pregledne parlamentarne volitve leta 2009. Dosedanja vlada Siniore se je po majski izvolitvi novega predsednika Su-leimana znašla v odstopu, naloga parlamentarne večine pa je bila nato izbrati novega premiera in ga predlagati novemu predsedniku - ponovno so izbrali Si-nioro. Slednji je premier od leta 2005, ko so v Libanonu potekale prve parlamentarne volitve po odhodu sirske vojske iz države. Sirske sile so se umaknile pod pritiskom množičnih protestov po atentatu na nekdanjega premiera Rafika Haririja. Siniorovo vlado je zaznamovala huda, 18 mesecev trajajoča politična kriza, ki je izbruhnila zaradi sporov med prozahodno večino in opozicijo pod vodstvom Hezbolaha. Sprti strani sta dogovor sklenili 18. maja v Dohi, kar je omogočilo izvolitev Suleimana. Predsedniški stolček je bil prazen od novembra lani, ko se je iztekel mandat pro-sirskemu predsedniku Emilu Lahoudu. Novico o oblikovanju vlade narodne enotnosti so že pozdravili visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, francosko predsedstvo EU ter nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier in njegov italijanski kolega Franco Frattini. "Oblikovanje vlade narodne enot- Fuad Siniora ansa nosti predstavlja pomemben korak pri uresničevanju sporazuma iz Dohe," je v imenu predsedstva EU dejal francoski zunanji minister Bernard Kouchner. Poudaril je še, de je zelo pomembno, da se je v državi s tem končala politična in institucionalna kriza, ki je po njegovih besedah Libanon pestila predolgo. Solana je poudaril, da je oblikovanje vlade ključni dosežek šest tednov po podpisu sporazuma v Dohi. Dejal je še, da bo libanonsko vodstvo v prihodnjih tednih moralo opraviti še veliko dela in sprejeti pomembne odločitve. Ob tem je, kot so v sporočilu za javnost zapisali v Svetu EU, Solana Siniori zagotovil, da lahko pri nadaljnjem odločanju računa na polno podporo EU. Da je oblikovanje vlade narodne enotnosti pomemben korak h končanju politične krize v Libanonu, se je strinjal tudi Steinmeier. Dejal je, da bo Berlin še naprej pomagal Libanonu, in dodal, de je "stabilen in suvereni Libanon pomemben element za stabilnost in varnost v celotni regiji". Podobno se je izrazil italijanski zunanji minister Franco Frattini. kitajska - Kritike Human Rights Watsch 42 zaprtih zaradi nemirov v Tibetu PEKING - Kitajska je zaradi sodelovanja v nedavnih nemirih na Tibetu odredila zapor za 42 ljudi, za več kot 100 obtoženih pa se še nadaljujejo sojenja, po katerih bi lahko nekatere doletele celo smrtne kazni, poročajo kitajski državni mediji. 12 ljudi naj bi zaprli 19. in 20. junija, in sicer za nedoločeno časovno obdobje, medtem ko so o obsodbi ostalih 30 prav tako junija kitajski mediji pred tem že poročali. Smrtna kazen doslej še ni bila izrečena, kar pa ne pomeni, da ne bo v prihodnosti, je povedal podpredsednik tibetanske vlade Palma Trily in dodal, da bo o tem odločeno v skladu s kitajskimi zakoni. Tisti, ki so v zaporu ali proti katerim poteka sojenje, slednjih je 116, so obtoženi zaradi sodelovanja v nemirih v tibetanski prestolnici Lhasa 14. marca, poroča kitajska tiskovna agencija Xinhua. Med zločini, ki jim jih pripisujejo, so požigi, ropanje in napadi na vladne urade. Preostalih 30 ljudi, aretiranih v aprilu, je bilo junija obsojenih na kazni od treh let zapora do dosmrtne ječe. Ob tem so skupine za človekove pravice trdile, da obtoženi niso bili deležni poštenega sojenja, ameriška vlada pa je izrazila skrb glede njihovih primerov. "Krivi ali nedolžni, ti Tibetanci so upravičeni do poštenega sojenja," je po njihovi obsodbi povedala predstavnica za organizacijo Human Rights Watch v Aziji Sophie Richardson. "Namesto tega so jim sodili na skrivaj za zaprtimi vrati in brez možnosti za obrambo s strani odvetnikov, ki bi jih sami izbrali," je še povedala Richardsonova. Mirni protesti, ki so se 10. marca pričeli v Lhasi v znak obeležitve obletnice tibetanskega upora proti Kitajski vladi leta 1959, so se 14. marca stopnjevali v splošno nasilje po vsem mestu. Po navedbah Kitajske je v bilo v nemirih ubitih 18 "nedolžnih civilistov", medtem ko tibetanska vlada v izgnanstvu trdi, da je bilo ubitih več kot 200 ljudi. (STA) Za Kosovo 1,2 milijarde evrov na donatorski konferenci BRUSELJ - Mednarodna skupnost je vvčeraj na donatorski konferenci v Bruslju za prihodnja tri leta obljubila 1,2 milijarde evrov pomoči za Kosovo, ki je eno najrevnejših območij v Evropi. Slovenija je obljubila 500.000 evrov pomoči, Italija 13 milijonov evrov. Med posamičnimi donacijami sta največja prispevka ZDA in Nemčije - 255 milijonov in 100 milijonov evrov. Cilj donatorjev je zagotoviti, da Kosovo ne bo več eden najrevnejših predelov Evrope. Stopnja brezposelnosti na Kosovu je okoli 40-odstotna, največji problem je brezposelnost med mladimi. Cilj konference je, da se zberejo prispevki za socialni in gospodarski razvoj mlade države ter ustvarijo pogoji za rast, vlaganja in delovna mesta za vse ljudi na Kosovu. V Potočarih so se spomnili žrtev srebreniškega pokola SREBRENICA - Ob včerajšnji 13. obletnici pokola v Srebrenici se je v spominskem parku Potočari v BiH zbralo preko 30.000 ljudi. Zbrane ob komemorativni slovesnosti so med drugimi nagovorili predsedujoči predsedstvu BiH Haris Silajdžic, visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Miroslav Lajčak in ameriški veleposlanik v BiH Charles English. "Dolgo smo bili priče zmanjševanja pomena tega, kar se je zgodilo na tem mestu. Mnogi niso želeli izreči besede genocid. Zdaj, ko imamo razsodbo najvišje mednarodne sodne instance, da je bil tukaj strojen genocid, kar je prva taka razsodba v zgodovini, mnogi želijo zmanjšati pomen te razsodbe ali jo celo ignorirati," je dejal Silajdžic. Rusija obtožila britanskega diplomata vohunjenja LONDON - Britansko zunanje ministrstvo je včeraj sporočilo, da so ruske oblasti britanskega diplomata Chri-stopherja Bowersa obtožile vohunjenja. Ruska tiskovna agencija Interfax pa je v četrtek poročala, da so nekatere dejavnosti, ki jih je opravljal Bowers, porajale vprašanja. Veliko Britanijo in Rusijo v zadnjih mesecih zaznamujejo napeti medsebojni odnosi, ki so se bistveno ohladili po umoru nekdanjega ruskega agenta in kasneje kritika Kremlja Aleksandra Lit-vinenka novembra 2006. Velika Britanija želi za njegovo smrt obtožiti ruskega poslanca Andreja Lugovoja, še enega nekdanjega agenta, a ga Rusija noče izročiti. Britanski premier Gordon Brown je v četrtek sporočil, da je ruskemu predsedniku Dmitriju Med-vedjevu ob robu nedavnega vrha G8 na Japonskem povedal, da primer Litvi-nenkove smrti "ne bo zaključen". (STA) zda - Dan potem, ko je senat potrdil zakosnki predlog Predsednik Bush podpisal zakon o prisluškovanju brez sodnih nalogov zda - Podjetji za hipotekarne kredite v krizi Fannie Mae in Freddie ne bosta podržavljena WASHINGTON - Ameriški predsednik George Bush je v četrtek, le dan potem, ko je senat potrdil predlog, podpisal zakon o prisluškovanju brez sodnih nalogov, ki med drugim daje imuniteto pred tožbami telekomunikacijskih podjetij zaradi nezakonitega sodelovanja z vlado. Bush je dejal, da je zakon ključnega pomena za varnost Američanov, saj se teroristi niso odpovedali želji znova napasti ZDA, čeprav sedem let po 11. septembru 2001 ni bilo novega napada. Zakon je bil sprejet po letu dni ostre razprave v kongresu med zagovorniki osebnih svoboščin in zagovorniki ostrejših varnostnih ukrepov. Zmagali so slednji na čelu s predsednikom Bushem, ne glede na to, da se mu izteka mandat in ni priljubljen. Ameriška zveza za državljanske svoboščine (Aclu) je sporočila, da je na ne-wyorškem zveznem sodišču vložila tožbo proti zakonu. Aclu želi, da sodišče odloči, da zakon predstavlja protiustavno kršitev svobode govora in pravice proti nezakonitim preiskavam ter zaplembam. S tožbo želijo doseči tudi takojšnjo blokado dela obveščevalcev po tem zakonu. George Bush ansa Ameriški senat je v sredo z 69 glasovi proti 28 potrdil predlog zakona, predstavniški dom pa ga je potrdil že junija. Gre za podaljšanje veljavnosti zakona o prisluškovanju brez sodnih nalogov, ki bi sicer potekel avgusta. Zakon v celoti niti ni tako sporen, kot je sporno politično občutljivo določilo, da dobijo telekomunikacijska podjetja imuniteto pred tožbami, ker so ubogala ukaz predsednika Busha, da po 11. septembru 2001 na skrivaj prisluškujejo ameriškim državljanom. Ameriška ustava pred nezakonitim prisluškovanjem ščiti le ameriške državlja- ne, Agencija za nacionalno varnost (Nsa) pa prisluškuje po vsem svetu brez strahu pred kakršnimikoli pravnimi posledicami. Za prisluškovanje na domačih tleh, ki lahko zajame tudi Američane, pa so pred 30 leti sprejeli zakon o posebnem sodišču za nadzor nad tujimi obveščevalci (Fisa). To skrivnostno sodišče je potem izdajalo naloge za prisluškovanje od primera do primera. Po 11. septembru 2001 pa je Busheva administracija ugotovila, da je tak način preveč zamuden in predsednik je dal dovoljenje za prisluškovanja brez nalogov. S potrditvijo zakona je avtomatično propadlo okoli 40 tožb proti telekomunikacijskim podjetjem podjetjem s strani državljanov, ki menijo, da so jim nezakonito prisluškovali. Zakon sicer generalnim inšpektorjem vladnih ministrstev nalaga, da opravijo revizije izvajanja njegovih določil, posebno sodišče pa bo moralo odobriti prisluškovanje Američanom v tujini. Vendar pa bo lahko vlada doma in na tujem prisluškovala s posebnim nalogom za leto dni vnaprej. Če bodo v to mrežo zajeti tudi Američani, pa se bo šlo na sodišče. (STA) WASHINGTON - Ameriška vlada namerava obe kvazi državni podjetji za hipotekarne kredite Fannie Mae in Freddie Mac obdržati v sedanji obliki, je včeraj dejal ameriški finančni minister Henry Paulson. S tem je zavrnil ugibanja v časniku New York Times, da ju namerava po-državiti zaradi velike likvidnostne krize. Ameriška zvezna vlada je podjetje Fannie Mae ustanovila leta 1938, Freddie Mac pa leta 1970, in sicer z namenom, da skrbita za likvidnost na trgu stanovanjskih hipotekarnih posojil. Obe podjetji odkupujeta hipotekarne kredite od posojilodajalcev in jih preoblikujeta v vrednostne papirje za prodajo na svetovnih trgih, s čimer naj bi ohranjala dostopnost do takih posojil posojilojemalcem z nižjimi dohodki. Zaradi zastoja na stanovanjskem trgu in kreditne stiske, pa sta tudi Fannie in Freddie zajadrala v težave in trenutno imata ali pa jamčita za skupaj 5000 milijard dolarjev tovrstnega dolga, kar je več kot polovica vsega dolga v ZDA, ki zna- ša 9500 milijard dolarjev. Po Paulsonovih besedah so se delnice obeh podjetij na Wall Streetu ponovno znižale. Med včerajšnjim trgovanjem na newyorški borzi so delnice Freddie Maca izgubile 22 od-stotov na 6,24 dolarja, delnice družbe Fannie Mae pa za dobrih 26 odstotkov na 9,71 dolarja. Obe podjetji sta od avgusta lani izgubili 90 odstotkov vrednosti svojih delnic. Na ameriških finančnih trgih je spet zavladala zmeda s preplahom, pri čemer potekajo prepiri med gospodarskimi in finančnimi strokovnjaki glede tega, ali je bolje, da država res ukrepa. New York Times je pisal, da namerava vlada povsem podržaviti obe podjetji, kar ji omogoča zakon iz leta 1992. V tem primeru bi lastniki delnic izgubili svoj denar, podjetji pa bi bili omejeni pri svojem delu, kar bi dodatno ohromilo hipotekarni trg. Po drugi strani pa se bi, če bi obe podjetji propadli, stanovanjski trg zrušil, saj ne bi bilo več mogoče dobiti hipotekarnih posojil. (STA) 1 8 Sobota, 12. julija 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it kolesarstvo - 95. Tour de France Sanchezu etapa Tadej Valjavec v ospredju Pozzato tretji - Prvo mesto v skupni razvrstitvi zadržal Luksemburžan Kim Kirchen odbojka - Svetovna liga Stefan Schumacher in Kim Kirchen, v ozadju Luis Leon Sanchez ansa PARIZ - Španec Luis Leon Sanchez (Caisse d'Epargne) je zmagovalec sedme, 159 kilometrov dolge etape kolesarske dirke po Franciji, ki je potekala od Brioudeja do Aurillaca. Drugi je bil Nemec Stefan Schumacher (Gerolsteiner), tretji pa Italijan Filippo Pozzato (Liqui-gas). Tadej Valjavec (AG2r) je končal v ospredju; skupno je, kot v tej etapi, 19. Kolesarska dirka po Franciji čedalje bolj pridobiva na zanimivosti, čeprav se odločilne etape še niso niti začele. V sedmi etapi je karavana kolesarjev uprizorila niz pobegov, na žalost tudi nekaj padcev, ki so bili za nekatere posameznike žal usodni in so morali predčasno odstopiti z letošnjega Toura. Ne zaradi posledice padca je od nadaljnjega tekmovanja odstopil tudi domači up Cristophe Mo-reau (Agritubel), ki je bil leta 2001 na dirki po Franciji tudi že četrti; tokrat je imel premalo moči za nadaljevanje. K zanimivosti letošnje francoske pentlje pa je pripomoglo tudi dejstvo, da je Sanchez v sedmih etapah že sedmi različni zmagovalec, rumeno majico vodilnega pa so nosili kar štirje kolesarji. Sicer pa je prvo mesto v skupni razvrstitvi zadržal Luksemburžan Kim Kirchen (Team Columbia). Valjavec je z enakim zaostankom (2:19) v primerjavi s šesto etapo pridobil še eno mesto in se nahaja na 19. mestu. Le šest sekund prednosti si je v zadnjih trenutkih etape pred glavnino pri-kolesaril Sanchez, za katerega je to tudi najbolj pomembna zmaga v karieri. Posvetil jo je svojemu starejšemu bratu Leonu, ki je pred tremi leti tragično umrl v nesreči s kolesom. »Kakorkoli že, ko sem začutil, da imam pred ciljem še dovolj moči za odločilni napad, sem imel v glavi le eno: Leon, ta bo namenjena tebi,« je v cilju dejal 24-letni Sanchez, medtem ko je Avstralec Cadel Evans, drugouvrš-čeni v skupni razvrstitvi dodal: »Mislil sem, da etapa ne bo tako zahtevna. Da bomo vozili bolj umirjeno in hranili moči pred Pireneji, a so te štiri ure minile povsem drugače. Tudi vremenske razmere, predvsem bočni veter, je pripomogel, da etapa ni bila niti malo turistična.« Izidi 7. etape (Brioude - Aurillac, 159 km): 1. Luis Leon Sanchez (Špa/Caisse d'Epargne) 3:52:53; 2. Stefan Schumacher (Nem/Gerolsteiner) +0:06; 3. Filippo Pozzato (Ita/Liquigas); 4. Kim Kirchen (Luk/Team Columbia); 5. Alejandro Valverde (Špa/Caisse d'Epargne); 19. Tadej Valjavec (Slo/Ag2r-La Mondiale) vsi isti čas. Skupni vrstni red: 1. Kim Kirchen (Luk/Team Columbia) 28:23:40; 2. Cadel Evans (Avs/Silence-Lotto) 0:06 3. Stefan Schumacher (Nem/Gerolsteiner) 0:16; 4. Christian Vandevelde (ZDA/Garmin Chipotle-H30) 0:44 5. Denis Menčov (Rus/Rabobank) 1:03; 19. Tadej Valjavec (Slo/Ag2r-La Mondiale) 2:19. doping Beltran pozitiven PARIZ - Španski kolesar Manuel Beltran (Liquigas) je bi pozitiven pred prvo etapo kolesarske dirke Po Franciji. V njegovem vzorcu so našli eri-tropoetin (EPO). Beltran je po sedmih etapah francoske pentlje 26. (+3:20). Krvni testi, opravljeni pred kolesarsko dirko Po Franciji, so pri 20 kolesarjih pokazale nadpovprečne rezultate, vendar pri nobenem odstopanja niso bila višja od uradne meje, se je Francoska protidopinška agencija (AFLD) odzvala na medijska poročila o domnevnih množičnih zlorabah dopinga. PO AVSTRIJI - Zmagovalec pete etape kolesarske dirke po Avstriji je domači kolesar Rene Haselbacher (Astana), ki je v ciljnem sprintu ugnal Emenueleja Bindija (Lempre). Prvou-vrščena sta glavnino kolesarjev, v kateri sta bila tudi oba slovenska tekmovalca Janez Brajkovič (105.) in Jure Golčer (120.), za seboj pustila za več kot 7 minut. »Azzurre« bi v igro povrnil samo čudež ali ... KAZAN - Italijanska odbojkarska reprezentanca je z včerajšnjim porazom proti Rusiji zapravila priložnost, da bi še naskakovala prvo mesto v skupini B in se naposled uvrstila v finalno fazo, ki bo konec meseca v Braziliji. Le čudež bi lahko povrnil »azzurre« v igro: ruski velikani bi morali izgubiti vsa preostala srečanja, kar pa je po včerajšnji prikazani igri skoraj nemogoče. Zadnja možnost Anastasijevih varovancev, da bi nastopili v Riu de Janeiru med šestimi najboljšimi reprezentancami, bi bilo posebno povabilo mednarodne odbojkarske zveze kot najboljša dru-gouvrščena ekipa. »Azzurri« so bili na prvi tekmi proti Rusom enakovredni tekmec le v prvem nizu. Anastasi je na igrišče poslal podajalca Vermiglia, korektorja Fe-ja, blokerja Mastrangela in Salo, krilna napadalca Martina in Zlatanova, v vlogi libera pa je igral Corsano. Center Birarelli in naš libero Mama pa sta tekmi sledila iz tribune. Z dinamično in napadalno igro so »azzurri« postregli edino v prvem nizu, ki so ga po razburljivi končnici tudi osvojili. V naslednjih treh nizih so bili predvsem v napadu manj učinkoviti, pri gostiteljih pa se je razigral Pol-tavsky (skupno 20 točk). Kljub menjavam (Salo je zamenjal Bovolenta, Feia pa Gavotto, Zlatanova pa kapetan Ci-solla) se potek srečanja ni spremenil. Vseskozi, še posebej v zadnjem četrtem nizu so ruski igralci povsem nadigrali Anastasijeve varovance. Danes bodo italijanski reprezen-tanti spet igrali proti Rusiji (ob 17.00 na ruskem satelitskem programu Planeta sport) . Rusija - Italija 3:1 (25:27, 25:21, 25:22, 25:20) ITALIJA: Mastrangelo 11, Fei 6, Zlatanov 12, Sala 3, Vermiglio 2, Mar- generalka Organizatorje odprtja OI skrbi samo dež PEKING - Prireditelji olimpijskih iger v Pekingu (8. - 24. avgust) so v strogi tajnosti izpeljali prvo od štirih triinpolurnih generalk za slovesno odprtje iger, ki bo 8. avgusta. Znano pa je, da se bodo na odprtju spomnili več kot 70.000 žrtev majskega uničujočega potresa v provinci Sečuan. Na novo zgrajenem nacionalnem stadionu Ptičje gnezdo je varnostnikom uspelo zadržati vse radovedneže, udeleženci in delavci na stadionu pa so morali pred tem podpisati posebne dogovore o strogi tajnosti. Za zdaj je največja skrb organizatorjev dež, ki bi lahko pokvaril tako slovesno odprtje kot sklepno prireditev. »To je edina stvar, ki ni pod našim nadzorom. Dež bi povzročil zamude in škodil bogatim kostumom in rekvizitom,« je dejal eden od režiserjev prireditve, Wang Chaoge. Celotno prireditev je režiral sloviti kitajski filmski režiser Zhang Yimou, ki je slovesnost pripravljal tri leta. tino 10, Corsano (L) Gavotto 8, Bovo-lenta 4,Travica 1, Cisolla 3. N.v.: Papa-roni. TRENER: Anastasi. Grand prix: Hladna prha za Italijo YOKOHAMA - »Azzurre« so na tretji tekmi finalnega dela svetovne lige doživele hladno prho. Proti japonski reprezentanci, najskromnejšemu nasprotniku letošnjega finala, so gladko izgubile s 3:0. V prvih dveh nizih so vajeti v svojih rokah držale domače igralke. V prvem nizu so Japonke po-vedle najprej na 16:11, nato še na 24:19. Rezultata Barbolini ni uspel spreobrniti niti s tremi menjavami. Tudi v drugem nizu so ritem diktirale gostiteljice, ki so visoko povedle na 16:9, z na-turalizirano Kubanko Aguero so »az-zurre« zaostanek zmanjšale na 19:16. To pa ni bilo dovolj, da bi Italijanke spreobrnile potek niza. Najbolj izenačen je bil tretji niz: v razburljivi končnici pa so napake italijanskih odbojkaric izkoristile Japonke in zasluženo slavile. V prvi postavi je prvi niz igrala mlada Bosettijeva (letnk 1989), ki je letos igrala pri Sassuolu z našo Sandro Vitez. Danes se bo ženska reprezentanca pomerila z ZDA (ob 7.30 na Rai sport più). Japonska - Italija 3:0 (25:23, 25:22, 26:24) ITALIJA: Lo Bianco 2, Piccinini 11, Guiggi 12, Ortolani 2, Bosetti 1, An-zanello 12, Cardullo (L); Aguero 10, Secolo 6, Croce, Barazza, Ferretti. TRENER: Barbolini. Ostali izidi: Brazilija - Kitajska 3:1 (25:18, 25:16, 21:25, 25:18), Kuba -ZDA 3:2 (22:25, 17:25, 25:18, 25:21, 15:11). Vrstni red: Brazilija in Kuba 6, ZDA, Japonska in Italija 4, kitajska 3. Svetovni rekord Isinbajeve RIM - Ruska skakalka s palico Jelena Isin-bajeva je na atletskem zlatem mitingu v Rimu preskočila 5,03 m in s tem postavila nov svetovni rekord, ki je prej znašal 5,01 m. Po tretjem atletskem zlatem mitingu sezone sta v boju za zmage na vseh šestih najprestižnejših mitingih (Berlin, Oslo, Rim, Pariz, Zürich in Bruselj) ostali le še Hrvatica Blanka Vlašič in 18-letna Kenijka Pamela Jelimo. Vla-šičeva je dosegla 32. zaporedno zmago v skoku v višino in je, tako kot na vseh letošnjih mitingih, tudi tokrat preskočila dva metra (2,00). Na 800 m pa je bila najhitrejša Jelimova, ki je z 1:55,69 izboljšala tudi rekord mitinga Jolande Če-plak (1:57,68). V teku na 400 metrov je nastopil tudi južnoafriški atlet Oscar Pi-storius, ki tekmuje s protezami. Sinoči še ni izpolnil olimpijske norme (45,55). Izboljšal pa je svoj čas (46,62). Zadnjo možnost za izpolnitev norme bo Pistorius imel čez štiri dni v Lucerni. Udinese: na pripravah dva slovenska vratarja VIDEM - »Skupina je homogena, upam, da je tudi motivirana,« je na včerajšnjem zboru videmskega A-ligaša Udineseja dejal trener Pasquale Marino. Črno-be-li bodo jutri odpotovali v Sappado, kjer bodo trenirali do 1. avgusta. V širšem izboru 45 nogometašev sta tudi dva Slovenca. Vratarja Samirju Handanoviču dela družbo vratar Jan Koprivec (letnik 1988), ki pa ga bodo najbrž dali na posodo kakemu drugemu klubu. Queiroz namesto Scolarija LIZBONA - Carlos Queiroz je novi selektor portugalske nogometne reprezentance. Nasledil je Felipeju Scolariju. Nekdanji pomožni trener Manchestra United je podpisal štiriletno pogodbo. Girovela: Riva del Garda 1. TROPEA - Riva del Garda je z zmago na tehnični regati z dvema stranicama v Tropei prevzela skupno prvo mesto. Na včerajšnji 13 etapi je bila jadrnica Ca-stelsanpietro Terme Gammadue druga, tretja pa Cagliari Zavoli. Baia di Sistia-na je zaradi napake zaostala za vodilno skupino in čez ciljno črto prijadrala kot šesta. Na skupni lestvici je 5. »Setterosa« le za tretje mesto MALAGA - Italijanska ženska selekcija je morala v polfinalu vaterpolskega evropskega prvenstva priznati premoč Rusinj, ki so zmagale z 8:5. Rusija bo v današnjem finalu igrala proti Špankam, Italija pa se bo na tekmi za 3. mesto pomerila z Madžarsko. Claudia Coslovich prva v Pordenonu PORDENON - Tržaška metalka kopja Claudia Coslovich je na atletskem državnem mitingu Memorial Agosti v Pordenonu prepričljivo osvojila prvo mesto. Atletinja Fondia-rie Sai je kopje vrgla 57,98 metra daleč. »Sem le delno zadovoljna, saj mi je pred kratkim uspelo vreči celo dva metra dlje,« je ocenila športnica od Piščancev. Na drugo mesto se je uvrstila Maddalena Purgato (malo nad 43 m). Claudia bo prihodnjo soboto nastopila na državnem prvenstvu. Pri moških je zmagal slovenski atlet Matija Kranjc (74,02 m). / ŠPORT Nedelja, 13. julija 2008 19 gorica - Posvet o prihodnosti goriškega športa na pobudo občine V času pomanjkanja sredstev se je treba združevati in sodelovati Tommasini pozitivno ocenil dovoljenje nogometne zveze za organizacijo čezmejnih prvenstev Na sedežu najstarejšega goriškega športnega društva Unione Ginna-stica Goriziana je bila na pobudo goriške občinske uprave zanimiva okrogla miza o prihodnosti goriškega športa - »Quale futuro per lo sport Gori-ziano«. Razprave so se poleg goriškega župana Ettoreja Romolija in odbornika za šport Sergia Cosme udeležili deželni odbornik za šport Elio De Anna, goriška pokrajinska odbornica za šport Sara Vito, župan Gradišča in podpredsednik goriškega odbora CONI Franco Tommasini, podpredsednik UGG Lippi, številni predstavniki goriških političnih in športnih krogov (prisotna sta bila tudi pokrajinski predsednik in tajnik ZSŠDI). Moderator posveta je bil novinar Roberto Co-vaz. Župan Romoli je najprej podelil priznanje za dolgoletno zvestobo športu devetdesetletnemu Brunu Gubani, nekdanjemu košarkarskemu trenerju pri UGG, nato pa je v svojem uvodnem posegu izpostavil nekaj misli o aktualnem stanju goriškega športa. Podčrtal je dejstvo, da je v goriški občini preveliko število športnih društev in športnih objektov: 6 nogometnih igrišč, 6 telovadnic, 1 športna palača, 2 pokrita in dva odprta bazena ter številni manjši objekti. Njihovo vzdrževanje je za tako majhno občino finančno preveč obremenjujoče. Ravno zato je po mnenju župana treba iskati nove poti za usmerjanje goriškega športnega gibanja. Podpredsednik pokrajinskega CONI Franco Tommasini je pohvalil model, ki ga je ustvarilo goriško športno gibanje v odnosih do šolskih ustanov in ki ga nameravajo posnemati tudi drugod po Italiji. Pozitivno je ocenil tudi pred kratkim odobreno dovoljenje FIGC za organizacijo čezmejnih nogometnih prvenstev, kar bi lahko Gorici prineslo dodatno obogatitev na športnem področju. Za trenutek se je zaustavil tudi pri ekonomski krizi v državi, ki seveda pogojuje tudi številne investicije v športno gibanje. Omenil je fenomen Itale San Marco, ki je letos dosegla zgodovinsko napredovanje v profesionalno C2-ligo, in obžaloval spodletelo združitev dveh goriških nogometnih velikanov Pro Gorizie in Juventine. Po mnenju Tommasinija sta v obdobju pomanjkanja sredstev sodelovanje in združevanje edina možna rešitev. Glede uprave objektov je podpredsednik CONI predlagal, naj objekte upravljajo zasebniki, ker bo samo tako lahko upravljanje optimalno. Občinski odbornik za šport Sergio Cosma pa je orisal številne in ambiciozne posege, ki jih načrtuje sedanja občinska uprava na športnih objektih (popravilo centralnega nogometnega igrišča Pro Gorizie, posodobitev odkritega bazena in atletskega stadiona za mednarodna tekmovanja, popravilo telovadnice CONI ipd.) Pri tem seveda občina potrebuje pomoč tako pokrajinske kot tudi deželne uprave. Deželni odbornik Elio De Anna je v svojem nagovoru izrazil mnenje, da je s širitvijo Evropske unije Gorica dobila osrednjo vlogo predvsem pri uresničevanju čezmejnega sodelovanja. Dežela Furlanija-Julijska krajina razdeli letno približno štiri milijone evrov za financiranje športnih aktivnosti in za gradnjo športnih objektov. De Anna je napovedal širšo deželno konferenco o športu, ki naj bi pomagala, da bi razumeli, ali je trenutni model športne organiziranosti še vedno sodoben ali pa bi ga bilo treba nekoliko spremeniti. Pri tem je mislil predvsem na novo avtonomijo, ki jo imajo šolske ustanove, in na vlogo, ki jo imajo EPS (ustanove za promocijo športa - Enti di Promozio-ne Sportiva). V zvezi z upravljanjem objektov deželni odbornik meni, da bi se morala društva ukvarjati izključno s športnimi dejavnostmi, upravo objektov pa prepustiti za to zadolženim podjetjem. Pri gradnji novih objektov De Anna predlaga tesno sodelovanje vseh dejavnikov na ozemlju (dežela, pokrajina, občine, CONI, šole, EPS itn.) za racionalnejše usmerjanje športnih novogradenj. Posegom je sledila zaključna razprava, na kateri so predstavniki kluba Nuova Pallacanestro Gorizia izpostavili svoje finančne težave, predstavniki Horse Club Remuda težave z izdajo občinskih dovoljenj za gradnjo pokritega objekta, predstavnik urada za šport Ballarini pa je opozoril na pomanjkanje šolskih telovadnic na nekaterih goriških šolah, kot so na primer Ascoli, Trinko itn. (IT) Na posvetu so sodelovali deželni odbornik za šport Elio De Anna, pokrajinska odbornica Sara Vito, župan Ettore Romoli, občinski odbornik Sergio Cosma, župan Gradišča Franco Tommasini in podpredsednik UGG Lippi bumbaca rolkanje Mateja Bogatec naskakuje prvo mesto Dvanajsterica rolkarjev kriške Mladine bo danes in jutri pri Turinu v Piemontu nastopila na četrti in peti preizkušnji državnega pokala. Danes popoldne bo na sporedu najprej tekma v sprintu. Zvečer pa se bodo rolkarji pomerili še v petki-lometrskem prologu v reber. Jutrišnja zadnja preizkušnja pete etape državnega pokala bo zasledovalna vožnja na deset kilometrov v reber. Kriška Mladina bo torej nastopala množično. V članski kategoriji bosta izstopali Mateja Bogatec in Ana Košuta. Mateja bo skušala prevzeti vodstvo na lestvici, saj zaseda 2. mesto. Do današnje etape namreč vodi Anna Rosa. JADRANJE 470 - Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Far-neti, ki sta včeraj končala tretji dan regat v sklopu 58. izvedbe Intervele na Gardskem jezeru, sta z drugega mesta zdrknila na tretje. Včeraj sta osvojila 4. in 9. mesto: »Slabo sva štartala in nikakor nisva uspela nadoknaditi,« je pojasnil krmar Simon razplet drugega plova. nogomet - Od Juventine k Monfalconu Dario Kovic bo še igral v elitni ligi Nogometna kupoprodajna borza je še posebno zanimiva na goriškem koncu, kjer je prav gotovo najbolj aktivna štan-dreška Juventina. Belo-rdeče je sicer zapustil napadalec Dario Kovic, ki bo tudi v prihodnji sezoni igral v elitni ligi. 37-le-tni nogometaš iz Sovodenj, ki bo v kratkem postal oče, je namreč podpisal za trži-ški Monfalcone, ki se je v letošnji sezoni uvrstil na solidno tretje mesto. »Stalno potrebujem nove ambicije. V Tržiču so me močno snubili in mi predstavili zelo ambiciozen načrt. Letos sem dokazal, da lahko še igram v elitni ligi,« je povedal Kovic, ki bo priprave na novo sezono v Tržiču začel že 5. avgusta. Pri Juventini ga bodo prav gotovo pogrešali. »Kovica bo treba nadomestiti še z enim dobrim nogometašem,« je ocenil športni vodja Gino Vinti, ki je do zadnjega upal, da bo Kovic ostal v Štandrežu. Ju-ventini je prekrižala načrte tudi prometna nesreča Davida Buttignona, ki se je težje poškodoval in v prihodnji sezoni ne bo na razpolago. Pri črno-belih bi obrambno vrsto radi okrepili s Furlanom, ki je že igral pri Juventini, in Žarkom Arandelovičem, ki je letos igral pri Pro Gorizii. »To so naše želje, pogovori pa so še v teku,« pravi Vinti. Pod vprašajem sta še potrditvi Maria Pantusa, ki ga snubijo številne ekipe v elitni ligi, in Cristiana Devetaka. Pri Juventini so v mladinskem sektorju angažirali izkušenega trenerja Luciana Colenza, ki bo koordiniral celotno mladinsko delovanje. (jng) ŽENSKI NOGOMET Nocoj v Dolini finale turnirja Bum bum lady V četrtek zvečer so v Dolini odigrali polfinalni srečanji 10. turnirja v ženskem nogometu Bum bum lady. V današnji finale sta se uvrstili ekipi Locanda Mario in Bum bum lady A. Locanda Mario je s 5:1 premagala ekipo Bibappaloula. Nasprotnikovo mrežo je trikrat zatresla Michela Degrassi in dvakrat pa Lucia Tamburelli. Bum bum lady A pa je s 4:0 premagala Ti-mavo. Trikrat je bila natančna Katja Komar, enkrat pa Ulyana Pettirosso. Na tekmi za 3. mesto (ob 20.15) se bosta nocoj pomerili Bibappaoloula in Timava, za prvo pa ob 21.15 Bum bum lady A in Locan-da Mario. odbojka - Deželne lige Jerončič zapušča Val Pri Slogi nekaj novosti Pri naših odbojkarskih klubih, ki bodo v naslednji sezoni nastopali v deželnih ligah, je nekaj novosti predvsem pri igralskem oziroma trenerskem kadru. Trener Zoran Jerončič, ki je letos treniral ekipo Vala v C-ligi, je uradno sporočil, da v naslednji sezoni ne bo več treniral štan-dreške ekipe. Kje bo treniral v naslednji sezoni, pa nam še ni hotel razkriti. V zvezi s prvo ekipo pa je še vse odprto. Pri klubu nam do zaprtja redakcije nihče ni odgovoril na telefonski klic. Pri Slogi so potrdili, da bo moško C-li-go okrepil Andrea Vatovac, ki se torej vrača iz Bibioneja, kjer je igral v B2-ligi. Usoda Ambroža Peterlina še ni znana, pri Bibioneju v B1-ligi resno računajo na Kristjana Stoparja, dokončnega dogovora pa društvi še nista dosegli. V ženskih vrstah openskega društva, ki bo nastopalo v C-ligi, je nekaj novosti v igralskem kadru. Napadalka Chiara Fazarinč je izrazila željo, da bi letos igrala v Krminu v C-ligi. Na relaciji klubov Sloga - Krmin pa še ni bilo nobenega pogovora. Po poškodbi naj bi se v vrste Sloge spet vrnila Roberta Chirani (Slogin libero), ekipo pa bi v naslednji sezoni lahko zapustila podajalka Daniela Ciocc-hi, ki si je na zadnjem treningu huje poško- dovala levi palec: »Spahnila sem si palec leve roke, pri tem pa sem si pretrgala vse vezi. Tri tedne že nosim mavec, v ponedeljek pa mi bodo sporočili, ali bo operacija nujna ali ne,« nam je povedala Daniela. »Če bo operacija za nadaljnje igranje res nujna, pa je najbrž ne bom opravila,« je pojasnila Slogina po-dajalka. To pomeni, da bi Ciocchijeva v tem primeru zapustila aktivno igranje. Z odhodom Fazarinčeve in Ciocchijeve bi bila Slogina ekipa številčno okrnjena. Odbornik in letošnji trener Martin Maver nam je potrdil, da bo društvo najbrž iskalo okrepitve v sklopu naših društev oziroma da bodo v ekipo vključili mlajše igralke, ki so v prejšnji sezoni nastopale v 2. diviziji in U18. Vodstvo openskega kluba še ni določilo, kdo bo vodil žensko ekipo v C-ligi. Slogina odbojkarica Martina Coretti pa bo naslednjo sezono igrala pri Atomatu v Vidmu v B1-ligi: »Izbrala sem Videm, ker je najbližji kraju, kjer delam. Obenem pa je bila to ponudba najvišje postavljene ekipe,« je pojasnila Martina, ki so jo snubile tudi ekipe iz B1 in C-lige. Karin Crissani pa snubi ekipa iz Tržiča, vendar se tržiški klub z vodstvom Sloge še ni pogovoril. Torriana, pri kateri je Cris-sanijeva igrala minulo sezono, se je odpovedala igranju v B2-ligi, in bo igrala v C-ligi. občnizbor Pri Jadranu želijo izdelati finančni projekt »Skozi vse športno leto smo sledili smernicam, ki so bile zastavljene s projektom združevanja moči z ostalimi društvi, Doma, Kontovela, Poleta in Sokola. Vzorno in zgledno medpokra-jinsko sodelovanje med temi društvi, ki sestavljajo Jadran (tako poznani SKPD) se je obrestovalo,« tako se je glasil uvod predsedniškega poročila na 32. rednem nevolilnem občnem zboru ŠD Jadran, ki je potekal v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah Predsednik Adriano Sosič je v poglobljenem poročilu predstavil vse letošnje športne uspehe, zaustavil pa se je tudi pri sodelovanju med društvi. Zaželel si je, da bi vsi matični klubi (Dom, Kontovel, Polet in Sokol) v naslednjih sezonah pokazali še večjo angažiranost, da bi ta projekt, ki se je izkazal za pravilnega, utrdili v čim-krajšem času. Jadran je primerjal z družbo, ki jo morajo družabniki »usmerjati in dokapitalizirati s svojimi pristopi in idejami«. Predlagal je tesnejše sodelovanje med vsemi komponentami za nove, sodobnejše in bolj dinamične prijeme pri reševanju osnovnega teritorialnega nastopanja. Predsednik je v poročilu potrdil, da so sezonsko aktivnost vodili zelo uravnovešeno, kar pomeni, da je bil vložek v prvo moštvo enak vložku v mladinske kategorije. Razvoj mladinskega sektorja je torej edini pogoj za zagotovitev prihodnosti. Skozi sezono so pri združeni ekipi uspeli uravnovesiti blagajno, starih dolgov ni več. Racionalizacija stroškov med sodelujočimi društvi se je obrestovala. Obenem so si pri Jadranu zadali izdelavo novega finančnega projekta: »Gre za načrt, s katerim bi si zagotovili dodatna sredstva, ki bi nam omogočila kritje na srednji rok. Želimo torej, da bi bila glavnina sredstev že pred začetkom naslednjih sezon zagotovljena.« Kako bo izgledal nov finančni projekt, pa nam predsednik So-sič še ni hotel razkriti. KOŠARKA Turnir 3X3 na Opčinah Na odprtem igrišču v Prosvetnem domu na Opčinah bo danes (začetek ob 17. uri) tekmovanje v košarki 3X3, ki ga organizira košarkarska komisija ZSŠDI. Skupaj je prijavljenih 15 ekip (tudi mešane), največ v mladinskih kategorijah. Prijave pa bodo organizatorji sprejemali tudi na igrišču pred začetkom turnirja. ORIENTACIJSKI TEK Danes na Padričah Danes bo na Padričah orientacijski tek, ki ga organizira ŠZ Gaja. Udeleženci bodo lahko izbirali dve progi, težjo za bolj izkušene in lažjo za začetnike. Prvi tekmovalec bo iz športnega centra Gaje štartal ob 18. uri. Prijavite se lahko od 17. ure naprej na startu. LOKOSTRELSTVO Tekma Ascat v Bazovici Jutri bo v športnem centru Zarje v Bazovici celodnevno tekmovanje v lokostrelstvu, ki ga organizira tržaško društvo Ascat v sodelovanju z domačo Zarjo. Prve puščice bodo izstrelili ob 9. uri. Od domačih lokostrelcev bodo pred tarče stopili Moreno Granzotto, Damijan Gregori in Katja Raseni. 13 Obvestila SMUČARSKI KLUB BRDINA obvešča svoje člane, da lahko pri društvu naročijo nove smuči po zanimivi ceni. Za informacije pokličite na tel. št. 3475292058. KOŠARKARSKI KLUB BOR vabi starše, naj čimprej vpišejo svoje otroke na košarkarski kamp, ki bo od 24. do 31. avgusta v Gorenju. Za vse informacije sta na razpolago Stojan Corbatti (3391788940) in Robi Jakomin (338-3764446). 20 8 T orek, 15. julija 2008 brijoni - Letos dve premieri Gledališče Ulysses začenja osmo sezono Gledališče Ulysses bo v letošnji osmi sezoni imelo dve premieri - Kaligulo Alberta Camusa v režiji Tomaža Pandurja in Romeo in Julija 1968 Dušana Jovanovica v režiji Lenke Udovički. Med ponovitvami bosta uspešnici iz prejšnjih poletij, Shakespearov Kralj Lear ter Pijana noč 1918 Miroslava Krleže in Ive Štivičica, prav tako v režiji Lenke Udovički. Ulysses je letošnjo sezono sicer začel v sredo zvečer s Krležinimi Baladami Petrice Kerempuha v režiji znanega hrvaškega in hollywood-skega igralca Radeta Šerbedžije ter glasbenika Darka Rundeka, ki se je že potrdil v gledališčih. Gre za ka-baretsko predstavo, ki je bila ocenjena kot najboljša na hrvaških dnevih satire, nagrajen je bil tudi igralski par Maja Posavec in Vili Ma-tula. »Gledališče uspešno deluje že polnih osem let in če je soditi po dosedanjih predstavah, ki so velikokrat nagrajene na Hrvaškem in v tujini, bo tudi letošnja sezona s premiera-ma Kaligule in '1968' nedvomno uspešna,« je Šerbedžija izjavil na predstavitvi letošnjega programa. Kaligula je koprodukcijska predstava, ki jo poleg Ulyssesa ustvarja zagrebško gledališče Ga-vella, Pandur Theatres, Mestno gledališče Budva, Ohridsko poletje in Mittelfest, premiera pa bo 18. julija. Gledališče Ulysses, ki ga je s prijatelji zagnal Šerbedžija, bo predstavo Romeo in Julija 1968 pre-mierno odigral 14. in 15. avgusta. Kot je dejala Šerbedžijina soproga Udovičkijeva, gre za »hommage letnici, ki je pretresla ves svet, ko so mladi izražali upor, iskali nove poti k večji svobodi in demokraciji«. Igralska druščina Ulysses je napovedala, da bodo Kralja Leara igrali od 25. do 27. julija, Pijano noč 1918 pa od 30. julija do 3. avgusta. Obiskovalce bo na Mali Brion, kjer je postavljena nova scena gledališča, peljala ladja iz Fažane. (STA) FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TOPOLOVO ■ 15. Postaja Topolove Vsi dogodki se vrstijo nekje proti večeru Danes, 12. julija bo italijanski pisatelj Luciano Paronetto daroval mimoidočim portrete v besedah. Gost Čakalnice bo Drago Jančar, v nočnih urah bo glasba. Jutri, 13. julija je na vrsti več dogodkov; delavnica Barbare Klanc, koncert sakralne glasbe (v cerkvi) skupine Liške Deklice, sledile bodo likovne in druge delavnice. V sredo, 16. julija bo na vrsti dokumentarec Carla Della Vedove. V četrtek, 17. julija bo koncert skupine Extra3, sledil bo nastop dvojice Live duo, to je Renata Rinaldija in Stefa-na Pilla. V petek, 18. julija bo srečanje s pesniki: Stankom Hrasteljem, Ivanom Cri-com in Marinom Morettijem; zvečer bo z video-poezijo nastopila Antonella Bukovaz. V soboto, 19. julija bo predvajanje dokumentarca EU-forija Nadje Velušček, sledil bo koncert Šumi, tišina v gozdu. Zvečer bo nastopila Topolovska Minimalna Orkestra. V nedeljo, 20. julija bosta v jutranjih urah pri vodnem izviru nastopila Sai Hua Kuan in Wang Robing; pozno popoldan bo z glasbo in refleksijami nastopil G. L. Favetto; zvečer pa bodo prvič izvedli v živo glasbo znanega filma o Andreottiju Il Divo, ki jo je napisal Teho Teardo. Sodeloval bo avtor. ČEDAD ■ Mittelfest '08 V petek, 18. julija od 10.00 do 24.00, gledališče Ristori / »"Non essere" - projekt Hamlet's portraits«. Režija: Antonio Latella. Nastopajo: Stalno gledališče iz Umbrije v koprodukciji s Festival delle Colline Torinesi in MittelFest 2008. V soboto, 19. julija ob 18.00, cerkev sv. Frančiška / Kvartet Borodin & Mario Brunello; ob 20.30, Ulica Julija Cezarja - »E Oriente - da Budapest al Mar Nero«, povzeto iz knjige Paola Rumi-za in z glasbeno kuliso; ob 22.30 na trgu pred stolnico, nastop simfoničnega orkesttra FJK pod vodstvom Michaila Jurowskega. V nedeljo, 20. julija ob 12.00, v stolnici / »Polifonie divine«, cerkveni zbor iz Trsta pod vodstvom Fabia Nossala; ob 18.00 v cerkvi sv. Frančiška, »A cento metri comincia il bosco«, glasba: Gian-carlo Schiaffini, tekst: Silvia Schiavoni, slike: VideoLoch; ob 20.00 v gledališču Ristori, »A Little Nightmare Music«, nastopa duet Igudesman & Joo; ob 21.45 v stolnem zvoniku, »Test/Danza verticale«, zamisel in koreografija: Wanda Moretti; ob 22.30 v samostanu sv. Frančiška, Hans Magnus Enzensberger: »Hči zraka«, nastopajo: Slo- vensko stalno gledališče Trst, Teatri a Teatro, PPF, MittelFest 2008. V ponedeljek, 21. julija ob 18.00, cerkev sv. Frančiška / »S druge strane«, nastopa Zagrebačko Kazalište Mladih, režija Nataša Rajkovic in Bobo Jelčic; ob 20.00 v cerkvi Santa Maria dei Battu-ti, »Parole di Giuda«, nastopa Paolo Puppa; ob 21.00 Videm, Teatro Nuovo Giovanni da Udine »Three Duets«; ob 21.30 v Ul. Giulio Cesare, »Uomo av-visato«, priredil in nastopa Vanni De Lucia. V torek, 22. julija ob 18.30, cerkev sv. Frančiška / simfonični ansambel FJK & Vernikov & Bogino. Dirigent: Marco Boni. Solista: Pavel Vernikov - violina in Konstantin Bogino - klavir; ob 18.00 v dvorani Somsi, v spomin na Franca Basaglio ob tridesetletnici zakona 180; ob 20.30 v gledališču Ristori, Massimo Salvianti: »Lina«. Režija: Pierpaolo Sepe; ob 21.30 v športni palači, »Lo sfor-zo nella tempesta«, zamisel Eva Geat-ti in Nicola Toffolini; ob 22.30 v cerkvi sv. Frančiška, »Ritorno ad Aquileia«, I) Flors ad Aquileia - glasba oglejskega pa-triarhata, nastopa Ensemble Dramsam, II) Ritorno ad Aquileia - kantata Gio-vanne Marini. _SLOVENIJA_ ■ 15. Primorski poletni festival V sredo, 16., v petek, 18. in v soboto, 19. julija ob 21.00, Tartinijevo gledališče, Piran / Milena Markovic: »Tračnice«, premiera. Nastopajo: Primorski poletni festival, AGRFT Ljubljana, FDU Beograd. V torek, 22. julija ob 21.30, Titov trg, Koper / Hans Magnus Enzensberger: »Hči zraka«, nastopajo: Slovensko stalno gledališče Trst, Teatri a Teatro, PPF, MittelFest 2008. V petek, 25. julija ob 20.30, Skladišče Libertas (ob Ribiškem trgu), Koper / Milan Rakovac: »'Riva i druxi (Priha-hajo tovariši)«. Nastopata Italijanska drama HNK Reka in INK Pulj. PIRAN Tartinijev trg V petek, 25. julija ob 20.00 / Poletni poulični festival - Puf 2008. Vstop prost. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST ■ 39. Mednarodni festival operete Nastopa orkester, zbor in balet gledališča Verdi iz Trsta. Carlo Lombardo: »Cin-ci-la« / režija: Maurizio Nichetti, dirigent: Elisabetta Maschio, koreografija: Sandhya Na-graja. V gledališču Verdi v torek, 15. in v sredo, 16. julija, ob 20.30 ter v nedeljo, 20. julija, ob 17.30. Carlo Lombardo: »Scugnizza« / glasba: Mario Costa, režija: Davide Liver-more, dirigent: Julian Kovatchev, koreografija: Laurence Fanon, dirigent zbora: Lorenzo Fratini. V dvorani Raf-faello de Banfield - Tripcovich danes, PRIREDITVE / 12. julija, ob 20.30. Ludwig Herzer in Fritz Löhner: »II paese del sorriso« / dirigent: Alfred Eschwe, režija: Damiano Michieletto, koreografija Sandhya Nagaraja, dirigent zbora: Alberto Macri. V gledališču Verdi v četrtek, 17., v petek, 18. in v soboto, 19. julija, ob 20.30, jutri, 13. julija, ob 17.30. V nedeljo, 20. julija ob 21.00, dvorana Banfield-Tripcovich / »Od Dunaja do Hollywooda«. Gala opereta in muzikal. ■ Serestate - Trst Vse predstave se pričnejo ob 21.00 Veliki trg Danes, 12. julija / Fundacija Luchetta Ota D'Angelo - Novinarska nagrada Marco Luchetta. Jutri, 13. julija / Folkest - Koncert, He-via. 14. julija / La melarancia - Musical Vaudeville. 15. julija / Arteffetto - Gala plesnih šol. 16. julija / Merrygoround - progetto destino d'estate - koncert iz Povie. 17. julija / Trieste Loves Jazz - koncert Bandorkestra 55. 18. julija / Trieste Loves Jazz - koncert kvarteta Brian Auger. Trg Verdi 19. julija / Tieste LOves Jazz - Anna Laouvergnac - koncert. Trg Hortis 16. julija / Jezzovski koncert: Peaches Staten. 18. julija / Gledališka skupina Incontro: »Controvoglia«. 19. julija / LArgante - zgodovina Trsta, gledališka predstava. ■ Folkest2008 30. izvedba Vsi koncerti se pričnejo ob 21.15 Jutri, 13. julija / Trst, Veliki trg / Hevia (Asturija). V sredo, 16. julija / Zgonik, na trgu pred občino / Gael Sli (Irska). V soboto, 19. julija / Milje, Trg Marconi / The Rising Spring (Irska). V ponedeljek, 21. julija / Nabrežina, pred občinskim poslopjem / The John McSherry Band (Irska). _SLOVENIJA_ PIRAN Križni hodnik Minoritskega samostana ■ XXX. piranski glasbeni večeri V petek, 18. julija, ob 21.00 / koncert: Dušan Sodja - klarinet in Tatjana Kau-čič - klavir. V petek, 25. julija ob 21.00 / koncert: Miran Kobal - violina, Romeo Drucker - violina, Aleksandar Milošev - viola in Miloš Mlejnik - violončelo. Punta v Piranu V četrtek, 17. julija, ob 21.00 / koncert skupine Gipsy Quartet Remake. V četrtek, 24. julija ob 21.00 / Piranski poletni utrip. Nastopajo: Angelo »Blue Angel« Chiocca - saksofon - vokal, Amir Karalic - kitare, Alessandro Maffioli - bobni. V četrtek, 31. julija ob 21.00 / Piranski poletni utrip. Koncert: Rožmarin-ke & Denis Novato. Vstop prost. PORTOROŽ Avditorij Danes, 12. julija, ob 21.00 / plesna predstava »Prologue«, nastopa L'Eco-le-Atelier Rudra Bejart Lausanne, koreografija: Maurice Bejart. V petek, 18. julija ob 20.00 / koncert: Špičikuc orchestra. Vstop prost. V soboto, 19. julija ob 21.00 / koncert: Duo Gušti & Polona in rock skupina Hladno pivo. V nedeljo, 20. julija ob 21.00 / nastopil bo saksofonist Tim Ries s svojim The Rolling Stones Project. V sredo, 23. julija ob 21.00 / Plesni kampus 2008. Organizatorja: ZKD Ka-rol Pahor Piran in KUD Erato Izola. V petek, 25. julija ob 21.00 / koncert: Rock Partyzani. V soboto, 26. julija ob 21.00 / koncert: Natalija Verboten, Omar Naber. TOLMIN Od 15. do 19. julija / Soča Reggae Ri-versplash 2008. LJUBLJANA Cankarjev dom V ponedeljek, 14. julija ob 20.00, Gallusova dvorana / Koncert opernih arij ob 25-letnici delovanja Branka Robin-šaka; zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana. Dirigent: Loris Volto-lini. Sodelujejo: Branko Robinšak, Vlat-ka Oršanic, Martina Zadro, Mitjam Kalin, Marko Kobal in Saša Čano. Hala Tivoli V ponedeljek , 14. julija ob 20.00, Trg francoske revolucije / Caravan Palace (Francija). RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), do konca avgusta so na ogled fotografije Robija Jakomina. Na tržaški fakulteti za ekonomijo bo do 31. julija razstavljal svoje slike Adriano Valuzzi. Palača Gopčevic: do 7. septembra -»Maria Callas, trideset let potem«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Muzej Revoltella, galerija sodobne umetnosti:»1953: L'ltalia era gia qui«, je naslov razstave o sodobnem italijanskem slikarstvu v Trstu. Urnik: do 30. oktobra od 10.00 do 18.00, ob torkih zaprto. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Prosvetni dom: SKD Tabor vabi do 31. julija na ogled razstave »Na Bonomo-vem domu«, ki so jo ob Trubarjevem letu pripravili dijaki 1. klasičnega lice-ja F. Prešerna iz Trsta, pod mentorstvom prof. Marte Ivašič. Razstava bo odprta ob delavnikih med 17. in 20. uro uro ter med prireditvami. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra. Urnik: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kraskahisa.com. Muzej Kraška hiša: do 20. julija bo razstavljala pod naslovom »Panta rei« Jasna Merku. Razstava bo odprta ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 10. avgusta so na ogled akvareli Tanje Kralj in Flavie Lau-renti, ob sredah zaprto. DEVIN Na Devinskem gradu bo do 2. novembra na ogled razstava »Torbe in torbice na gradu«. GORICA V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju je na ogled fotografska razstava z naslovom »Italijanski ujetniki v prvi svetovni vojni. Fotografski dnevnik Petra Nagliča«; na ogled bo do 31. avgusta vsak dan razen ponedeljka med 9. in 19. uro. Palača Attems-Petzenstein / do 30. avgusta bo na ogled razstava »Josef Maria Auchentaller (1865-1949) - Un se-cessionista ai confini dell'Impero«. Urnik: od 9. do 19. ure, zaprto ob ponedeljkih. V dvorani deželnih stanov goriškega gradu je na ogled razstava dragocenih tiskovin 18. stoletja z naslovom Gorica in Furlanija med Benetkami in Dunajem; do 31. avgusta med 9.30 in 13.00 ter med 15.00 in 19.30, razen ponedeljka. V Fundaciji Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 27. julija od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422-410886. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro; informacije na tel. 0481-966904. CODROIPO (VIDEM) V Vili Manin bo do 28. septembra na ogled razstava: »Good & Goods - Spiritualita e confusione di Massa«. Urnik: od torka do petka od 9. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 20. ure. _SLOVENIJA_ KOPER Na sedežu Banke Koper: do oktobra bo na ogled razstava likovnih del »Geografija spomina« akademske slikarke Klementine Golija. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. -/ LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala bo, ob 20-le-tnici galerije, do 2. novembra na ogled razstava »Trije pogledi na kraške krajine: Zoran Mušič, Silvester Komel in Aleksij Kobal«. Stolp na vratih: do konca julija bo na ogled razstava slikarke Tamare Koro-šak. Stolp na vratih: do 14. septembra bo na ogled razstava fotografij skupine članov Foto kluba Nova Gorica. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Paviljon Poslovnega centra HIT, (Del-pinova 7a) do 30. septembra je na ogled razstava botaničnih ilustracij Vladimirja Segalle; na ogled bo vsak dan med 10. in 19. uro. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Galerija Cankarjevega doma: do 20. julija bo na ogled razstava »Faraonska renesansa - Arhaizem in pomen zgodovine v starem Egiptu«. Na ogled 140 del iz desetih evropskih muzejev. Urnik: ob ponedeljkih od 10. do 15. ure, od torka do sobote od 10. do 20. ure ter ob nedeljah od 11. do 19. ure. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. VIPAVSKI KRIŽ V Domu krajanov bo do konca avgusta na ogled razstava slik Marka Andlovi-ca »Malenkosti«. Za ogled poklicati na tel. št. 0039-31481187. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: ob obisku vam oskrbnik natisne spominski letak na starem tiskarskem stroju. Možen ogled do 15. oktobra vsak dan od 9.00 do 16.00. / RUBRIKE Sobota, 12. julija 2008 21 TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Edinost je objavila pismo nekega zgroženega bralca: »Minolo soboto sem šel na tukajšnji osrednji poštni urad, da tam oddam vsoto denarja. Poslujoči uradnik mi je nekaj govoril. Ker ga nisem umel - govoril je laški in nemški - sem ga vprašal slovenski, česa da želi. Mož ni umel niti besede slovenski, a v odgovor na svoje vprašanje mi je zabrusil v obraz - da hodim uganjati politiko na pošto! Odgovoril sem mu, da politiko uganja on, oziroma oni, ki ga je nastavil tam, da si ne pozna deželnih jezikov, ne pa jaz! Pristopil je nato vodja urada, ki pa tudi ne zna besede slovenski! Posledica je bila ta, da je moral nastopiti čast tolmača -sluga, ki je gotovo izvrsten in popolnoma sposoben v svoji službi, ki pa za tolmača ni na svojem mestu! Kedaj pridejo uradniki do spoznanja, da v Trstu ne more občevati se strankami človek, ki ne pozna deželnih jezikov?" Edinost je med drugim pisala tudi o naraščajo- čem zanimanju prebivalcev Krasa za domačo zemljo: »V zadnjem času so se začeli okoličani nekoliko bolj živo zanimati za svojo 'gmajno' In to je tudi potrebno, kajti naš preljubi magistrat je v zadnjih letih razpolagal z 'gmajno' kakor da je ista last mesta tržaškega. Le predobro je še znano, kako je magistrat kos za kosom odprodal od openske gmajne in za nje dobil lepih denarjev. Tudi je znano, kako je dal v zakup velik kos 'gmajne' v Bazovici za vojaško strelišče in kako je tudi drugje gospodaril z 'gmajno' brez ozira na stare pravice okoličanskih posestnikov. V zadnji uri so se okoličani vendar vzbudili. Zaceli so tožiti. Padričani so si izvojevali zmago, ki je važna za vse okoličane. Kakor sem namreč te dni izvedel, so Padričani tožili občino tržaško, da mora priznati, da je tisti kos gmajne, ki ga je občina prepustila predobro znani 'Societa agrariaj njihova in ne last občine in sodišče jim je dalo pravo, ker se je prepricčalo, da vživajo Padričani od nekdaj vso takozvano 'gmajno'« ta teden primorski dnevnik pred 50 leti PRIMORSKI DNEVNIK Organizatorji tržaškega velesejma so spustili državno zastavo, s čimer se je uradno zaključil deseti tržaški mednarodni velesejem. Pred to preprosto svečanostjo je predsednik velesejma inž. Sospisio prebral preko zvočnikov velesejma krajši pozdrav vsem razstavljavcem in obiskovalcem; zahvalil se je za pomoč razstavljavcev, različnih državnih ustanov in tiska ter zaključil, da pomeni »vsak zaključek velesej-ma v resnici pričetek novega, ki naj bo še boljši in še lepši.« »Težko je že sedaj dati dokončno sodbo o uspehih in neuspehih letošnjega tržaškega mednarodnega velesejma. Velesejemski uradi imajo dela čez glavo, saj je treba zbrati vse pogodbe o kupčijah, ki so bile sklenjene na velesejmu, urediti račune in zaostala plačila, medtem ko imajo tudi razstavljavci polne roke dela s svojimi paviljoni, katere z vso naglico razstavljajo in nalagajo na tovorne avtomobile in želez- niške vozove.« Velesejemska uprava je po zaključku velesejma izdala krajše uradno poročilo, v katerem trdi, da je število obiskovalcev letos za deset ali dvajset odstotkov višje, kot je bilo lani. »Ta podatek ni povsem precizen, ker gre za različne primerjave, saj ne smemo samo primerjati števila obiskovalcev, ki so prišli na ve-lesejem z običajnimi vstopnicami, temveč tudi obiskovalcev, ki so prišli s skupinskimi vstopnicami, one, ki so imeli najrazličnejše popuste in podobno. Vendar pa govori ta podatek o dobrem obisku, zlasti ker moramo upoštevati, da je bilo pet dni zelo neugodnih zaradi hudega dežja, ko je velesejem obiskalo zelo nizko število ljudi. Še teže je izreči dokončno sodbo o kupčijah, ki so bile sklenjene na velesejmu, za kar omenjeno uradno poročilo navaja izredno optimističen podatek, da je na osnovi prvih poročil obseg teh kupčij za polovico večji, kot je bil preteklo leto.« FILMI PO TV Sobota, 12. julija, La 7, ob 23.05 Inseparabili Režija: David Cronenberg Igrajo: Jeremy Irons, Geneviieve Bujold in Heidi Von Palleske Zgodbo je David Cronenberg posvetil bratoma, dvojčkoma, ki sta od nekdaj navajena deliti vse. Njun enoličen, a nadvse uravnovešen vsakdan spremeni prihod šarmantnega dekleta, ki družinsko idilo sprevrže v tragedijo in primora gledalca, da nemočno sledi in nemo prisostvuje popolnemu uničenju začetne situacije. Nedelja, 13. julija, La 7, ob 01.45 Tre colori - Film blu Režija: Krzysztof Kieslowsky Igrajo: Juliette Binoche, Florence Pernel in Benoit Re- gent Najlepsi film triologije, ki jo je poljski režiser posvetil trem barvam, rdeči, beli in plavi, je pripoved o samoti, svobodi in prostovoljnih izbirah. Protagonistka Julie izgubi v isti sapi hčerko in moža. Oba sta namreč žrtvi prometne nesreče. Prikupna ženska, ki je do tedaj živela v senci moževega uspeha in slave - bil je namreč svetovno uveljavljeni skladatelj, se znajde na križ-potju in se odloči za samoto. Binochejeva je na beneškem filmskem festivalu za film prejela nagrado za najboljšo žensko vlogo. Film pa je prejel zlatega leva ex aequo z Altmanovim celovečer-cem America oggi. Ponedeljek, 14. julija, Canale 5, ob 21.10 Ti presento i miei Režija: Jay Roach Igrajo: Robert De Niro, Ben Stiller, Terri Polo in Blyt-he Danner Greg se je naposled le odločil in vprašal Pam, da bi se poročila. Kljub privolitvi pa imata bodoča novoporo-čenca še trd oreh. Greg mora namreč spoznati Pami-ninega očeta Jacka, bivšega agenta Cie, ki si bo do zadnjega prizadeval, da bi se Pam premislila. Sreda, 16. julija, Rete 4 , ob 23.35 Puerto Escondido Režija: Gabriele Salvatores Igrajo: Valeria Golino, DiegoAbatantuomo in Claudio Bisio Film, ki ga je Salvatores posnel takoj za z oscarjem nagrajenim Medi-terraneom, opisuje življenjsko zgodbo Maria, Alexa in Anite, ki Jjk i i V v"^^*" se navidez naključno spoznajo v Mehiki. Vsi tri so se namreč zatekli v Puerto Escondido, da bi tako ušli italijanski pravici, ki jih je v njihovi rojstni državi obsodila zaradi stečaja in prekupčevanja z mamili. Četrtek, 17. julija, Rai 3, ob 21.05 Il pranzo della domenica Režija: Carlo Vanzina Igrajo: GiovannaRalli, Massimo Ghini in RoccoPapaleo Tudi brata Vanzina sta se želela preizkusiti z režijo filma, ki pripoveduje o družinski sagi. V središče dogajanja pa sta, v skladu s svojim običajnim pripovedovanjem, postavila predvsem groteskno predstavo družinskega sveta in ironičen pogled nanj. Protago-nistke dela so tri sestre, ki so vsako nedeljo povabljene na kosilo k dokaj samosvoji in energični mami. Na materin dom gredo seveda v družbi mož in sinov, kar še samo po sebi garantira vrsto zapetljajev in komičnih trenutkov. Kaj še, ko si neko nedeljo mama zlomi kolk in pokliče na pomoč nesrečne hčerke... Petek, 18. julija, Rai 2, ob 21.05 Signs Režija: Manoj Night Shyamalan Igrajo: Mel Gibson, Rory Culkin in AbigailBreslin Graham Hess je protestantski pastor, ki izgubi vero v trenutku, ko mu žena umre v hudi prometni nesreči. Nekega dne opazi, da so se na njegovem žitnem polju pojavili ogromni obroči, za katere seveda ne ve, kdo bi jih lahko tako perfektno zarisal. Grahama nadnaravni pojav zelo prestraši. Tako on kot njegov brat in oba sinova se namreč zavedajo, da se dogaja nekaj nerazumljivega, ki jim bo v celoti spremenilo življenje. Na zemlji pristanejo dokaj čudna in hudobna bitja, ki si izberejo ravno ta svet za svoj novi dom. Režiser pa se pri tem ni želel preizkusiti v vodenju znanstvenofantastičnega filma, temveč pri opisu naključij in pri iskanju dokazov, ki naj bi neizpodbitno pričali o tem, da v našem vesolju poleg nas obstaja še kdo drug... (Iga) NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV SESTAVIL LAKO ITAL. HEROJ IZ 1. SVETOVNE VOJNE (FRANCESCO) ČRKOVNICA, PREMETANKA ŽIVČNA CELICA S SVOJIMI ODRASTKI IGOR KOMEL BERI PRIMORSKI DNEVNIK NAS PESNIK GREGORČIČ NEUMNEŽ, BEDAK, TEPČEK NORDIJSKA BOGINJA MORJA ADA NEGRI ITALIJANSKI REŽISER (ETTORE) AVTONOMNA KITAJSKA POKRAJINA BERI PRIMORSKI DNEVNIK ALPSKA DOLINA POD TRIGLAVOM NEKDANJI ANGLEŠKI ATLET (STEVE) KURT RUSSELL FRANCOSKA DESNIČAR. ORGANIZACIJA V ALŽIRIJI RADIO-TELEVIZIJA JUDEŽEV SIN ITALIJANSKI PISATELJ (MAURIZIO) VODJA GOSPODARSKEGA OBRATA ZVITEK TOBAKOVIH LISTOV VASICA PRI OPČINAH SLA, POŽELENJE TALILNO SREDSTVO POLETOV PREDSEDNIK (MARINO) PREBIVALCI NASILNO PRIKLJUČENE DEŽELE DELI OBLEK, SRAJC SREDISČE VRTENJA TIP AVTOMOBILA ZNAMKE TOYOTA AZIJSKA DRŽAVA AM. IGRALEC (GRAHAM) UGANDSKI POLITIK SLOVANSKI PRABOG STALNO BIVALIŠČE SLOVENSKA GLASBENA SKUPINA USTALJENE OBLIKE, VZORCI BOGASTVO GOZDOV ODPOSLANKA TINE DEBELJAK POKRAJINA V SRBIJI DVOSEDEŽNO KOLO NAŠA BABICA ŠKOTSKI PISATELJ (ARCHIBALD JOSEPH) PLOŠČATA RIBA CENT SLOVNIČNA OBLIKA SLOVENSKI GLASBENIK SOSS KOFI ANAN AMERIŠKI KNJIŽEVNIK (PETER) "SOIMETNIK" GLAVNA PROMETNA ŽILA V BENETKAH, ... GRANDE PLESNA SKUPINA ... LEDI OLIVER GOLDSMITH MESTO V EVROPSKEM DELU RUSIJE ARABSKI ŽREBEC NICOLE KIDMAN TEMELJNI STAVEK, ŽIVLJENJSKO PRAVILO ACE MERMOLJA POSLOVNI SODELAVCI, PARTNERJI KRAJ PRI BELLUNU RT NA JUGU ŠPANIJE ALEŠ DOKTORIČ GRŠKA ČRKA NAJDALJŠI TEK V ATLETIKI AMERIŠKI IGRALEC PACINO POMOŽNI IZREK V MATEMATIKI KRAJ PRI BITOU V MAKEDONIJI SOVJETSKI KOZMONAVT (GERMAN) PTICA IZ DRUŽINE ROPARIC FOTO BORIS PRINČIČ OSKAR KJUDER ŠP. IGRALKA SASTRE BASKOVSKO TROBILO OTREBLJEN SVET SOSEDI FRANCOZOV IN SLOVENCEV KEMIJSKI SIMBOL ZA NIKELJ VISOKE ŠOLE V STARI GRČIJI VEZNIK STRANSKO, OBROBNO DEJANJE MAMIN LJUBLJENEC ELEKTRIČNA MERSKA ENOTA ZA MOČ NIZOZEMSKO MESTO DEL VOJVODINE PERGAMONh SKI KRALJ PRIPOVEDNA PESNITEV ŽIVILSKI DELAVEC OSMI JUDOVSKI MESEC FRANCOSKI PESNIK IN PISATELJ (ANDRE) PRIMOŽ TRUBAR ALOJZ GRADNIK HRV. NAFTNI KONCERN AM. POROČ. AGENCIJA IT. IGRALEC (FRANCESCO) TAZIO NUVOLARI PREBIVALEC NA NASPROTNI POLUTI NAŠE OBLE ŠKOTSKI FIZIK (WILLIAM JOHN) SLOVARČEK - ASA = mesto v Rusiji * EDE = nizozemsko mesto * LERA = kraj v Makedoniji • LOR = ameriški književnik • ONAK = ameriški igralec * NAO = rt v Španiji • RAN = nordijska boginja * STIG = pokrajina v Srbiji * VIROLI = it. pisatelj 22 Sobota, 12. julija 2008 KULTURA / TOMIZZOV DUH »Quella voglia di fascismo« ossia »buducnost pripada socijalizmu« MILAN RAKOVAC C 3 Mogoče je evro-meščanstvo spet naredilo vse za novi prihod fašizma oziroma za prihod novega fašizma? Se bojimo tega, pauperizira-ni meščani, ali upamo v to? »Dobrohotna« faktična rehabilitacija lokalnega (zgodovinskega) nacional-fašizma v Sloveniji in Hrvaški bo tudi priprava lastnih ljudi na novi prihod ali pa na prihod novega naci-fašizma? »Perche gli italiani temono un ritorno di qualcosa di molto simile al fascimo? Perche si conoscono, perche dai rapporti di ogni giorno con il loro prossimo sanno di esse-re una somma di piccoli autoritari in potenza.«, piše Giorgio Bocca leta 2008.. »Malogradanstvo može doista da dade političke vode za bilo kakvu formu vladavine, ali kao klasa ne može da utječe odlučno ni na jednu for-mu vladavine, dapače i fašizam, naj-jači pokret koji je proizašao iz ma-logradanstva, završio je u otvorenoj diktaturi krupnih financija i u pot-lačivanju malogradanstva kao klase«, piše pak 1934. još jedan veliki Tali-jan, Ignazio Silone, ljevičar koji zbog staljinizma napušta PCI 1931. No, ti »piccoli autoritari«, naravno, nisu povlastica Italije, ima ih u izobilju i na ovim stranama. Hrvatsko i slovensko malogradanstvo je kroz rat i osamostaljenje ostvarilo one vlastite snove, historijsku reali- zaciju kojoj se Krleža bez milosti ru-gao - »jer svoj narod Hrvat ljubi«. Na ovim stranama Soče još vlada ona malomeščanska Cankareva »mesarska mentaliteta«. Taj mentalitet i ta ljubav za svo-ju naciju, naravno, posve su retorične vrste, kao i zaklinjanje u libera-lizam. I slobodu uopce. Novi fašiz-mi posvuda, pa tako i u Ljubljani i Zagrebu; postaju moguce rješenje za iste te liberalne malogradane. Jer po-put Roma i Rumunja u Italiji, u Sloveniji su Izbrisani i Romi, u Hrvat-skoj Romi i »vječni Srbi«. Problem je u tome što se problemi množe; inflacija, poskupljenja, nezaposlenost. I naš piccolo borghese s ove strane Soče takoder je sve nezadovoljniji, a kada njemu dozlogrdi, onda se on u pravilu okrece fašizmu. »Ali, pobjeda kapitala nad ra-dom ne može biti vječita. Buducnost pripada socijalizmu. Buducnost pripada slobodi«, pisao je Silone prije 74 godine. Pobjeda kapitala nad ra-dom sada je okončana, a sloboda i rad možda imaju neke šanse, ali samo zato što se dogada i pobjeda kapitala nad kapitalom. »Comunism is a spent force«, je pisal Milovan Bilas pred 40 leti, toda tudi »capitalism is a spent force«. Toda kapitalizem, ko je v krizi, takrat posega po fašizmu, in tudi če si civilizacija želi svobode,se mora za njo boriti... poezija - Zbirka Feniks založbe Nova revija Alojz Gradnik: De profundis - faksimile in reprint s komentarji Pesniška zbirka De profundis je bila leta 1926 četrta knjižna objava tedaj že uveljavljenega pesnika in prevajalca Alojza Gradnika iz Medane v Goriških Brdih. Oživljanje spomina na to pomembno knjigo pesmi je v prvi vrsti povezano z nedavno minulo sto petindvajsetletnico rojstva in štirideseto obletnico smrti njenega avtorja. Novi, po izvodu s pesnikovim posvetilom prijatelju slikarju Elku Justinu posnet natis zbirke De profundis pa je le eden od treh elementov že četrtega kompleta, značilnega za zbirko Feniks založbe Nova revija. Komplet praviloma sestavljajo reprint prve objavljene knjižne izdaje in faksimile rokopisa enega izmed pomembnih del iz slovenske literarne preteklosti, ki ju dopolnjujejo potrebni strokovni komentarji. Bibliofilsko celoto, natisnjeno v 999 oštevilčenih izvodih, je tudi v tem primeru - skupaj z zaščitnim in hkrati okrasnim kartonskim ovojem - oblikoval Matjaž Vipotnik. Knjižica s spremnimi besedili nosi naslov Premeditatio: Iz globin tišine - po uvodnem eseju Braneta Senegačnika o tišini, ki jo v bralcu ustvarja lirična pesem, in za katero v praktičnem ustroju sodobnega življenja ni veliko prostora. Pobudo za tak pristop je našel pri Otonu Župančiču, ki je leta 1917 Gradnika imenoval tihega, »rekel bi skoraj: najtišjega našega poeta«. Senegačniku se poleg razsežnosti te oznake zdi posebne omembe vredno še, da so prav pesmi iz naslovnega ljubezenskega cikel De profundis -ki jih ima za zgled vrhunske slovenske pa tudi evropske lirike -kot temeljna razsežnost Gradnikove erotike doslej ostale zunaj vidnega polja kritike. Senegačnikovi analizi zbirke in njenih liričnih avtorskih ter deloma tudi prevodnih sestavin sledijo pojasnila urednika zbirke Feniks Mihaela Glavana, ki se nanašajo na reprint zbirke in predvsem na faksimile Gradnikovih rokopisov zanjo. Ti so - skoraj v celoti - ohranjeni in shranjeni v naši osrednji knjižnici s signaturo Ms. 1398. Urednik izdaje opozarja tudi na likovno podobo izvirnika, po katerem je bil zdaj, po dvainosemdesetih letih narejen natančen posnetek. Po zaslugi Božidarja Jakca oziroma dveh njegovih posebej v ta namen izdelanih lesorezov ter dvobarvnega črno-rdečega tiska in izbranega papirja gre za enega zgod- nejših poskusov slovenske bibliofilske knjige. Alfonz Gspan jo je v svoji oceni kmalu po izidu pohvalil kot »vnanje najlepše opremljeno pesniško zbirko v vsej slovenski knjižni produkciji«. Knjižico s komentarji dopolnjuje odlomek iz Pogovorov s pesnikom Alojzom Gradnikom, ki jih je leta 1954 objavila literarna zgodovinarka Marja Boršnik. Znova je natisnjen tisti del, v katerem sogovornika postavljata mejo med (ne)potrebnostjo in (ne)obzirnost-jo znanstvene radovednosti ter umetnikovo pravico do zasebnosti; kljub pesnikovi zadržanosti osvetlita tudi nekatere njegove poglede na ustvarjanje in še posebej na zbirko De profundis. Iztok Ilich OPČINE - Večer Folkfesta Pod kostanjem S skupino New Celeste preplet škotskih in drugih ljudskih motivov Pod kostanjem Prosvetnega doma na Opčinah se je v četrtek dogodil čudoviti koncert, ki je sodil v obširni pro-gramai festivala Folkest. Tako kot lansko leto na istem prizorišču smo tudi tokrat bili priča visokokvalitetni ponudbi, ki ga ta festival nudi že celih trideset let. V četrtek zvečer se je predstavila glasgowska skupina New Celeste, ki nam je ponudila »dobre vibracije« škotske ponosne glasbene tradicije, celotnega britanskega otočja, začinjene še s skokom na Ki-klade s plesom z otoka Ios. To je skupina, ustanovljena sredi sedemdesetih, prav v velikem preporodu folklorne glasbe britanskega otočja in je skušala v škotski glasbi ustvariti nekaj podobnega, kot je naredila skupina Fairport Convention za angleško folk glasbo. Skušala jo je posodobiti, osvežiti zvok tudi z uporabo elektrifikacije instrumentov in seveda je iz te skupine izšlo neverjetno veliko no- vih skladb. Leta 1983 se je skupina razšla in člani so odšli k drugim, tudi zelo znanim skupinam. Po sedmih letih je ustanovitelj banda Iain Fergus ponovno spravil na noge novo zasedbo New Celeste in predstavil v dveh zgoščenkah tokratno glasbeno pot skupine z zvokom, karateriziranim z globokim zlitjem fol-ka z jazzovskimi, rockovskimi ter world elementi. To je postala tudi značilna zvrst te skupine, ki je od takrat začela veliko nastopati na vseh pomembnih svetovih festivalih in v folk clubih. Zanimivo je, da skupina deluje vzporedno s tremi zasedbami: dve nastopata z električno zvočenimi inštrumenti, ena pa izključno z akustičnimi. Na openskem prizorišču nam je skupina New Celeste (Iain Fergus, glas in akustična kitara, Steve Reid, akustična in električna kitara, Rod Dorothy, glas in violina, Andy Mitchell, bas, Pe- te Haggarty, bobni) prikazala široko paleto lastnega ustvarjanja in tradicionalnih viž, lepo izoblikovanih v novi priredbi z večinoma rockovskim pridihom. Nihali so iz penečih hitrih žig v prešerne reele in v osladni melos balad in slow airov. Občutki, ki so se sproščali na občinstvo, so bili prevzemajoči in topli, pa čeprav je občinstvo nekoliko prehladno sprejemalo ta band, ki je navajen, da vse zapleše, ko on zaigra. Vsekakor je prijetno glasbeno srečanje s škotskim ban-dom New Celeste publika odobravala in je bogato nagradila nastopajoče z dolgim ploskanjem, tako da si je zaslužila še tri dodatke. Še si želimo takšnih večerov, lepo in pravilno pa bi bilo, da bi tudi na podeželje Občina Trst ali Pokrajina Trst namenila finančno podporo društvom, ki gostijo festival Folkest, ter bi tako bil tudi na teh prizoriščih vstop prost . (Pan) pulj - Torkov koncert Manu Chao in arena pričarala čudovit večer Prelepo puljsko areno je v torek raz-živel karizmatični francosko-španski glasbenik Manu Chao, ki je s svojo skupino Radio Bemba Sound System igral nepretrgoma dve uri in 15 minut. Koncert je organiziralo društvo Multikultura, ki praznuje letos 10 let: hrvaški mediji ugotavljajo, da je bil torkov koncert hrvaški glasbeni dogodek poletja. Areno so napolnili ljubitelji glasbe iz vse Hrvaške, pa tudi iz Slovenije, Italije in Avstrije, med desettisočglavo množico je bilo med drugim kar nekaj Slovencev iz Italije. Marsikdo je dospel v istrsko prestolnico brez vstopnice, na blagajnah pa je od vsega začetka visel napis »sold out« - razprodano. Razpoložljive so bile nekatere vstopnice »po neuradni poti«, nekdo je tik pred koncertom odštel tudi 500 kun (uradna cena je bila 200 kun). Po 20. uri so na oder stopili Gustafi, ki so s Kurijero in drugimi hiti navsezgodaj spravili mladino v ples. Z mrakom se je slikovita arena prelevila v očarljivo koncertno prizorišče, o kakršnem lahko večina mest samo sanja. Manu Chao, večno mladi 47-letnik, ki je zaslovel s skupino Mano Negra, pred 10 leti pa je posnel prvo samostojno zgoščenko Clandestino, predstavlja na turneji Tombolatour svoje zadnje delo La Radiolina. Z njim so dobri dve uri nastopali orjaški basist Gambit, tolkalec Garbancito (oba sta bivša člana Mano Negra), bobnar David, trobentar Gianni, pianist Julio in odlični kitarist Madjid Fahem. Izvajali so zlasti novejše pesmi, množica pa je zaplesala tudi ob starejših Clandestino, Desaparecido, Me Gustas Tu, Bongo Bong idr. Med tremi dodatki je bila prodorna pesem Mano Negra Sidi H'Bibi, ki jo v arabskem jeziku poje Garbancito. Konec je bil sladek in romantičen, izmučena mladina pa je z lepimi občutki zapustila areno. Res je, da glasba ni pretirano kakovostna, saj se je koncert razvijal na treh, štirih akordih, tri četrt pesmi pa je slonelo na enakem glasbenem refrenu, ki vabi v divji ples (tj. pospešen ritem pod taktirko bučnih tolkal, tipičen za Mano Negra). A nič ne de, energija je bila prava in odnos do publike je bil topel, čeprav brez daljšega govora. Besedila o revnih in manj pomembnih ljudeh, o priseljencih brez dokumentov in o življenju v predmestjih ter reggae, ska in punk ritmi so bili dovolj, da se je ustvarilo enkratno ozračje. »Divno i nezaboravno«: tako so mladi Hrvatje naslednjega dne opisali koncert na nekem spletnem dnevniku. Nazadnje je Manu igral na Hrvaškem leta 2002 v Zagrebu. Turneja gre medtem naprej: v četrtek je francosko-španska zasedba igrala na festivalu Rockwave v Atenah, nocoj bodo na novosadskem EXIT-u, v torek pa v Wroclawu. (af) / RADIO IN TV SPORED Sobota, 12. julija 2008 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Pesem mladih 2008: OPZ Vesela Pomlad - Opčine 20.30 TV Dnevnik, sledi Utrip evangelija 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nad.: Incantesimo 7.00 Aktualno: Sabato & Domenica Estate 8.45 Aktualno: Settegiorni 9.35 Izreden koncert za odprtje Paolin- skega leta 10.50 Vremenska napoved 10.55 Nan.: Un ciclone in convento 11.40 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Lineablu 15.30 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal pianeta 16.15 Dok.: Overland 7 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Aktualno: A Sua immagine 17.45 Aktualno: Easy Driver 18.50 Kviz: Alta tensione 20.00 Dnevnik 20.35 Variete: Supervarieta 21.30 Variete: Incredibile! 23.35 Nočni dnevnik 23.40 Variete: Speciale Mina e Adriano Celentano 0.35 Aktualno: Appuntamento Rai Due 6.35 6.45 7.00 8.00 8.20 9.05 10.00 10.30 10.35 11.15 13.00 13.25 14.00 15.30 16.10 16.30 17.10 18.00 18.10 19.50 20.25 20.30 21.05 22.40 23.30 23.40 0.25 Aktualno: L'avvocato risponde Aktualno: Il mare di notte Nan.: Girlfriends 9.00 Dnevnik Nan.: Joey Random Aktualno: Sereno variabile estate Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Aktualno: Quello che Aktualno: Nati in Italia Dnevnik Šport: Olimpijski Dribbling Film: Texas Rangers (western, ZDA, '01, i. J. Van Der Beek) Nan.: Hidden Palms Nan.: Una banda allo sbando Nan.: Streghe Nan.: Le cose che amo di te Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Squadra speciale Cobra 11 Risanke Žrebanje lota Dnevnik Film: McBride - Scambio d'identita (tril, ZDA, '05, r. K. connor, i. J. Lar- roquette) Nan.: The 4.400 Nočni dnevnik Dok.: Dossier Storie Aktualno: Dnevnik - Mizar 7.00 Aktualno: Magazzini Einstein 8.00 Aktualno: Diario di famiglia, con gli occhi dei figli 8.30 Aktualno: Explora Science Now! 9.00 Film: Urlatori alla sbarra (glas, It, '60, i. J. Sentieri) 10.25 11.45 Risanke 10.55 Variete: Il videogiornale del Fanta-bosco 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved in rubrike 13.00 Dok.: Correva l'anno 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved in rubrike 15.15 Šport: Sabato sport 17.30 Šport: Beach Volley 19.00 Deželne vesti in vremenska napoved 20.05 Variete: Blob 20.30 Film: Apocalypse Now Redux (voj, ZDA, '01, r. F. F. Coppola, i. Marlon Brandon) 23.05 Dnevnik in vremenska napoved 0.45 Fuori orario Rete 4 Dnevnik - Pregled tiska Nan.: Vita da strega Nan: Robinsonovi Il ritorno di Sandokan Aktualno: Tv moda 14.50 Dnevnik in prometne vesti NAn.: Doc Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Suor Therese Nan.: Psych Dok.: Cacciatori della notte Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Renegade Nan.: Criminal Intent Nan.: Il commissario Moulin Canale 5 6.00 8.00 8.50 9.30 10.30 13.00 13.40 14.40 16.40 17.40 20.00 20.30 21.10 23.30 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved Jutranji dnevnik Aktualno: Superpartes Nan.: Circle of Life Film: Un lupo per amico (akc, Nor, '03, r. P. Norlund, i. J. Boracco) Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nan.: Everwood Nan.: Anni '60 Nan.: Nati ieri Film: I gemelli (kom, ZDA, '88, r. I. Reitman, i. A. Schwarzenegger) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Veline Variete: La Corrida - Dilettanti allo sbaraglio - Il meglio e il peg-gio(vodi Gerry Scotti) Nan.: Ally McBeal C/ Italia 1 6.30 Nan.: Otto sotto un tetto 6.55 Risanke 10.45 Nan.: H2O 11.15 Nan.: Piu' forte ragazzi 12.25 Dnevnik in vremenska napoved 13.00 Dnevnik: Studio Sport 13.25 Šport: Grand Prix 13.50 Motociklizem: VN Nemčije 16.10 Film: Due gemelle a Londra (kom, ZDA, '01, r. C. Shapiro, i. A. Olsen) 18.05 Nan.: A casa di Fran 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.05 Nan.: Friends 20.05 Nan.: Love Bugs 2 20.30 Film: Il signore degli anelli - Il ri-torno del re (fant, ZDA/Nova Zelandija, '03, r. P. Jackson, i. E. Wood) 7.00 8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30, 23.00, 1.30 Dnevnik 7.15 17.00 Risanke 8.10 Pregled tiska 9.30 15.45 Dokumentarec o naravi 10.35 Nan.: Cuore 12.35 Aktualno: L'ape regina 12.50 Proza: L'Inferno 13.30 Aktualno: Viva le vacanze 13.50 Aktualno: Mosaico 19.00 Aktualno: A.com Automobilissima 20.00 Aktualno: Campagna amica 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film: Giunone e il pavone 22.35 Aktualno: Eventi in Provincia 23.30 Inf. odd.: Incontri al caffe de la Ver-siliana LA 7.30 9.20 9.50 10.30 12.30 13.00 14.00 16.00 18.00 20.00 20.30 21.10 23.05 La 7 Nan.: Troppo forte Aktualno: L'intervista Dok.: I segreti dell'archeologia Film: Signore per un giorno (kom, ZDA, '33, r. F. Capra, i. M. Robson) Dnevnik in športne vesti Nan.: In tribunale con Lynn Film: Toto di notte N° 1 (kom, It, '62, r. M. Amendola, i. Toto) Nan.: The Hustle Film: Il padrone di casa (kom, ZDA, '91, r. R. Daniel, i. J. Pesci) Dnevnik Nan.: Doctor*ologz Nan.: Jack Frost Film: Inseparabili (dram, Kan, '88, r. D. Cronenberg, J. Irons) (t Slovenija 1 7.00 Zgodbe iz školjke (pon.) 7.40 Lutkovno igrana nan.: Bine 8.00 Pod klobukom (pon.) 8.35 Risana nan.: Smrkci 9.10 Kino Kekec: Shiloh - vse za psa 10.45 Polnočni klub (pon.) 11.55 Tednik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Nan.: Berlin, Berlin (pon.) 13.40 Film: Odrske luči 15.55 Sobotno popoldne 16.00 O živalih in ljudeh 16.15 Labirint 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Ozare, sledi Sobotno popoldne 17.25 Kraji in ljudje 17.35 Na vrtu 17.55 Popolna družina 18.05 Z Damijanom 18.40 Risanke 19.00 Dnevnik, vremenska napoved, Utrip in športne vesti 20.00 21.25, 22.40, 1.55 50 let televizije 20.55 Poletna potepanja (oddaja o turizmu) 22.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 23.40 Nad.: Deadwood 0.30 Film: Pes ubijalec (pon.) (T Slovenija 2 0.55 Zabavni infokanal Skozi čas 13.50, 17.05 50 let televizije Doma pri ... Janu Plestenjaku (pon.) Dok. nan.: Afna Friki (pon.) Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem Tv igra: Dopust Dok: Čongčing - največje mesto na svetu Film: Roger Federer Olimpijski magazin Kronika Lenta Film: Nebesa lahko počakajo Slovenski magazin Sobotno popoldne Nad.: Anna Pihl 6.30 10.40 10.50 11.15 12.00 12.55 15.50 18.00 18.50 19.15 19.45 20.00 21.30 21.55 0.10 13.45 14.00 14.20 14.30 15.15 16.15 16.30 17.00 17.30 18.00 Koper Dnevni program Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti Euronews Arhivski posnetki Dok. oddaja Avtomobilizem Globus Vesolje je... Fuori servizio (glasbena oddaja) Brez meje (program v slovenskem jeziku) 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.10, 0.35 Vsedanes - TV dnevnik, športne vesti 19.25 Verska odd.: Jutri je nedelja 19.40 Odmev 20.10 Potopis 20.40 Srečanje z... 21.15 Mediteran festival 22.25 Športna oddaja 0.05 Alpe Jadran 0.50 Primorska kronika 1.10 Čezmejna TV - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 23.00 Video strani 18.00 Polka in majolka 19.00 Brez panike (pon.) 19.45 Kulturni utrinek 19.55 Epp 20.00 Duhovna misel 20.15 Tedenski pregled 20.30 Kras - Kraške hiše in domačije 21.25 Utrinki iz Evropskega parlamenta 22.25 Brno - reportaža 23.00 Settimana Friuli RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.00 Koledar ; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 vsaka vas ima svoj glasl; 9.45 Poletne melodije; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert; 11.20 Glasba za vsakogar; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 Sobotni mix; sledi Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica - S tekmovalnih odrov; 18.00 Mala scena: Drago Go-rup. Harmonija vesolja; 19.20 Napovednik, sledita Večerni list in Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Sobota in pol; 10.00 Olimpijsko odštevanje; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opol-dnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Du jes?!; 16.20-19.00 Sms; 17.30 Primorski dnevnik; 20.30 Legende; 22.30 Podzemlje: metal, underground, hardcore, punk... zvoki. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Vip manie; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Beatles for ever; 10.35 Prosa; 11.00 Smash, svet mladih; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne informacije, dnevnik; 13.00 Doma pri...; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Slot parade - New entry; 14.35 Glasbena oddaja; 15.00 Sigla single; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 20.00 Smash; 21.00 Radio Capodistria zvečer; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Italo heroes; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Pregovor je odgovor; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 8.05 Ringa-raja; 9.05 Sobotna raglja; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po...; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Sladkosled; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni večer; 21.30 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 6.45, 8.20 Vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Na val na Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Sobotna akcija; 11.35 Obvestila; 12.00 Nekaj v minulem tednu; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 17.40 Športna oddaja; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Gremo v kino; 14.25 Pojemo in igramo; 15.30 DIO; 16.05 Baletna glasba; 17.00 Operni koncert; 18.00 Izbrana proza; 18.30 V pod-večer; 20.00 Giacomo Puccini: La Boheme; 23.00 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sobota, 12. julija 2008 V REME jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg močan sneg fjlAJUUi.l topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona o 11/27 KRANJSKA G. N. GORICA 17/30 O GRADEC 16/30 CELOVEC O 16/30 O 1 TRŽIČ 15/30 0 14/29 S. GRADEC CELJE 15/31 O MARIBOR 014/29 PTUJ O M. SOBOTA 015/32 KR?NJ ^ LJUBLJANA 17/31 POSTOJNA O 13/28 KOČEVJE O _ O ČRNOMELJ ZAGREB 16/33 O ÍNAPOVED ZA DANES Dopoldne bo lepo vreme bodisi v ravninskem pasu kot na obali. V gorah delno oblačno do spremenljivo. Popoldne se bo v notranjosti oblačnost večala v Alpah in Predalpah bodo verjetne nevihte. Te s bodo potem lahko širile tudi do ravninskega pasu. Na obali bo pihal okrepljen zmorec, ^občasno popoldne pa bo prevladal zmeren jugo. Pretežno jasno bo, popoldne lahko v gorah nastane kakšna nevihta. Čez dan bo ponekod zapihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 17, najvišje dnevne od 27 do 32 stopinj C. Greben visokega zračnega pritiska nam zagotavlja lepo in toplo vreme. V naslednjih dneh se bo bližala dolina nizkega zračnega pritiska z močnim jugozahodnikom. Nad severno Italijo bo nJ(joristi:l brezplačne km za svoje počitnice z volfijo brezhibnega, krepkega, či*teg3 motorja Peugeot, z rliko f>or&bo gor+K- ¿e čakai? ScrfaJ da Ptugeoi-a! PtUGCOT Fn^r.tLJS pripera^t Tqt/IL Pr 20-7 Brrli-u X lin« I A D K"« I HO J mft twri BF-p; p in i4m3LI 1 VX/7 Pr. 407 IA Dicici HDcpdu ccra llJlD^»dl Iimi 1 iîO Éf^rtTilU Î.OM C |c HC.ÎM 'f\\ dû(j) PrfYùj«r pragi i pen be ¡MnwtuK *ûin|ï: Ï9-.-1 I kmfl a i «ra d le- ikL.fi gan-u I, ii.il jiuawiiHi ■:ï"-î !4.