I KNJIŽNICA! Srečno,. i 1992£ Srečno, zadovoljno, uspešno, mirno in zdravo novo leto so bile v preteklosti najpogostejše želje ob prehodu v novo leto. Razen slednje vse ostale želje vzbujajo letos mešan občutek, zvodenel pa je tudi njihov pomen. Srečnih dni in ljudi je vse manj, nezadovoljnih vse več. Z novo zdravstveno politiko pa je že načeto tudi naše zdravje. Ostalo nam je tako samo še upanje, da mora priti dan, ko bo na tej strani Alp zopet posijalo sonce. Upanje ima tudi svoje meje! Če bomo samostojni, bo vse drugače, smo poslušali pred letom dni. Pa smo postali samostojni. Če nas bo priznala Evropa, tudi to se sedaj dogaja; če bomo sprejeli ustavo pa lastninske zakone; teh čejev je vedno več. Življenje pa gre svojo pot, naša pot v prihodnost pa je vsak dan bolj trnova. Potrpežljivost ni večna, od obljub se ne da živeti, je slišati vedno več glasov. In ti glasovi bodo še kako pomembni, ko bomo naslednje leto zbirali volilne glasove. Braniti prvo zmago je mnogo težje kot jo osvojiti, to dobro vedo športniki, ne velja pa samo zanje. Tudi tista Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima, je za današnjo rabo. Zato, dragi Slovenci, stisnimo si roke za drugačno, strpnejše in složno življenje v letu 1992. Le tako bomo brez sklonjenih glav in beraške palice ter z nacionalnim ponosom stopili v Evropo 92. Mnogim dobrim željam v teh dneh se pridružuje ustanovitelj, občinska skupščina z izvršnim svetom in uredništvo Savinjčana. »n I I . V • Zakaj težave pri telefoniranju? Že nekaj časa, še posebej pa letošnjo jesen, imajo naročniki, priključeni na telefonsko centralo v Žalcu, težave pri telefoniranju. V PTT podjetju Celje nastalo situacijo sicer spremljajo in skušajo ukrepati, ugotavljajo pa. da se je telefonski promet v Žalcu, še posebno tisti znotraj telefonske centrale Žalec, izredno povečal. Hkrati prihaja pri najbolj iskanih naročnikih (firme, trgovine...) zaradi premajhnega števila telefonskih priključkov do večkratnih neuspešnih telefonskih klicev, kar pomeni za centralo jalov promet, to je večkratno zasedanje telefonske centrale, ne da bi naročniki vzpostavili želj eno zvezo. Do tega prihaja največkrat ob slabem vremenu, ob nakupovalnih mrzlicah in podobnih dogodkih, zato velja telefonske naročnike opozoriti, da se drže navodil uporabe telefona, in sicer, da ponovno poskušajo vzpostaviti zvezo šele po nekaj minutah. Na možnost telefoniranja vplivajo tudi prometni zamaški na zvezah med centralami in zmogljivosti telefonskih central na višjih nivojih. Qaut TROS1 bogat IZBOR daril Božiček in dedek mraz kupujeta pri nas! Celje - skladišče D-Per III 5/1991 1119910700,12 COBISS s Leto XIII - številka 12 - december 1991 Materinstvo - ni Ko smo pred letom dni pisali o splavu, se nam je to vprašanje kazalo kot eno izmed tistih, ki so se jih posamezne politične stranke posluževale zgolj zaradi medsebojnega ločevanja. Pa se je naša miselnost izkazala za popolnoma zgrešeno. Sedaj je vprašanje svobodnega odločanja o rojstvu otzrok postalo tista sporna točka, ki postavlja pod vprašaj sprejem nove slovenske ustave. Stranke, ki predstavljajo tisto politično krilo, ki se zavzema za odvzem pravice, po kateri lahko ženske same odločajo o (ne)rojstvu otroka, napovedujejo bojkot glasovanja o ustavi. Nesprejetje ustave pa bi po veljavnih predpisih pomenilo, Lokale na Šlandrovem trgu od Lorberja do Kukeca, to je od starega Ferralita do križišča, v okolici preše, bo 23. decembra po 16. uri obiskoval dedek Mraz. Pri tem bo brezplačno obdarjal otroke z darili organizatorjev. Dedek Mraz pa se bo zadrževal v tej ulici že v petek, 20. decembra v popoldanskem času, in sicer po 16. uri. Organizatorji obljubljajo, da bodo otrokom pripravili pravo novoletno vzdušje, hkrati pa ponujajo staršem možnost javnega obdarovanja njihovih otrok. Če želijo starši na tak način obdariti svoje malčke, naj pokličejo trgovinice v tem mestnem predelu in se dogovorijo o načinu obdaritve. da le te ne bi mogli sprejeti vsaj leto dni, kolikor mora preteči med dvema glasova-' njema o sprejemu ustave. Pa si podrobneje oglejmo, kakšno je stanje v Evropi, na katero se tako glasno sklicujejo veljaki zgoraj omenjenih političnih strank. Mednarodna primerjalna raziskava zakonodaje s področja umetne prekinitve nosečnosti nam jasno pokaže, da je vsaj 60 držav v zadnjih dvajsetih letih liberaliziralo zakone s tega področja. Zadnja taka država je Belgija, ki je imela pred časom splav celo prepovedan, sedaj pa so svoje mnenje spremenili. V Evropi tako trenutno obstajata le dve državi, ki splav prepovedujeta, in sicer Islandija ter Sever- Pokličejo ali obiščejo lahko: Bistro »KAVAL«; Trgovino »ALLSPORT« na številko 714-615; Trgovino »MIMA« na 714-447; Trgovino »FINAL« na 712-534; Hmezad »KMETIJSKO PRESKRBO« na 713-108; Urarstvo »POLAJŽER« na 713-425; Prodajalno »GOVC« na 713-285; »GA-STRO SHOP« na 713-285; Bistro »MARJOLA« na 713-285; Center »VOFRA« na 714-218; Bistro »STAR« na 714-218; Trgovino »SPEKTRA« na 714-218; Foto »TONICO« na 712-252; Trgovino »R-interier« na 712-505; Trgovino »ALF« na 714-651; »TOP-SHOP« na 712-566 in Prodajalno »MOJCA« na 714-643, kjer vas pričakujejo in se priporočajo. na Irska. V restriktivm smeri se giblje tudi Poljska, kar pa ni razumljivo, saj je dokazano, da restriktivna zakonodaja o abortiranju le tega ne prepreči. Ženske iz takih držav opravljajo abortus v državah, kjer imajo liberalnejšo zakonodajo, močno pa se poveča tudi število ilegalnih splavov. Za primer lahko navedem samo Madžarsko, ki je leta 1950 splav prepovedala, statistika pa je zabeležila od 100.000 do 150.000 ilegalnih splavov letno. To nam dokazuje, da tudi prepoved abortusa števila le tega ne zmanjšuje, se je pa v takih državah za deset odstotkov dvignila smrtnost. Če pa si po drugi strani pogledamo na primer Nizozemsko, ki je znana kot država z najbolj liberalno urejenim področjem o umetni prekinitvi nosečnosti, pa presenečeni ugotovimo, da ta država slovi še po nečem - in sicer po najmanjšem številu splavov v celi Evropi. Kako je Nizozemski to uspelo? Poleg zelo liberalne zakonodaje je razvila zelo dobro organizirano mrežo socialne službe, ki se ukvarja z vprašanjem materinstva. Tako so na voljo nosečnicam (predvsem mladim dekletom) posve- tovalnice, v katerih se lahko pogovarjajo o materinstvu, na voljo so materinski domovi, kjer lahko mlade matere, ki nimajo pogojev, da bi otroka vzgajale doma, to opravljajo ob strokovni pomoči. Če pa se ženska po posvetovanju kljub vsemu odloči za splav, ji tega tudi opravijo. Ko so jih vprašali, kako bi lahko zmanjšali že tako nizko stopnjo prekinitve nosečnosti, so odvrnili, da je to možno storiti samo še z boljšo kontracepcijo. Pa smo zopet pri dveh stva- 20. decembra Čudežna polja za najmlajše Društvo prijateljev mladine Žalec je pričelo letošnje praznovanje dedka Mraza s filmsko predstavo Medvedki dobrega srca, in sicer v vseh kinodvoranah. Osrednja prireditev pa bo 20. decembra v osnovnošolskem centru v Žalcu, ko bodo najmlajši sprejeli dedka Mraza skupaj z ansamblom Čudežna polja. reh, ki v slovenski politični sceni nekako ne moreta zaživeti. Umetno prekinitev nosečnosti, kot izredno pomembno manjšinsko pravico, nočejo sprejeti iz več razlogov. Tu najdemo najprej demagoško sklicevanje o odmiranju slovenskega naroda in o nevarnosti mešanja z drugimi, večkrat manjvrednimi narodi in verami, vera oziroma krščanska ideologija pa je tista, ki prepoveduje uporabo kontracepcijskih sredstev. Vendar, dragi gospodje, s tako dediščino ne moremo iti nikamor, ker je srednji vek preživet. Če pa Evropa pričakuje, da bomo morali za milosten vstop biti bolj papeški od papeža, pa tam tako nimamo kaj iskati. Vrsta je na politiki, ki bo pokazala, ali se bo zaradi čudne miselnosti nekje zunaj prodala ali pa bo ravnala tako, kot bi morala. Zravnano in s trezno glavo. Pravica do splava je res pravica samo manjšega dela prebivalstva. Ali si bo večina dovolila vzeti to pravico manjšini? Bomo videli. Vsekakor pa bi bilo pri tem treba vedeti, da bodočnost leži v spoštovanju manjšin, ne pa v argumentu moči večine. V PTT podjetju Celje si prizadevajo odpraviti ta ozka grla. Tako bo omogočila posodobitev in razširitev kapacitet v Žalcu tudi pred kratkijn dograjena glavna telefonska centrala v Celju. V letu 1992 med drugim načrtujejo, da bodo dogradili telefonsko centralo v Žalcu in s tem ustrezno povečali medkrajevne povezave. Kljub temu, da investicija ni majhna, upajo, da bodo načrte lahko uresničili. Sedanji situaciji v žalski telefoniji so namreč botrovala prav investicijska sredstva, ker dodatnih sredstev za razvoj nismo zbirali le v Žalcu in Šentjurju, medtem ko so ostale občine zbirale sredstva v ta namen. Posledice tega sedaj čutimo v obeh občinah, pa tudi v PTT-ju. Polnočnica na Gori Oljki Krščanski demokrati s Polzele tudi letos organizirajo pohod k polnočnici na Goro Oljko. Odhod s svetilkami bo 24. decembra ob 21.30 izpred cerkve na Polzeli. Vabljeni! Bistro Marjola Šlandrov trg, Žalec iitfifiJOifi telefon: 063/710-285 želi vesele praznike in srečno novo leto 1992 B. LOBNIKAR Tradicija treh generacij SAMO ŠE DO 31. DECEMBRA do 30% ZLATARSTVO tradicionalni NOVOLETNI POPUST. KRAGL ŽALEC Prodaja srebrnih izdelkov v Dedek Mraz na Šlandrovem trgu v Žalcu Osem novih občin Kako naj bi bile organizirane bodoče občine, nam je povedal Slavko Košenina Če bo ustava sprejeta v predvidenem predlogu, bo prišlo do precejšnjih sprememb tudi na področju organiziranosti lokalne samouprave. Občin v sedanji obliki in obsegu ne bo več, število novih občin pa se bo precej povečalo. Koliko naj bi jih bilo na območju sedanje žalske občine in kako naj bi bile organizirane, smo se pogovarjali s sekretarjem za občo upravo in notranje zadeve Slavkom Košenino. Kdaj bo predvidoma prišlo do nove oblike organiziranosti lokalne samouprave? »Najprej mora biti sprejeta ustava, naslednje leto pa zakon o občinah. Nove občine naj bi se organizirale v dveh do treh letih.« Kakšne naj bi bile bodoče občine? »Bodoče občine naj bi obsegale eno ali več naselij, ki so povezana s skupnimi potrebami in interesi prebivalcev. Občina naj bi imela najmanj tri tisoč prebivalcev, sestavljale pa naj bi jo krajevne, vaške in druge skupnosti.« Kakšne bodo pristojnosti občin? »Občine naj bi bile pristojne za urejanje javnih zadev lokalnega pomena na področju urejanja prostora, naselij, komunalne dejavnosti, socialnega varstva, varstva naravnega okolja, gospodarskega napredka in izvajanja lokalne oblasti. Občanom naj bi torej občine zagotovile osnovno preskrbo z življenjskimi potrebščinami, zdravstveno in socialno oskrbo, osnovno šola- Slavko Košenina nje, splošne komunalne in stanovanjske razmere, prometne in druge povezave, pogoje za izvajanje občinske dejavnosti in izvršne oblasti.« Kako se bodo občine povezovale v regionalne skupnosti? »Občine naj bi se za urejanje zadev širšega pomena povezovale v okraje. Okraji naj bi izvajali pristojnosti državne uprave na prvi stopnji in zagotavljali povezanost med občino in republiko. Ustanovili naj bi se na geografsko in gospodarsko zaokroženih območjih.« Koliko občin bomo imeli v Savinjski dolini? »Delovna skupina odbora za lokalno samoupravo skupščine republike Slovenije predlaga osem občin, in sicer: Braslovče, Griže, Petrovče, Polze- Po specialnem krajevnem repertoriju avstrijskih dežel za Štajersko, izdanega na Dunaju leta 1918, smo imeli v Savinjski dolini naslednje občine: Gotovlje, Griže, Petrovče, Sv. Pavel pri Preboldu, Sv. Peter v Savinjski dolini, Velika Pirešica, Žalec, Gomilsko, Polzela, Prekopa, Sv. Jurij ob Taboru, Vransko, Sv. Jeronim, Marija Beka, Braslovče in Grajska vas. V letu 1939 je bilo v Savinjski dolini enajst občin, in sicer: Gomilsko, Griže, Petrovče, Polzela, Sv. Jurij ob Taboru, Sv. Pavel pri Preboldu, Sv. Peter v Savinjski dolini, Velika Pirešica, Vransko, Braslovče in Žalec. Po drugi svetovni vojni je bilo v Savinjski dolini deset občin, in sicer: Braslovče, Gomilsko, Griže, Petrovče, Polzela, Prebold, Šempeter, Tabor, Vransko in Žalec. Leta 1955 so se občine združile v občino Žalec, razen občine Vransko, ki je to storila leta 1958. la, Prebold, Šempeter, Vransko in Žalec. To je seveda predlog, na osnovi interesov občanov in strokovnih usklajevanj bodo možne tudi drugačne rešitve. O dokončnem oblikovanju občin pa se bodo občani odločali na referendumu. Že sedaj je bilo več različnih interesov povezovanja krajevnih skupnosti v bodoče občine, vodilo pa mora biti ekonomska upravičenost.« jk zveze - da ali ne? Občinske Ob koncu novembra smo prejeli na občinski zvezi kulturnih in telesnokulturnih oranizacij občine Žalec redko in presenetljivo pismo. Poslal nam ga je sekretariat za druž-beno-ekonomski razvoj in finance po sklepu seje izvršnega sveta občine Žalec. S tem pismom nas po navajanju številnih zakonov in drugih predpisov s finančnega področja seznanjajo o spremembi financiranja kulture in športa ter o nadaljnji usodi naših dveh zvez (enako velja tudi za občinsko gasilsko zvezo' Skozi desetletja smo se v ljubiteljskih dejavnostih kulture in prosvete ter telesne kulture in športa srečevali z raznimi sistemi in režimi, z raznimi ljudmi, ki so imeli več ali manj razumevanja za naše dejavnosti. Vse sisteme in pritiske smo uspeli preživeti, težave premagati in iz bojev priti še močnejši. In to pričakujemo tudi v tem primeru. Kajti delujemo na družbenem področju pomembnem, za življenje ljudi, za kulturo in zdravje slovenskega naroda, za vzvišene cilje razvijanja narodne zavesti in drugih vrlin. Po novem bi naj financirali društva iz proračuna občine, po predhodno predloženih programih. Tak način smo imeli doslej tudi v zvezah. Pri dodeljevanju sredstev za delo društev smo upoštevali programe in dejansko delo z uspe- Popravek V sestavku Avgijev hlev sem pomotoma obtožil zemljiško knjigo v občini za najbolj neurejeno knjigo v občini. Sele po objavi sem ugotovil, da so kataster in službe na občini bolj greha polne in se zato prizadetim opravičujem. Gregor Vovk hi. Delovanja društev pa so lahko ocenjevali le strokovni delavci vključno z ljubiteljskimi sodelavci v številnih odborih in komisijah. To je vsa leta potekalo dokaj demokratično in v splošno zadovoljstvo vodstev društev. Resno dvomimo, da bi lahko en upravni delavec uspel oceniti in ovrednotiti programe več kot sto društev. Nam, ljubiteljskim pripadnikom kulturnih in športnih dejavnosti, ni vseeno, kakšna bo nadaljnja usoda dejavnosti in tudi zvez. Več desetletij smo skrbeli za usmerjanje posameznih dejavnosti. Organizirali smo revije, srečanja, tekmovanja in druge prireditve. Skupno z društvi smo načrtovali izgradnjo in vzdrževanje objektov. Predvsem pa smo povezovali delo društev, jim vsestransko pomagali. Skrbeli smo za vzgojo kadrov za vodenje društev in posameznih sekcij. Mnoge seminarje smo izvedli sami, cesto pa usmerjali kandidate na regijske in republiške oblike usposabljanja. Vedno smo se morali odločno boriti za materialni položaj in sploh za družbeno priznavanje teh dejavnosti. S smelostjo lahko trdimo, da smo z delom in uspehi tudi upravičili dodeljena sredstva. Danes smo lahko ponosni na dosežene uspehe, tako v kulturi in športu kot zlasti v gasilstvu. Sleherni poznavalec naših dejavnosti zagotovo ve, da brez trdnejše povezave, enotnosti in sodelovanja ne gre. Ob strokovnem vodenju in usmerjanju je potrebno usklajevanje tekmovanj, revij in drugih prireditev. Th so razpisi in delo s sodniki, zapisi in vrsta drugih opravil po panogah in področjih. Društva smo zveze ustanovila po svobodnih odločitvah, predvsem pa iz potrebe po povezanosti in že navedenih ciljih. Zato ne moremo pristati na enostranske odločitve in ukrepe, saj bi bile posledice nepopravljive. Veliko naših društev in delovnih teles posameznih zvez je že odločno zahtevalo, da zveze ostanejo, da se jim omogoči nemoteno delovanje v prostorskem in finančnem smislu. Zavedati se moramo velikega družbenega poslanstva teh ljubiteljskih dejavnosti, ki združujejo v svojih vrstah prek pet tisoč mladih in starejših članov. Od izvršnega sveta pričakujemo, da nas boste prihodnjič, ko boste spet obravnavali našo usodo ali naša področja dela, pritegnili k razpravi, da se demokratično pogovorimo o teh zadevah. Tako ne bo nobenih sumničenj, niti očitkov. Kdor pa dela, upravičeno želi imeti tudi nekaj besede. Prepričani smo, da bomo našli sporazumna in skupna pota. Mi pa si želimo predvsem razumevanja in pomoči oblasti! Janez Meglič predsednik ZKO in PD Žalec Pomanjkanje surovin »Ta čas 37 članski kolektiv Tovarne krmil najbolj pesti pomanjkanje surovin. Hrvaški in srbski vladi sta namreč prepovedali izvoz žitaric v Slovenijo. Tovarna rezerv nima, žitaric pa ni tudi v republiških rezervah. Cena koruze iz uvoza pa je dražja od domače. Republiški vladi smo predlagli oprostitev carine. Na ceno krmil pa vplivajo tudi visoki stroški predelave (energija, rezervni deli). Zavedamo se. da je cena krmil visoka, vendar naš delež predelave in pakiranja je samo 8,8 odstotka skupne cene. Seveda si svoj delež vzamejo tudi trgovci in cena je takšna kot je,« pravi direktorica Tovarne krmil, Alenka Novak. j k Zakaj toliko privilegijev in stisk? »Vesel sem, da imam pred sabo takšen parlament, ki se svojih težav loteva sicer kritično in brez dlake na jeziku, vendar pa s prijetnim pogovorom,« je dejal predsednik občinske skupščine, Milan Dobnik, udeležencem otroškega parlamenta. V večurnem zasedanju otroškega parlamenta, ki se je začel z nastopom dekliškega noneta žalske osnovne šole, nadaljeval pa s predstavitavijo projektne naloge osnovne šole Polzela na temo Da bi se bolje razumeli, so se otroci lotili številnih tem. Med številnimi vprašanji so bila najpogostejša o privilegijih, socialnih razlikah in stiskah, s katerimi se srečujejo že v šolskih klopeh. In tam, kjer mladi ne najdejo razumevanja in pomoči, tako v družini kot okolju, so pogoji za stranpoti toliko večji. Mladi parlamentarci so za- radi vojnih grozot in želje po miru s parolami na stenah skupščinske dvorane in peticijo, ki so jo poslali lordu Ca-ringtonu, zaključili zasedanje. Da se bodo zavzeli za premagovanje težav in pomoč mladini sta obljubila tudi gosta, Spomenka Hribar in Franci Tratar, predsednik SDP, edini udeleženec občinskih strank na zasedanju otroškega parlamenta. jk Naši poslanci pravijo Ustava ter zakon o lastninjenju in zadrugah sta bila v zadnjem času osrednji temi pogovorov in sporov v republiških skupščinskih klopeh. In kakšna stališča zastopajo naši poslanci? Majda Oblak: »Moje osebno stališče je, da je Ustavo nujno sprejeti. Vsebinsko je sprejemljivo zadnje predloženo besedilo. V določenih členih bi želela izboljšave, vendar če je to največ, kar je medstrankarsko mogoče uskladiti, potem sprejemam. Določilo 55. člena je zadnja možna kompromisna rešitev. Na manjše pravice, kot so že dosežene, ne bom pristala, pa četudi bo šlo za vprašanje sprejetja Ustave. Če se bodo stranke na tem členu razdvojile, potem gre za druga politična vprašanja in bo 55. člen le krinka. Zakon o lastninjenju je potreben in ga moramo čim prej sprejeti. Pred tem je nujno rešiti oz. se dogovoriti, katere boljše rešitve so sprejemljive iz različnih besedil zakonov in ne verjamem, da to ni možno. S strpnim dialogom bo potrebno sestaviti besedilo, ki bo sprejemljivo za vse, ob upoštevanju ciljev najti najboljše rešitve za vse gospodarstvo Slovenije. Popravnega izpita na področju lastninjenja ne bo, zato ni vseeno, kakšne bodo posledice. Zakon o zadrugah je potrebno sprejeti in prvih devet poglavij bi že bilo sprejetih, če zakonodajalec ne bi vztrajal na X. poglavju. Sprejem X. poglavja v tem zakonu pa odločno zavračam, ker lastninjenje predelovalne industrije sodi v zakon o lastninjenju. V tem poglavju si je zakonodajalec (beri država) vzel pravico določiti podjetja, ki postanejo last nekoga, da določi seznam podjetij, da določi, kdo bo lastnik in kolikšen bo lastnin- ski delež novega lastnika. Zavračam morebitne očitke, da sem proti temu, da se zadrugam zagotovi ustrezen lastninski delež v kmetijsko-predelovalni industriji. Sem za to, da se zagotovi delež v višini dejanskega obsega medsebojnega poslovanja, kar je po mojem prepričanju možno izračunati. Delno so to tudi stališča moje delegatske baze, saj si poskušam ob posameznih zakonih pridobiti mnenje, kar pa ni lahko, saj sem delegat industrije in rudarstva treh občin.« Franci Ogris: »Naša nova mlada država nedvomno potrebuje svoj temeljni zakon - ustavo. Poleg državotvornih določb mora opredeliti predvsem splošne družbene cilje, usmeritve in vrednote, ki naj zagotavljajo vsestranski razvoj in razcvet vsakega človeka posebej in skupnosti kot celote in za katere je vredno upati, si prizadevati in jih tudi braniti. Kar je za podjetje dolgoročna usmeritev ali vizija, je za slovensko državo ustava. V mednarodnem prostoru pa je ustava osebna izkaznica, ker jo tako razumem tudi razumem težave pri oblikovanju ustavnega besedila. Za to ustava ne bo samo vsota tistega s čimer se vsi strinjamo, ampak kompromisov in iskanj med željami, možnim in še sprejemljivim. Ker pa smo tik pred sprejetjem nove ustave me moti dvigovanje prahu in izgubljanje energije le ob znamenitem 55 členu. Škoda. Ustava ima namreč 173. členov in v njih je še marsikaj vrednega vsaj tolikšne razprave. Sicer pa sem za čimprejšnje sprejetje ustave, toda ne za vsako ceno. Lastninjenje je temeljni pogoj za vzpostavitev normalnega delovanja demokratične družbene ureditve tržnega gospodarstva, in neobhoden pro- ces uveljavljanja ekonomske demokracije. Cilji ekonomske preobrazbe morajo biti pravični. Zavlačevanje sprejetja zakonov pa je škodljivo za narodno gospodarstvo in državo. V mnogočem pa se mi ponuja vzporednica z institutom dedovanja, kjer je težko postaviti objektivna in pravična merila za delitev premoženja. Pri lastninjenju pa je poleg pravične delitve treba misliti tudi na učinkovitost tržnega gospodarstva. Zavedat se moramo, da je to enkratno dejanje, brez popravnega izpita, za to razumljivo povzroča mrzlico. Moje stališče je, da je treba zagotoviti vsem enaka izhodišča. Nihče niti država, ne more imeti prednosti pri lastninjenju. To pa pomeni znebiti se bremena »minulega dela« in razdeliti delnice tudi med državljane RS v določenem deležu. V našem zboru smo zakon o zadrugah že sprejeli. Tudi sam sem glasoval zanj. Vsa pogostejša prerekanja, prerivanja in tudi podtikanja na slovenski politični sceni že napovedujejo predvolilni boj. Očitno nekateri za to ne izbirajo več sredstev. Zato velja biti pozoren, ne le na besede in programe ampak tudi posameznike.« Časopis Savinjčan izdaja ČZP »Savinjski občan« p.o., Žalec, Heroja Staneta 1. Telefon: 063/711-433, 711-451. Fax: 711-433 Ustanovitelj in izdajatelj: Skupščina občine Žalec Predsednik izdajateljskega sveta: Milan Dobnik Uredniški odbor: Franci Žagar (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), Janez Cukjati, Nataša Jan. Brane Lobni-kar, Darko Naraglav, Jasna Rode, Darko Rudi, Adi Vidmajer Vodja dopisništva: Vladka Cerovšek Lektorica: Mojca Nahtigal Naklada 13.000 izvodov Tisk: D. P. Delo, Tisk časopisov in revij, p. o., Ljubljana, Titova 35. Tehnično urejanje: NT & RC Po sklepu RK za informira-nje št. 23-91 je Savinjčan oproščen TPD. JANEZ JANŠA V OBČINSKI MATIČNI KNJIŽNICI ŽALEC Nobena vojna ni bila nikomur poklonjena, tudi naša ne Na povabilo SDZ-Demokratske stranke iz Žalca se je v občinski matični knjižnici mudil obrambni minister R Slovenije Janez Janša. Pogovor je vodil predsednik SDZ Žalca in skupščine prof. Milan Dobnik. V uvodnem delu je Janez Janša podal kratko informacijo o sedanjem obrambnem stanju. Povedal je, da so jugogene-rali mislili, da v Sloveniji ne bo odpora, še več, pričakovali so, da bomo pred tanki in srbohordo bežali proti zahodu. Tako so se obnašali tudi mediji, saj so mislili, da se bo vojska le sprehodila po Sloveniji. Nekateri celo govore, da nam je bila vojna podarjena, kar pa ne drži. Vojno smo dobili, ker smo obvladovali vojaške načrte, kakor tudi sramoten Markovičev načrt, ki je hotel na silo obdržati skupaj Jugoslavijo, na čelu katere pa naj bi bil ravno on. Res pa je, da nismo mogli predvidevati mednarodnega oziroma tujega reagiranja po sprejeti brionski deklaraciji. Očitajo nam, da nismo ravnali prav, ker smo oviranje vršili tudi s tovornjaki in je zaradi tega nastala večja škoda. V to smo bili prisiljeni, saj nismo imeli ustreznih ovir, kot jih imamo danes. Očitajo tudi. da so oficirji vedeli, kje bodo ovire, kar je normalno, saj so tudi oni planirali oviranje na komunikacijah. Poslušalci, ki so do zadnjega kotička napol-niki knjižnico, so ministra zasuli s kupom vprašanj. Povedal je tudi. zakaj in kako so bili zajeti nekateri oficirji KOS-a. ki so bili vrinjeni prek Madžarske. Na vprašanje, ali številni oficirji, ki so ostali v Brežicah, lahko ogrožajo Slovenijo, je povedal, da ne, vprašljiva pa je njihova zaposlitev, saj se pojavlja presežek kadrov v nekaterih specialnostih. Kar se pa tiče poveljujočega kadra, se bo le ta v bodoče šolal na Obrambni fakulteti. Z delom bo pričela tudi šola za podčastnike, v katero bodo sprejemali le kadre s končano srednješolsko izobrazbo. Na vprašanje, kako je s protizračno obrambo, je odgovoril, da nimamo dovolj protizračnih raket, zato bodo v začetku stroški za TO nekoliko večji, dokler se ne bomo ustrezno opremili, kar pa je nujno za vsako novo državo. Kar se tiče strankarstva, pa je povedal, da je škodljivo vsako drobljenje, zato tudi upa, da bodo na naslednjih volitvah tri vodilne stranke dobile 51 odstotkov glasov, s čimer bo tudi parlamentarno odločanje uspešnejše. Po srečanju je predsednik skupščine prof. Milan Dobnik gostu podaril umetniško sliko domačina, akademskega slikarja Rudija Španzla, gostiteljica, vodja knjižnice, ga. Anka Krčmar pa je gostu zaželela srečno novo leto, kar so prisotni pozdravili s ploskanjem. I. Jurhar INTERVJU Z DIREKTORJEM ODONOM SIMONIČEM O stanovanjski problematiki Stare stanovanjske samoupravne interesne skupnosti ni več. Namesto nje je nastalo novo mešano podjetje, ki je bilo izoblikovano na podlagi nove stanovanjske zakonodaje. Podjetje so ustanovili občina in dva bivša delavca stanovanjske skupnosti. S tem je bilo omogočeno, da so delavci bivše stanovanjske skupnosti še naprej zaposleni in se niso pridružili vrsti brezposelnih. Nova stanovanjska zakonodaja prinaša mnogo novosti in sprememb. V pogovoru z direktorjem novega podjetja Odonom Simoničem smo spregovorili o njihovem podjetju, nalogah, ki jih čakajo. ° organizirano sti stanovalcev in lastnikov stanovanj, o toplovodnem sistemu v Žalcu in še o čem. »Občina, ki je lastnik 40 odstotkov stanovanjskega fonda, bi lahko na tem področju zaposlovala le pet do šest delavcev, vsi ostali delavci bivše samoupravne stanovanjske skupnosti pa bi morali delo iskati drugje. Ker je bilo potrebno od ostalih lastnikov stanovanj pridobiti ta stanovanjski fond. smo ustanovili mešano podjetje, ki naj bi zagotovilo delo vsem ostalim de-' lavcem. V tem smislu sva dva zaposlena delavca prevzela 60 odstotkov podjetja. Gre za povsem novo podjetje in najemno pogodbo. Vsi prostori in zgradba so še naprej v lasti občine. Pogodba o upravljanju in najemnih prostorih pa je sklenjena za dobo petih let. Na osnovi nove stanovanjske zakonodaje je firma registrirana od 18. avgusta tega leta. S pripravami na to pa smo prišli že lansko leto v mesecu oktobru. Pogodba je podpisana in najkasneje s 1. januarjem bomo že lahko začeli delati na terenu,« nam je uvodoma povedal Odon Simonič. Pred vami je veliko nalog, prav bi bilo, če o njih poveste kaj več, saj bo v tem prehodnem obdobju vrsta težav in nejasnosti. ki jih s seboj prinaša nova stanovanjska in lastninska zakonodaja. »Mi, kot upravljala, smo le storitveno podjetje. Naša naloga je prvenstveno upravljanje s stanovanjskim fondom. Se pravi, da zbiramo sredstva za vzdrževanje in se v okviru tega dogovarjamo z lastniki, da približno 30% od mesečne najemnine prispevajo za vzdrževanje oz. da ta sredstva združujejo v našem podjetju. Naša naloga pa je organiziranje vzdrževanja. Mi bomo dobivali z? vsa potrebna dela ustrezne obrtnike in opravljali vsa dela, ki so potrebna za redno vzdrževanje objektov. Druga naša naloga je, da v skladu z dogovorom z lastniki predlagamo, kakšna naj bo višina najemnine. Lastniki pa lahko seveda sami oblikujejo višino le-te. Po novi zakonodaji je to mogoče, vendar je zgornja meja določena s t.i. neprofitno najemnino. To najemnino pa bo predpisala republika v začetku prihodnjega leta, bo pa po dosedanjih izračunih trikrat večja od sedanje stanarine, ki je v veljavi v žalskem stanovanjskem gospodarstvu. Prav tako bo naša naloga vodenje točnih prihodkov in odhodkov za lastnike, ki bodo imeli pri nas vloženi stanovanjski fond. Na ta način se bo točno vedelo, koliko je bilo zbranega denarja iz najemnine za posamezno hišo, blok in druge prostore in koliko je bilo v te objekte vloženo. Lastniki bodo vedeli, katera hiša prinaša izgubo oz. v katero vlaga več denarja, kot ga zbere z najemnino. Se zlasti pa se lahko to dogaja pri starejšem stanovanjskem fondu, kjer so popravila pogostejša. Lahko pa rečemo, da smo se v preteklosti, v bivši SIS, obnašali gospodarno in smo kritične stvari (strehe, kotlovnice, toplovodne sisteme itd.) toliko sanirali, da vsaj v naslednjih letih ne bi smelo biti večjih vzdrževalnih del na tem področju.« S spremembo stanovanjske zakonodaje prihaja tudi do sprememb pri organiziranju stanovalcev. Kako torej v bodoče s tem? »Lastnikom zakonodaja daje zelo veliko možnosti pa tudi obveznosti. Lastnik poslej dejansko odloča o tem, kaj bo s stanovanjem naredil. Lahko ima v njem najemnika ali pa pušča stanovanje prazno. Odločitev in presoja, kako bo naredil, je sedaj njegova. Etažni lastniki v blokih pa imajo večje možnosti v tej smeri, da dejansko s pogodbo o upravljanju dobijo tudi pogodbo, s katero bo določeno, kako se bo upravljalo s skupnimi prostori bloka. Doslej so si skupne prostore večinoma lastili hišni sveti, jih dajali v najem itd. Sedaj pa se bodo lastniki stanovanj. ki bodo organizirani po hišah v zbore lastnikov, dogovorili. v kakšne namene in zakaj se bodo uporabljali skupni prostori, skupne naprave in skupno zemljišče. Odon Simonič Možna bo tudi odprodaja, vendar se morajo s tem strinjati vsi lastniki stanovanj v etažni lastnini, drugače tega ni mogoče izpeljati. Obveznost lastnikov pa je, da skrbijo za minimalno vzdrževanje stanovanj. Najemnik bo imel možnost pritožbe, če stanovanja ne bodo ustrezno vzdrževana. Etažni lastnik mora prispevati svoj delež za vzdrževanje, ki se bo oblikoval na podlagi neto stanovanjske površine, katero ima v celotnem bloku oz. hiši...« V prehodnem obdobju zapletov in nejasnosti prav gotovo ne bo manjkalo. Kako vi, kot direktor, gledate na perspektivo vašega podjetja? V sedanji fazi, do konca leta, še vse teče po stari stanovanjski zakonodaji. To pomeni, da se sredstva še zmerom zbirajo na posebnem računu pri občinski skupščini in se namensko uporabljajo za stanovanjske namene. S prehodom na novo zakonodajo pa se bo dogajalo, da bodo določeni lastniki del stanarine oz. bodoče najemnine imeli zbrane po stari zakonodaji, del najemnine pa po novi zakonodaji. V hišah, kjer bo sklenjena pogodba o upravljanju, se bodo že naslednji mesec odvajala sredstva lastnikom od najemnine za te namene. Tam, kjer tega ne bo, pa bodo zbirali sredstva še po starem načinu. Glede perspektive podjetja pa lahko rečem, da smo podjetje, ki izhaja iz bivše SIS in imamo zato določeno prednost. Le-ta se nanaša na znanje, ki ga na tem področju že imamo, na register stanovanjskega fonda, na podatke, na ljudi, ki na tem področju delajo že vrsto let itd. Skratka,, poznamo vsako hišo, ljudi v njej, vemo, v kakšnem stanju je, kaj je treba v njej narediti, kakšni problemi nas čakajo in še bi lahko naštevali naše prednosti. Smo v fazi odkupa stanovanj. Vsi tisti, ki bodo imeli možnost, bodo stanovanja kupili, kako pa bo s tistimi, ki tega ne bodo mogli oz. kako bo s solidarnostjo v bodoče? »Ta bo obstajala tudi v bodoče. Občina bo še vedno določen vir sredstev iz proračuna namenjala za izgradnjo solidarnostnih stanovanj. Obstajal pa bo tudi sistem subvencij, ki zajema približno eno tretjino sredstev solidarnosti. Subvencije bodo namenjene tistim družinam, ki ne zmorejo plačevati najemnine oz. sedanje stanarine. Razlika bo le v tem, da se bodo subvencije vodile na Centru za socialno delo, kjer že sedaj dodeljujejo razne pomoči, tako da bo mogoče na enem mestu spremljati, koliko in kakšne pomoči je deležna kakšna družina ali posameznik, česa doslej ni bilo. Razen tega pa je predvideno, da lahko občina zahteva za te pomoči dodatna sredstva iz republike, seveda po določenih pogojih in izračunih. Ta sredstva pa bodo namenjena samo družinam, posameznikom, ki bodo imeli potrdilo Centra za socialno delo, da so socialno ogroženi. Oblikoval pa se bo tudi stanovanjski sklad, v katerega se bo stekal določen del sredstev od najemnin. Le-ta bo namenjen za izgradnjo solidarnostnih stanovanj, za dajanje kreditov mladim družinam za nakup stanovanj in podobne namene...« Kako je s toplovodnim omrežjem v Žalcu in kdaj bodo novi porabniki priključeni nanj? »V letošnjem letu smo toplovodno omrežje pripeljali v hiše, naslednje leto pa se bodo porabniki priključili'na njega. To pomeni, da bodo to zimo že kurili po starem. V prihodnje, ko bo vzpostavljen ta toplovodni sistem, pa bodo morali lastniki stanovanj od pobrane najemnine prispevati svoj delež. Potrebno bo še urediti priključke, odstraniti stare kotlovnice in urediti vse potrebno, da bo ta toplovodni sistem vzpostavljen, kot si vsi skupaj želimo. Mislim, da smo ujeli še zadnji vlak in povezali ogrevanje v centralni sistem, s tem pa tudi bistveno pripomogli k zmanjšanju onesnaževanja Žalca v času kurilne sezone.« Darko Naraglav Razvoj ni naklonjen delavcem Da bi seznanili vodstvo Svobodnih sindikatov o težkih razmerah delavcev SIP-a. se je njihov sindikat sestal z Dušanom Semoličem, Albertom Vodovnikom. Fortom Turkom, seje pa se je udeležil tudi direktor Rafko Končina. »Vaši problemi in težave so povsem podobni tistim, s katerimi se slovensko delavstvo sedaj srečuje. Nezadovoljstvo je doseglo že kritično mejo, na to že nekaj časa opozarjamo republiško vlado. Zavedamo se objektivnih težav, načrtovan razvoj pa ni naklonjen delavcem, za kar je odgovorna sedanja vlada. Delavcem ni naklonjena zdravstvena in pokojninska zakonodaja. Zamrznjene so plače, ne pa tudi cene, in še bi lahko naštevali, zato je razumljivo, da delavci z 200 DEM že dolgo niso več zadovoljni. Naš sindikat opozarja vlado in parlament, vendar posluha za to ni. Kolektivnih pogodb v večini primerov ne spoštujejo in vedno več je sporov s sindikalnimi zaupniki. Solidarnost in pomoč, ki jo razvijamo v sindikatih, ni več učinkovita,« je sindikalnim zaupnikom dejal predsednik Svobodnih sindikatov, Dušan Semolič. »Tako kot vsa kovinska industrija je tudi SIP v težavah. Izguba jugoslovanskega trga, manjša kupna moč, monopoli, ki jih imamo tudi v Sloveniji, plačilna nedisciplina, vse to nas je pripeljalo v sedanje težave. Kljub temu nismo posegli po ukrepih tehnoloških presežkov. Zato tudi kolektivne pogodbe ne moremo uresničevati, redno pa še izplačujemo osebne dohodke,« je pojasnil razmere direktor, Rafko Končina. Udeleženci sestanka so sprejeli skupno sporočilo slovenski vladi, v katerem so zapisali, da delavci ne bodo več mirni. jk Se prazniki v trgovinah še poznajo kot nekoč? Za nami je že praznovanje drugače iskanega blaga v tem Miklavža, bližajo pa se božični času, smo letos prodali občut-in novoletni prazniki. Žani- no manj. Vendar pa, kot kaže, malo me je, če se praznina nekateri še vedno imajo denar, v žepih potrošnikov pozna tu- zato lahko ob praznikih, ki so di v takšnem času, zato sem pred nami, pričakujemo neko-povprašala v nekaterih žalskih liko večjo potrošnjo bolj dra-trgovinah, kako je s prodajo gih dobrin, kot so na primer v teh predprazničnih dneh. kreme, parfumi in tudi obla- Viljana Brinovec, lastnica čila. parfumerije Saghar: Pri nas za Greta Amureht, poslovodja nedavno Miklavževo ni bilo Enote 2 Savinjskega magazi-navala, saj nimamo primernih na: Pri nas je prodaja glede na artiklov, pa tudi prave pred- prejšnje čase zelo skromna in praznične nakupovalne mrzli- tudi za Miklavževo ni bilo do-ce še ni. Malce večji naval pri- sti bolje. Največ smo prodali čakujemo po desetem decem- sadja in sladkarij - tega pač, bru. Seveda smo pripravljeni kar imajo otroci najraje. Ima-na nekoliko povečan promet, mo že pripravljenih precej no-ampak pozna se, da je kupna voletnrh okraskov in vsega, moč manjša kot prejšnja leta, kar spada zraven, vendar jih ljudje pa so tudi bolj premi- za zdaj še nihče ne kupuje, šljeni pri svojih nakupih. Naj- V večjih količinah ljudje ku-bolj gredo v promet parfumi, pujejo le še hrano, pa še to le dekorativna kozmetika in pa na akcijskih prodajah, če je le pripravljena darila, s katerimi mogoče. Kaže, da se mora vsak skušamo našim strankam pri- ubadati s pomanjkanjem de-skočiti na pomoč. Možje še narja in prazniki se ne razli-vedno radi kupijo kakšno ma- kujejo preveč od delavnikov, lenkost za ženske, zato jim pri Marjana Privšek, lastnica izbiri tudi svetujemo. trgovine Mirna: Pri nas zaen- Franc Gostinčar, poslovodja krat še ni opaziti kakšnega blagovnice Savinjka: Promet, pretiranega predprazničnega lahko rečem, je na splošno navdušenja ah nakupovalne upadel za skoraj polovico, mrzlice. Zdi se mi, da imajo V naši trgovini je bil Miklavž ljudje že v vsakdanjem življe-na obisku, zato je bil izkupi- nju dovolj problemov z denar-ček kar precejšen, vendar lah- jem, saj opažam, da gredo ko rečem, da je v primerjavi v promet pretežno izdelki, kjer s prejšnjimi leti razlika je cena res konkurenčna. Mal-ogromna. Že ob običajnih de- ce se tudi pozna, da 29. no-lovnih dneh opažam, da ljudje vember ni več praznik. Nekaj kupujejo le najosnovnejše smo prodali za Miklavževo... - pretežno hrano, pa še to le za Sicer pa-imamo za novoletni sproti. Včasih so ob praznikih naval že pripravljene okraske, bile trgovine polne ljudi, ki so Upam, da se bo povpraševanje se zalagali z vsem mogočim, povečalo vsaj po dvajsetem sedaj pa kupujejo le še manjše decembru, stvari. Kupijo raje perilo, ker Majda Aristovnik, Samopo-si verjetno ne morejo več pri- strežna na Cankarjevi ulici: voščiti drage konfekcije, vča- Seveda se ob vsakem takšnem sih so se v zimskem času pro- prazniku, kot je novo leto ali dajale smuči in smučarska božič, prodaja malce poveča, oprema, sedaj pa ne več. Robe V promet gredo pretežno preje dovolj in božični naval še hrambeni artikli, vendar že pričakujemo, vendar se nam nekaj let prazniki niso več ti-obetajo bolj slabi časi. sto pravo. Kaže, da je s kupno Anica Kumer, poslovodja močjo upadlo tudi praznično v veleblagovnici Nama: Za razpoloženje, sa'j nekako ni Miklavža smo imeli kar precej več pravega prednovoletnega prometa, vendar se prodajajo vzdušja, ljudje so dosti bolj za-predvsem standardni artikli: morjeni. Pri nas se bolj kot sladkarije, fige, mandarine, prazniki poznajo plačilni dne-parklji in podobno. Število vi, ko vsakdo nakupi malce strank ni kaj dosti upadlo, am- več, konec meseca pa je proda-pak ljudje kupujejo količinsko ja spet zmanjšana. Ljudje radi manj. Prej so vsi kupovali pol- izkoristijo bone in kupijo kaj kilske čokolade, sedaj pa od- večjega, vendar pa se mi zdi, hajajo iz trgovine le z manjši- da bo tudi praznična potrošnja mi sladkarijami. Tudi slikanic, precej odvisna od cen. barvank in otroških knjig, Dominika Sambolič POGOVOR Z MILANOM DOBNIKOM, PRVIM ČLOVEKOM SDZ-NS Novo - staro strankarstvo novati konfliktna, saj do res- ne obljube. Slovenski fantje nih konfliktov ni prihajalo, sedaj lahko služijo vojaški rok Nas pa je taka sestava občin- v Sloveniji, pri čemer pa so ske skupščine, ko ima Demos upoštevana vsa v Evropi spre-res le minimalno večino, pri- jeta merila s tega področja, saj pravila do tega, da tako opozi- se je vojaški rok skrajšal in cija kot pozicija delujeta kon- tudi demokratiziral. Postali struktivno in pri odločanju do smo suverena država, v bližnji neke mere sodelujeta.« prihodnosti pa se nam obeta Po sprejetju nove slovenske tudi mednarodno priznanje, ustave bodo verjetno razpisa- To pa je za mnoge naše državne druge parlamentarne voli- ljane zelo velik dosežek.« tve. Verjamete, da se vam bo uspelo obdržati na oblasti? Mislite, da bo vaši stranki »Ljudje se bodo v nastali si- uspelo ostati na oblasti oz. se ji tuaciji, katere glavni pokaza- nekoč obeta ponovna vrnitev telj je ekonomska kriza lahko na oblastniške pozicije? obrnili tudi proti sedaj vlada- »Osebno sem prepričan da jočim strankam. Vedenje volil- nam b° to uspelo. Sicer pa bo-cev je nepredvidljivo. Res pa je videli, kako se bodo odlo-tudi, da je vladajoča garnitura čil* volilci.« izpolnila skoraj vse predvolil- B. Lobnikar FRANC TRATAR PONOVNO PREDSEDNIK SDP vredno življenje Pred dobrim mesecom je slovensko javnost pretresla prva resna afera, ki je imela izvor znotraj političnega ustroja Demosovih strank. Na kongresu SDZ, ki so ji včasih rekli tudi stranka visokih izobražencev, je prišlo do razkola. Skupina okoli zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla se je poslovila in ustanovila novo Demokratsko stranko, ki ji trenutno načeluje notranji minister Igor Bavčar, na kongresu pa je ostal ostanek SDZ, ki si je nadel še narodni predikat, tako da sedaj na slovenski politični sceni deluje staro - nova stranka pod vodstvom pravosodnega ministra dr. Rajka Pirnata. Slovenska demokratična zveza - Narodna demokratična stranka pa je prisotna tudi v občinskem političnem prostoru. Za vas smo se odpravili na klepet z njenim prvim človekom, profesorjem Milanom Dobnikom, sedanjim žalskim županom. Gospod Dobnik, kaj pravzaprav je SDZ - Narodna demokratična stranka? Nova ali stara stranka? »Slovenska demokratična zveza - Narodna stranka v bistvu ni nič novega v slovenskem političnem prostoru, to je tista Slovenska demokratična zveza, ki je bila prva prava politična stranka pri nas. Smo Milan Dobnik pa na kongresu dodali še diugi del imena, se pravi SDZ - Narodna demokratična stranka, saj smo hoteli poudariti pomen naroda v političnem življenju. Naš osnovni cilj ostaja demokracija in samostojna država, utemeljena na suverenosti slovenskega naroda.« V republiki je prišlo do razcepa. Kako se le-ta kaže na občinski ravni? »Na občinski ravni do razcepa ni prišlo, tako da ostajamo enotni, saj nismo doživeli nobenega večjega pretresa. Sicer pa je v naši stranki registriranih okoli 50 članov, od katerih jih na sestanke hodi približno polovica, kar pa je po mojem mnenju podobno stanju v ostalih političnih strankah v občini Žalec.« Še ena stranka si lasti genezo iz SDZ, in sicer Demokratska stranka. So se demokrati že pojavili tudi v žalski občini? »Demokratske stranke v žalski občini zaenkrat še ni. Se pa je del članstva na minulem kongresu odcepil in ustanovil to stranko, ki je veliko bolj levo orientirana. Včasih so še veliko bolj levičarski, kot SDP-jevci.« Demos v žalski občini vlada. Vendar je bilo vladanje vedno težavno, saj ima samo minimalno večino. Kako ste se znašli v tej konfliktni situaciji? »Situacije ne bi mogli ime- Človeka V Grižah so se zbrali člani Stranke demokratične prenove na volilni konferenci. Ocenili so delo v preteklem obdobju, sprejeli programska izhodišča, za predsednika stranke pa ponovno izvolili Francija Tratarja. »Po volitvah je naša stranka doživela velik osip članstva. Zapustili so nas tudi nekdanji vodilni funkcionarji. Da pa ponovno pridobivamo zaupanje, dokazuje povečanje članstva, saj imamo že 250 članov. To pa tudi pomeni, da zadovoljujemo interese določenega kroga ljudi, med katerimi je vedno več mlajših. V programu, ki smo ga sprejeli za naslednje leto, smo še posebno pozornost namenih pridobivanju novih članov. V poslanskem klubu, ki smo ga ustanovili letos, smo se pripravljali na zasedanja občinske skupščine, s pripombami in predlogi smo v skupščini gotovo med najaktivnejšimi. Pri sprejemanju pomembnih odločitev za občino nismo postavljali v ospredje ozkih strankarskih interesov, kar pa je v skupščini kar prepogost pojav. Da se premalo ukvarjamo tako v republiki kot tudi v občini z gospodarskim razvojem, smo stalno opozarjali, posledice pa že krepko čutimo. m Franci Tratar Pogovore z znanimi osebnostmi, okrogle mize o aktualnih vprašanjih in srečanja članov in simpatizerjev bomo organizirali tudi v prihodnje, saj je bilo zanje veliko zanimanja in seveda tudi udeležencev. Zavedamo se, da čas, v katerem je življenje za večino obč a-nov zelo težko, zahteva tudi od naše stranke spopad z vsakodnevnimi problemi in da bo treba obljube tudi uresničevati. Če bomo uresničevali predvsem tisto o človeka vrednem življenju, za to pa so pomembne duhovna obogatitev, solidarnost in humanizacija med ljudmi, bomo zastavljeno vizijo uresničili in si pridobili tudi še kako pomembno zaupanje,« je med drugim dejal Franci Tratar. V več kot dveumi razpravi so člani stranke opozarjali na težke življenjske razmere, nepravilnosti in nevarnosti, ki ustvarjajo v ljudeh nezaupanje in bojazen za prihodnost. Da strankarski prepiri in boj za oblast najmanj koristijo slovenskemu narodu, je bilo večkrat poudarjeno. Precej kritik je bilo izrečenih tudi na lastninsko zakonodajo, pri denacionalizaciji pa so menili, da je treba ugotoviti, kako so nekdanji lastniki prišli do tega premoženja. Volilno konferenco sta pozdravila tudi Milan Dobnik, ki je stranki izrekel priznanje za opravljeno delo in poudaril, da podatki dokazujejo napredek tudi na gospodarskem področju, Milan Zupanc pa je v imenu socialistov članom stranke zaželel uspešno delo. ]k <}'"irTn,'"írB‘'¡rirTF!nrrrrrr!rTinnnr^^ Vsem ljudem dobre volje, l resnice, dobrote in upanja želimo mirne in blagoslovljene božične praznike ter zdravo in uspešno leto 1992. Da bi znali izkoristiti izzive časa in sposobnosti zdravega razmišljanja, da bi razum in modrost Slovencev premagala prepire in neresnice, da bi, kljub trdnemu delu in odpovedovanju, ohranili dostojanstvo in toplino naših družin ter domov. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI, OBČINSKI ODBOR ŽALEC s felUULSUUUULlULULiUULiULiULiLiUUUUUUULiUULSJUlJLfiJLIL? Srečanje socialistov V Grižah je bilo pred dnevi drugo srečanje kluba socialistov, gost srečanja je bil Viktor Žakelj, predsednik Socialistične stranke Slovenije. Po uvodnih besedah predsednika območnega odbora socialistične Stranke Milana Zupanca in predsednika kluba socialistov Volterja Zupanca je o vsebini nove ustave in o organiziranosti krajevne samouprave govoril Viktor Žakelj. Številni prisotni so Viktorju Žaklju postavili nekaj zanimivih vprašanj o vladi, lokalni vladi, o priznanju Slovenije in drugem. T.T. Oglašujte v Savinjčanu tel. 711-433 Razprava o novi zdravstveni in pokojninski zakonodaji Demokratična stranka upokojencev in društvo upokojencev Liboje sta organizirali razpravo o osnutku novega zakona o zdravstvu in pokojninskem zavarovanju. Zavedajoč se pomena te zakonodaje, saj bo predvsem novi zakon o zdravstvu močno prizadel večino prebivalstva, se je kljub slabi obveščenosti razprave udeležilo okrog 100 upokojencev. Razočarani nad podcenjevanjem starejše generacije, predvsem upokojencev, je bilo izrečenih veliko kritičnih pripomb. Žalostno je, da se generaciji, ki je vsa leta po vojni s trdim delom ustvarjala in ustvarila materialne dobrine na račun odrekanja osebnega standarda, tudi za namene zdravstva, danes jemlje pravica do osnovne zdravstvene zaščite. Bodoči sistem zdravstva je naravnan tako, da bodo polne zdravstvene zaščite deležni le bogati, saj si bodo lahko poleg obveznega privoščili še prostovoljno zdravstveno zavarovanje, tega pa razen izjem upokojenci z nizkimi pokojninami ne bodo zmogli. Prav njim pa je najbolj potrebna zdravstvena zaščita. Predvolilne obljube, med drugim tudi o ustvarjanju nove, humane in demokratične družbe, so bile le predvolilno zavajanje. Rojeva se novi družbeni sistem dveh razredov - siromakov in bogatašev. Namesto demokratičnega reda se ustvarja demokratična anarhija, kjer prevladujejo privilegij, korupcija in absolutizem. Kam nas to pelje, najbolj občuti delavska in upokojenska populacija, drugim ta sistem odgovarja, saj si vzamejo, kolikor potrebujejo. Na račun nedorečene in pomanjkljive zakonodaje si pa ustvarjajo lepa bogastva. To se dogaja v tisti obljubljeni deželi, ki so nam jo še ne dolgo tega slikali politični veljaki vseh barv. Tolažba, da smo se rešili boljševizma, je premalo prepričljiva. Če je siromak lačen, ne gleda, kdo mu je dal kos kruha, če pa pride v stisko, se spomni dobrotnika. Tolažba, da se nam čez leta obetajo lepši časi, velja samo naivnežem. Mi, stara generacija, smo se tolažili desetletja v pričakovanju povračila za dolgoletno garanje. Ko je že kazalo, da se obračajo stvari na bolje, pa smo doživeli ponovni šok, ki nas je vrgel spet desetletja nazaj. In kakšna prihodnost se nam obeta, bodo kmalu povedali tisti, ki nas učijo krivo vero, saj se bližajo nove volitve. Nam, nižjerazred-nim državljanom, pa vendar ostaja upanje, da bomo v prihodnje tudi mi deležni kakšnega poslanskega stolčka. Demokratična stranka upokojencev Liboje SDP - OBČINSKA ORGANIZACIJA ŽALEC želi vsem svojim članom, simpatizerjem in drugim dobro mislečim ljudem lepe praznike in srečno novo leto 1992. ^Moceoooiccoeoccccoscococcoocoocooooooocooocccoccooooooocccoii; & x v:: a |V 8 ! /7'// 8 \ N v ^ ///'■/ 8 't. 'v SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA - LJUDSKA STRANKA 8 PODRUŽNICA SPODNJA SAVINJSKA DOLINA o\ '>/////*> VvKA''- ifi PODRUŽNICA ŽALEC želi vsem svojim članom in simpatizerjem vesele božične praznike, srečno ter obilno in dobro letino v letu 1992. >ooGCO©COOO=«COOCCiCeCíCOCCCCCCOCCOOOC©©OC/C<>BOCOCOCOS<>500®eOCOG¿ »Nimamo vpliva na razvoj zasebništva« Pravi predsednik Zbornice zasebnega gospodarstva Vinko Vučajnk ZZG, ki je bila ustanovljena maja, je v ustanovnem aktu zapisala, da bo skrbela za razvoj zasebnega gospodarstva, informacijskega sistema, za strokovne nasvete in zastopanje. Kako uresničuje svoje poslanstvo in kakšne so razmere v zasebni dejavnosti, nam je povedal predsednik ZZG Žalec, Vinko Vučajnk. «Na žalost moram ugotoviti, da nimamo dovolj vpliva na razvoj zasebne dejavnosti. Liberalizacija zakonodaje je sicer razmahnila zasebno podjetništvo in obrt, vendar pa podatki kažejo, da je bilo odprtih največ trgovskih in gostinskih dejavnosti. Proizvodna dejavnost pa stagnira, zaradi tržnih razmer še pred kratkim uspešni zasebniki odpuščajo delavce in zapirajo obratovalnice. Zaradi krize v gospodarstvu so delo zgubili tudi obrtniki, če pa še imajo delo, pa svojih storitev ne dobijo plačanih po več mesecev. Ker pa morajo družbene obveznosti poravnavati tekoče, kreditni pogoji pa so pogubni, je razumljivo, da zasebniki nimajo druge izbire, kot da začnejo odpuščati zaposlene, ne- Vinko Vučajnk kateri pa celo zapirati obratovalnice. Politične parole o nujnosti razvoja in perspektivi zasebništva ostajajo le parola in kruta realnost. Obrtna zbornica Slovenije je republiški vladi ponudila projekt, ki zagotavlja šestdeset tisoč novih delovnih mest v zasebni-štvu, ta pa žal še vedno ni sprejet. In ker nam manjka novih delovnih mest, povečuje pa se nezaposlenost, nas odnos oblasti še toliko bolj čudi. Nespodbudna je tudi nova davčna zakonodaja, ki najbolj prizadeva prav proizvodno dejavnost. Tudi predlagane dopolnitve ne bodo bistveno »Šešokova izjava o neučinkovitosti davčnih uprav za našo občino gotovo ne drži. Mi imamo realiziranih 90 odstotkov davčnih obveznosti,« pravi načelnik občinske uprave za družbene prihodke Jože Borak. K temu dodajamo samo še ugotovitev, da so zasebniki v žalski občini zelo lojalni do družbe. spremenile stanja. Desetodstotna in po novem predlogu dvajset odstotna oprostitev davka od dohodnine oziroma dobička ne bo spodbujala zasebnikov, da bi vlagali v osnovna sredstva in odpiranje novih delovnih mest. Se pred dvema letoma je bil ta odstotek trikrat večji in je to v občini pomenilo dva milijona mark. Ta odstotek bi lahko bil tudi stoodstoten, če zasebnik ta denar vloži v razvoj, sred- stva za osebno porabo pa so razumljivo lahko obdavčena višje. Sedanji davčni sistem tako sili zasebnike tudi zaradi obremenitev dobička v poslovanje s pozitivno nulo ali celo izgubo. Sicer pa davek na dejavnost ni toliko problematičen, kot so obveznosti iz osebnega dohodka zaposlenih. Te obveznosti so se v letošnjem letu precej povečale, zato ni mogoče pričakovati povečanja zaposlovanja ampak celo nasprotno. Zasebništvo tako ne more biti konkurenčno, če mora v kalkulaciji vračunati skoraj trikratno vrednost osebnega dohodka delavca za dajatve in stroške. Skratka, zakonodajo imamo na evropski ravni, pogoji pa so daleč od evropskih. Znana izjava republiškega ministra za finance je v javnosti ustvarila čuden vtis, saj je do zasebništva neobjektivna. Namesto, da bi javno povedali, koliko kdo prispeva za družbene potrebe, zasebništvo ima gotovo pomemben delež, iščemo posamezne negativne primere, ki tako zameglijo bistvo. Tudi šušmarstva na ta način, kot se ga lotevamo, še dolgo ne bomo odpravili. Se pa strinjam, da je to problem, ki se ga moramo lotiti. Če bi družbene obveznosti porazdelili med vse obveznike, bi višina dajatev lahko bila nižja. Tega pa se žal še ne zavedamo vsi. Če bi bile olajšave pri dohodnini stimu-lativnejše, bi že napravili pomemben korak za zmanjševanje šušmarstva, seveda pa so potrebni še drugi ukrepi. Naša usmeritev je skratka: več delovnih mest, več davkoplačevalcev, manjša stopnja obvez- nosti in primernejša življenjska raven. Pogoj za to pa je občinski razvojni program, ki bo med drugim zajemal tudi prostorske pogoje za razvoj zasebništva. Pri tem pa ne gre samo za Amovski gozd, ampak celotno občino. Prepričani smo, da nam bodoča avtocesta daje velike možnosti razvoja, od skupnega interesa pa je odvisno, kako bomo to možnost tudi izkoristili.« J. K V žalski občini je bilo leta 1986 608 obratovalnic in 707 zaposlenih, konec avgusta letos pa 824 obratovalnic in 832 zaposlenih delavcev. Skupno torej 1315 obratovalnic in 1656 zaposlenih predstavlja največje podjetje v občini. Največ, 484, je proizvodnih in storitvenih obratovalnic, največ novih pa v transportu, gostinstvu in trgovini. V devetih mesecih letošnjega leta je 810 zaposlenih pri zasebnikih v občinski proračun prispevalo iz osebnih dohodkov 6,107.219,20 SLT in 15,080.632,00 iz BOD. 856 rednih in 254 popoldanskih obrtnikov je iz dohodka prispevalo v proračun 14,098.770 SLT, za socialno varnost pa še 23,870.924 SLT. Kolik je delež zasebnega gospodarstva priča tudi podatek, da je v tem času'bila obremenitev kmetov na osnovi katastrskega dohodka 187.878,00 SLT, po dejanskem dohodku, ki ga plačuje 25 kmetov pa 64.548,00 SLT. Mešano podjetje Aero Arm »Aero Arm je mešana firma s 300 tisoč markami ustanovitvenega kapitala, v kateri ima tretjinski delež Aero, skoraj dvetretjinskega pa nemška partnerja, Karl Hermann Ritter in Harry Matern. Pogodbo smo podpisali že lani, zaradi vojne v Sloveniji pa je proizvodnja stekla šele sedaj. Osnovni program predstavljajo mikrokapsulirano lepilo in kemikalije za samolepilne bloke, samolepilne spreje, lepilo za kaširanje in samolepilne etikete ter proizvodnja samolepilnih etiket. Pomembno je, da je ta proizvodnja okolju prijazna, saj temelji na vodi in ne na topilih. Ker sta v svetu samo še dve takšni firmi, je naše tržišče neomejeno, večino proizvodov bomo tako namenili evropskemu in svetovnemu tržišču. Mešano podjetje Aero Arm ima možnosti razvoja in mi jih moramo izkoristiti,« je na svečanosti ob pričetku proizvodnje dejal direktor, Brane Kajtna. »Čeprav smo se našli slučajno, so se med nami ustvarili odlični poslovni odnosi. Poleg dobička mi mnogo pomeni tudi prijateljstvo. Branko Kajtna je direktor in poslovnež, ki mu zaupam. Če bom našel možnost, se bom tudi preselil v to lepo Savinjsko dolino. Sicer pa imam tovarne v ZDA, v Sloveniji pa še v Murski Soboti,« nam je povedal Karl Plermann Ritter. Zvedeli pa smo tudi, da je velik prijatelj Slovenije in da se kot član hes-senškega parlamenta zavzema za gospodarsko sodelovanje in priznanje Slovenije. Držijo besedo Ferralitove obljube krajanom Žalca za prijaznejše okolje se že uresničujejo Na posnetku ustanovitelji mešanega podjetja Aero Arm Ko je Ferralit krajanom Žalca predstavil osnutek prostorskega plana, ki bo začrtal prihodnji razvoj tega podjetja, so krajani postavili vrsto zahtev. Bližnje stanovalce so namreč najbolj motili vodni stolp, ku-polna peč, kompresomica in pesek. Predstavniki Ferralita so tedaj krajanom obljubili, da se bodo lotili ekološke sanacije Poslej brez lesenih daljnovodov Življenja si na današnji razvojni stopnji brez električne energije ni moč zamisliti, vendar pa stalno naraščanje njene cene, tudi na račun neplačevanja veleo-djemalcev, nenehno razburja široke množice. Kljub temu pa bi morali poleg energetikov razvoju in posodabljanju elektrifikacije posvečati več pozornosti tudi ostali družbeni dejavniki. Tipični primer takšnih neusklajenih hotenj je reševanje napajanja Zgornje Savinjske doline. Od leta 1980 predstavlja RTP 110/-120 kV Mozirje edini vir za nemoteno napajanje z električno energijo območja Zgornje Savinjske doline z Zadreško dolino od Letuša do meje z Avstrijo. RTP Mozirje je bila do letos preko 110 kV lesenih daljnovodov dvostransko napajana iz RTP Kleče in TE Šoštanj. Leseni drogovi, klešče in konzole 110 kV daljnovoda Šoštanj-Mozirje--Kleče so dotrajani, obesni material in tokovodniki ne dosegajo več zahtevanih električnih in mehanskih parametrov. Zaradi pogostih neviht na tem območju je prihajalo do mnogih izpadov daljnovoda zaradi direktnih udarov strele, kar je imelo za posledico preboj in rušenje izolacije, eksplozije porcelanastih izolatorjev, pretrgani tokovodniki pa so velikokrat ogrožali okoliško prebivalstvo, objekte in promet. Te ugotovitve so narekovale, da je glavni elektroenergetski inšpektor izdal odločbo o odklopu, podiranju oz. odstranitvi tehnično neustreznih odsekov navedenih lesenih daljnovodov do konca letošnjega leta. Na štajerskem območju je upravljalec navedenih lesenih odsekov ELES - Enota Elektroprenos Podlog, ki je v pričetku letošnjega leta pričel z rekonstrukcijo odseka Šoštanj-Gorenje. Trenutno je na tem odseku odstranjen kompletni leseni daljnovod, postavljeni so novi jekleni stebri, do sredine decembra pa bo daljnovod, ki bo opremljen s tokovodniki Al/Fe 240/40 mm2 in optičnim kablom v strelovodni vrvi, vključen kot enostransko napajanje RTP Mozirja iz Šoštanja. V smislu omenjene odločbe bo nato sledila rušitev dotrajanega-lese-nega odseka daljnovoda od Kozjaka do Letuša. Omeniti pa velja, da znaša povprečni mesečni pretok električne energije skozi RTP Mozirje okoli 6000 MWh, ob konični obtežbi okoli 13,5 MW in povprečnem Cos fi = 0,98, obenem pa predstavlja ta RTP tudi rezervni vir za najnujnejše napajanje Rudnika Lignita Velenje in bi bilo RTP Mozirje tudi v bodoče smiselno dvostransko' napajati. Takšne akcije je Elektroprenos Podlog začel že leta 1985/86, pridobil ustrezno projektno dokumentacijo, v letih 1987/ 88 so bile trase vnešene v ustrezne občinske plane, pridobljena so bila vsa soglasja. Delo pa je zastalo leta 1990 zaradi spremembe zakonodaje in naknadne razglasitve dvorca Senek pri Polzeli za naravni spomenik, kjer je sicer potekala prvotna trasa daljnovoda. ELES je izdelal nato vrsto variantnih rešitev, s katerimi so soglašali domala vsi vpleteni dejavniki, vendar so vsklajevanja na zahtevo Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine šele sedaj v zaključni fazi. Tako bo, kljub temu da je gradnja 11 km dolgega odseka Podlog-Letuš po republiških planih predvidena v letu 1992, njegova izgradnja zakasnjena, s tem pa tudi zanesljivo napajanje RTP Mozirje. Srečko Lesjak še pred sprejetjem prostorskega plana in sedaj že lahko zapišemo, da so držali besedo. »Vodni stolp, ki je najbolj motil krajane, smo prestavili na predvideno lokacijo med livarno in modelamo. Kupolno peč smo fizično odstranili, na elektro peči pa namestili naprave za odsesavanje in filtracijo. Hrup iz kompresornice smo zmanjšali s posebnimi dušilci. Uredili pa smo tudi deponijo peska, ki ga bomo sproti odvažali na komunalno odlagališče. Spomladi bomo še zasadili okolico z drevjem in tako bomo izpolnili tudi to zahtevo krajanov. V načrtu pa imamo še nakup novih in sodobnih oblikovalnih strojev za livarstvo, ki bodo rešili še zadnji problem hrupa,« pravi direktor Ferralita Andrej Korošec. Kljub težkim gospodarskim razmeram so v Ferralitu torej uspeli zagotoviti proizvodnjo, ki bo okolju prijaznejša. jk Ključ Garantovega uspeha je Srednji vzhod V času, ko so nakupi pohištva v Sloveniji skrčeni na minimum, so za 360 delavcev polzelskega Garanta še kako pomembni uspešni dogovori direktorja Garanta Matjaža Rojni-ka in vodje prodajnega sektorja Danila Turnška, ki sta jih imela na obisku poslovnih partnerjev v Saudski Arabiji in Združenih arabskih emiratih. Na Srednjem vzhodu sta sklenila za 700 tisoč dolarjev novih poslov za prvo trimesečje naslednjega leta. Sicer so tja letos prodali 70 odstotkov celotnega izvoza, ki bo letos višji od 4 milijonov dolarjev. Garant na Srednji vzhod, kjer je njihovo pohištvo priljubljeno predvsem med številnimi priseljenci, izvaža v okviru Mednarodnega podjetja Slovenijales, ki ima svoje predstavništvo v Dubaiu. Obisk na Srednjem vzhodu sta vodilna delavca Garanta izkoristila tudi za ogled salonov pohištva, kjer med ostalim ponujajo tudi Garantovo pohištvo. Dela bo tako v Garantu tudi v naslednjem letu dovolj, čeprav se je za njih skoraj povsem zaprl trg na področju bivše Jugoslavije, uspeli pa so zadržati okoli 30 odstotkov svojega izvoza na zahtevnih trgih v Avstriji in Nemčiji. Vojko Zupanc Lesarji v stečaj Posamezne dejavnosti Zarje Petrovče so postale samostojna podjetja. Tako je konfekcija postala Zarja Skala, kovinarji so ustanovili podjetje Zarja Kovinooprema, pleskarji pa Zarja Pleskarstvo. Lesna industrija pa je zašla v gospodarske težave in ko so delavci in upniki ugotovili, da za ta 70-članski kolektiv ni več perspektive, so se odločili za sicer neljub ukrep, stečaj. Delavci so tako ostali brez dela, tri mesece že niso prejeli osebnih dohodkov, sedaj pa si izvršni svet prizadeva ublažiti njihove socialne stiske. Pomoč iščejo tudi na ministrstvu za delo. jk GOSTIŠČE KMET V PREBOLDU Prijeten lokal z bogato ponudbo Pred nekaj meseci smo že pisali o prenovljenem in obnovljenem gostišču Kmet sredi Prebolda, ki ima za sabo dolgo obdobje uspešnega delovanja. Tokrat pa predstavljamo nova najemnika gostišča Margareto in Tomaža Štefulo, ki sta v kraj pod Žvajgo prišla iz Kamnika. Za njima so že tri leta zasebnega gostinskega dela v kamniški občini. Ker pa sta že od nekdaj rada zahajala v Savinjsko dolino, kjer ima Tomaž tudi precej sorodstva, sta izrabila prvo priliko, ki se jima je ponudila, in se tako znašla v Preboldu. Lokalu sta dala svojo podobo, hkrati pa s svojo gostoljubnostjo osvojila srca gostov in krajanov, ki radi zahajajo v njun lokal. Gostinska ponudba se je v kraju po njuni zaslugi še povečala, tako da bi ob normalnih pogojih, ko je turizem živel z vsem sijajem, bila tu prijetna točka za mnoge domače in tuje goste. Žal danes ni tako, pa vendar sta Margareta in Tomaž optimista, ki poznata svoj poklic in ga zato tudi opravljata z veseljem in ljubeznijo. V Gostišču Kmet vam Mar- gareta in Tomaž, skupaj s sodelavkami, nudita tople malice, pice, ribe in ostale jedi po naročilu. Bogata pa je tudi ponudba pijač in toplih napitkov. V teh božičnih in novolet- nih prazničnih dneh pa bo ponudba še pestrejša. Velja se prepričati. Gostišče je odprto vsak dan od 9. do 22. ure. Za informacijo ali rezervacijo pa ju lahko tudi pokličete po tele- fonu na številko 723-016. Prek našega časopisa pa ob tej priložnosti vsem cenjenim gostom in krajanom želita vesele praznike in srečno novo leto Razširili ponudbo Znano gostišče Matjaž na Polzeli je od sobote naprej razširilo svojo dejavnost. Lastnik gostišča Jure Matjaž je odprl avto center za prodajo rabljenih avtomobilov pod imenom 01dy. Avto center Oldv je prevzel posredovanje med prodajalci in kupci rabljenih avtomobilov. Za to dejavnost imajo na razpolago veliko parkirišče v neposredni bližini gostišča Matjaž. Pozneje načrtujejo prodajo novih vozil. Na otvoritvi se je zbralo precej ljudi, veliko pozornost pa sta vzbudila dva, nad 30 let stara mercedesa. T.T. Ustanavljamo gibanje Zelenih TURISTIČNO DRUŠTVO ŠEMPETER obvešča, da sta kapniška jama PEKEL in dom pri jami Veliko ljudi v raznih deželah ve, še bolj pa sluti, da bo nadaljnje življenje možno samo, če bodo izpolnjeni pogoji za preživetje. Predvsem je ta pogoj neonesnažena zemlja, voda in zrak. Za čisto okolje mora skrbeti vsak posameznik in če je le možno naj pomaga skupini pri reševanju že nastalih problemov. Zaradi vse bolj perečih ekoloških problemov v naši občini tudi mi ustanavljamo GIBANJE ZELENIH. Do sedaj smo delovali kot komisija za varstvo okolja pri Liberalno-de-mokratski stranki Žalec, sedaj pa je nujno, da se razširimo v močnejše EKOLOŠKO GIBANJE. K sodelovanju ste vabljeni ljudje iz vseh predelov naše občine, saj bomo samo tako prišli do potrebnih informacij o onesnaženosti okolja na celotnem območju. Veseli bomo, če se nam pridružite kot član ZELENIH, lahko pa se oglasite kot simpatizerji in občasno pripomorete s svojimi predlogi, opažanji z območja, kjer živite in delate. Medse neobvezujoče vabimo mlade iz osnovnih šol, srednjih, študente, ljudi, ki delate na različnih področjih, v industriji, doma na kmetiji, v zdravstvu itd. Vabimo tudi kolektivne člane, npr. hortikulturna društva ... Mislimo, da imamo dobro zastavljene cilje in zanimiv program svojo izjavo s podatki lahko pošljete na uredništvo Savinjskega občana. odprta ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. Po predhodnem naročilu so obiski možni tudi med tednom. Ob zaključku leta sprejemamo tudi naročila za družabna srečanja v ogrevanem lokalu brunarice. Informacije in naročila sprejema Franc Štorman, Podlog 45, telefon: 063/701-370. PRISTOPNA IZJAVA ZELENI SLOVENIJE PRIIMEK__________________________________________________________________ IME______________________________________________________________________ ROJSTNI (kraj) ------------------------ (datum)__________________________ (ulica)----------------------------(hiš. št.)____________________________ NASLOV (pošt. št.)______________________(hiš. št.)_______________________ (pošt. št.)___________________________(kraj)______________,______________ (občina)____________________________ (telefon)___________________________ IZOBRAZBA (stopnja Izobrazbe)____________________________________________ POKLIC___________________________________________________________________ IZJAVLJAM, DA SEM PROSTOVOLJNO SPREJEL PROGRAM IN STATUT ZELENIH SLOVENIJE TER S TEM POSTAL: a) član, B) simpatizer GOSTIŠČE »PRI ZIBIKI« V Štefka in Slavko Podobnik Griže 46/b VAS VABITA NA SILVESTROVANJE IN NOVOLETNI PLES. Zabaval vas bo in za ples skrbel Jože Galič. Rezervacije na telefon 712-490 SREČNO 1992 Gostilna ”Pri Račk Marija Stenovec Sv. Lovrenc 72, Prebold tel. 723-161 VAS VABI V TEH PRAZNIČNIH DNEH NA DOMAČE KOLINE IN DOBRE PIJAČE 99 Vsem svojim gostom Želimo vesele božične in novoletne praznike! &.\',',v,\\\\\,,\Vv\V,\\w\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\V-.wv.\\\\\\\Vl.VAVlvVV.V,VV\.Vt.t RrrTrrtnnnnrrtnrrinn GOSTILNA ZMET, IN PRODAJALNA PLINA Emil Vedenik Sv. Lovrenec, Prebold tel. 723-603 4^v. ' ■Jtr’vp.-Jp-4r- < ► ¡: : I GOSTIŠČE ŠTORMAN 1 Zvone in Milica Štorman Šempeter v Sav. dol. 5a tel. 701-585 LEPE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO NOVO LETO 1992 E o ° £ O 'o D i” $ ftnrtrtrtnrrtnnnnrrtnrtrtrtr^^ 1 SlovenskaInvesticijskaBanka.d.d. Ekspozitura Žalec Vsem našim varčevalcem in poslovnim partnerjem voščimo vesel Božič ter uspešno in zadovoljno leto 1992. ROMANA SALOBIR CELJSKE MESNINE Nudimo Vam dalmatinski pršut po izredno ugodni ceni Našim zvestim kupcem želimo vesele božične praznike, srečno in zadovoljno novo leto 1992. OPTIKA SALOBIR Šlandrov trg 23, ŽALEC Telefon: 063/713-250 Odprto: od 8. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure • vsak ponedeljek od 5. ure nasveti okulista • velika izbira domačih in uvoženih korekcijskih okvirjev ter očal priznanih izdelovalcev • uvožene dioptrijske plastične leče • fotostekla, • avtomatsko določanje vida z refraktometrom VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO! Cenjene stranke obveščamo, da se bomo po novem letu preselili v nove poslovne prostore v LEVEC. k 2 S OCCCOCCCCOOCCCOCOCCCCCCCGOSCCCOOCOCCOCCO! HOlEL PREBOLD * A ★ -A ★ ★ ■* ★ * it It H * ★ ★ ★ A ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ * ★ ★ * A ■* A * * * * i!ï»_ a_________! - — \^r-Sa*f * * * * * * * * * * * * » * * » * * * » * * * * * * * » »Gostišče Savinja ; Plevčak Marinka * * * * * J Vam želi vesele božične praznike in * srečno novo leto in Vas vabi na SILVESTROVANJE. Rezervacije na tel. 701-030 | SILVESTROVANJE Zabavala vas bosta VINKO ŠIMEK in CELJSKI 8 INSTRUMENTALNI ANSAMBEL V avli hotela, za lovski salon in banketno dv< pa EDVIN FLISER In TRIO »LEONARDO« Cena silvestrovanja 2.000,00 SLT VABLJENI TUDI NA NOVOLETNI PLES 1.1. 1992, s Celjskim instrumentalnim ansamblom Cena novoletnega plesa 500,00 SLT Vsem našim gostom želimo veliko sreče, zadovoljstva in miru v letu 1992! in kolektiv Hotela ococcoccoooo50ocoocc I ^ ^ »1 > is® ■iapf I S,..i > SMER, v KATERO SE GIBLJE SONCE OTOŠKA DRŽAVA Y MIKRONEZIJI LUKA NA ARA8P0L. BERT SOTLAR D> GOROVJE NA VZH. SEVERNE AMERIKE B02JAST PISEC ELEGIJ TOP ŠTEVILO V ŠTEVILU SUBOTICA PISEC RAP-£AML VINKO ■IFI OVAC AVTOR: ALEK- SANDER SUJOVLC- CEV.KI VEŽE GRLO IN PLJUČA HOMER. EP UMETNA SNOV IZ SILICIJA UČINKOVINA V ČESNU LOČILO NA KONCU STAVKA MAKED. KOLO LAHEK BENCIN MITOLOŠKI KRAJ UMRLIH BRIT. NOBELOV. ZA MIR (JBOYD) UMETNI MEDN. JEZIK POMLA- DANSKA SOLATA RASTLIN. DRAŽ1LN0 NASU- VULKAN NA JUGU ČILA MIRAN POTRČ SOLIN V ANTIKI V V CASO-* PISNI OGLAS GERMAN TITOV URADNI SPIS NAJET AVTO Z VOZNIKOM CIGA- RETNI OGOREK NAJVEČ. PORTUG. PESNIK ZBORO- VANJE ANTON TROST IT. POLITIK (GIUSEPPE) IVAN CANKAR FRJOPAR (AUGUSTE) LADJA AR-I GONAVTQV PISEC FALLADA DOMAČ KVAS POSRED- NICA FRDEPARTMA (ALENfON) POL- DRAGULJ FANTIČ DANE ZAJC RAJKO RANFL NEVENKA LITXRIT. DEL GOLENI LABAN (LJUBXOVJ KRAJ NA OTOKU PASMANU AMERICIJ OBLIKA KISIKA SKAND. MJME ŠVICAR. PIANIST (GEZA) > NAKAZNICA ZA DENAR POŽI- GALEC NEZNIET. PREDMET D> SODNIK V GRMIT. PODZEMLJU SOPARA NOVOLETNO NAGRADNO ŽREBANJE Savinjski magazin Žaiee V SODELOVANJU Z DOBAVITELJI SEZNAM IZŽREBANCEV z dne 6. 12. 1991 1. nagrada: ANGELA REBERNIK, Fl. Pohlina 4, Žalec 2. nagrada: LOJZKA STROJANŠEK, Podvin 30, Braslovče 3. nagrada: MILAN KEBLIČ, Partizanska 4, Žalec 4. nagrada: IVAN NOVAK, Latkova vas 84/e 5. nagrada: SLAVICA DURONJIČ, Na zelenici 2, Celje 6. nagrada: MARIJA BOSIL, Tcpovlje 10, Braslovče 7. nagrada: LADKA REMIH, Latkova vas 1 8. nagrada: MARJANA NATEK, Pondor 4/a 9. nagrada: JANI POGAČAR, Prapreče 9 10. nagrada: NATAŠA KOS, Dolenja vas 103, Prebold 11. nagrada: GENOVEFA ŠUMAK, Kaplja vas 55 12. nagrada: SLAVKO KEVAL, Prebold 95 13. nagrada: JANJA GORIČAR, Parižlje 46, Braslovče 14. nagrada: IRENA ZUPANČIČ, Rakovlje 4, Braslovče 15. nagrada: PETRA VRUNČ, Parižlje 10/a 16. nagrada: MARIJA GERLIČ, Polzela 66 17. nagrada: POLDI MIKLAVC, Kapla 35 18. nagrada: MARIJA FERME, Parižlje 49 19. nagrada: JUTERŠEK, Zabukovica 30 20. nagrada: FRANC DOLER, Šmiklavž 25 21. nagrada: LUCIJA MIKLAVC, Podvin 187, Žalec 22. nagrada: MILENA OCEPEK, Loke 6, Tabor 23. nagrada: TATJANA PEČNIK, Petrovče 73 24. nagrada: SILVA VIRANT, Griže 63 25. nagrada: DANICA TAMŠE, Griže 47 26. nagrada: TATJANA DAVITKOV, Pongrac 79 27. nagrada: SLAVA ŽNIDARŠIČ, Kaplja vas 79 28. nagrada: JULKA ROVŠNIK, Gomilsko 64 29. nagrada: TEREZIJA HLADE, Prebold 126 30. nagrada: MAJDA LENKO, Trnava 21 VSEM NAGRAJENCEM ISKRENO ČESTITAMO, HKRATI PA SE VSEM POTROŠNIKOM ZAHVALJUJEMO ZA IZKAZANO ZAUPANJE TER SE ŠE NAPREJ PRIPOROČAMO. Nagrade lahko prevzamete v Blagovnici PREBOLD, razen 2. in 3. nagrade, ki sta v prodajalni KURIVO ŽALEC in Blagovnici SAVINJKA v Žalcu. Samo Savinjski magazin Žalec vam nudi tako ugodne nakupne pogoje: VELIKI POPUSTI ZA « GOTOVINSKA PLAČILA! TEKSTIL - 3 obroki s fiksnim pribitkom za obresti, 25% polog, ali na čeke PREMOG - prodaja na 4 čeke BELA TEHNIKA, AKUSTIKA, GRADBENI MATERIAL, DROBNI GOSPODINJSKI APARATI - 3 obroki s fiksnim pribitkom za obresti, 25% polog ali na čeke POHIŠTVO - 7 obrokov brez pologa in s fiksnim pribitkom za obresti ali na 7 čekov Božički, dedki Mrazi! Vabimo vas na predpraznične nakupe daril za vaše čebelice in metuljčke v katerokoli prodajalno »Savinjskega magazina«. Pripravili smo vam res velike popuste. Darila vam tudi aranžiramo in kar je najvažnejše, potrudili smo se za čim nižje cene. VSEM POTROŠNIKOM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE. Iz policijske beležnice 10. 11. si je nekdo opremljal stanovanje z novim pohištvom. Kako bo na to reagiral lastnik okrepčevalnice Hambi, od koder je neznanec odnesel eno mizo in štiri stole, nam je znano. Vemo pa tudi, kako bo reagiral sodnik. Vsekakor pa je naše skupno mnenje, da tat nima preveč dobrega okusa pri izbiri pohištva. Naslednjega večera so policisti prijeli dva nepridiprava, ki sta vlomila v Namo Levec in od tam poskušala odnesti žgano pijačo ter tople copate. Sedaj se bosta lahko grela na državne stroške. Na pomoč pa so policisti morali poklicati tudi dežurnega zdravnika, ki je ugotovil, da je H.R. iz Šmartnega v RD, ki je obležal ob cesti v Zaloški gorci, umrl zaradi podhladitve. Nič kaj lepa smrt. 17. novembra pa je neznanec odpeljal kolo Draga G. iz Vrbja. Storilec se je odpeljal z ženskim kolesom vijoličaste barve, pri tem pa je ujel še zadnje dni, ko se je s kolesom lahko z užitkom vozil. Sedaj mu to preprečujejo mraz in policisti, ki prežijo nanj ob vsakem koraku. H. H. iz Žalca je s plinsko pištolo grozil someščanu R. M. Dogajalo se je v Biljard klubu, kjer se po navadi igra biljard, ne pa stelja. To so H. H. razložili tudi policisti in ga v nadaljnjo obdelavo predali sodniku. 18. 11. so-se žalski policisti še posebej izkazali. Prijeli so I. H. iz Pariželj osumljenega drzne tatvine, le ta je denar odtujil na pošti v Velenju, ko pa so ga na žalskem terenu prijeli, je skušal 70 tisočakov slovenskih tolarjev skriti kar za sedež službenega policijskega avtomobila. To mu ni uspelo. 20. novembra pa je brez svojega mopeda ostal Vlado D. iz Kosez. Svoj tomos APN 6 modre barve je parkiral pred stanovanjskim blokom, kjer pa ga čez nekaj časa ni bilo več. Policisti že iščejo nenavadnega zbiralca. 24. preteklega meseca si je neznanec za nedoločen čas izposodil tudi rezervno kolo iz tovornjaka, last Viatorja. S tem je firmo oškodoval za okoli 20.000 slovenskih tolarjev. Naslednji dan so neznanci vlomili tudi v Interklub v Hotelu Prebold, od koder so odnesli večje količine cigaret ter žgane pija- ZAHVALA Dokler bomo živi, vas ne bomo pozabili dragi Žalčani in Braslovčani (RK Žalec in KS Braslovče). Iz srca se vam zahvaljujemo, prav tako tudi vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki so nam v hudih trenutkih vojne na vso moč pomagali. Vsem prisrčna hvala: Vilma, Mira, Ru-ža in 5 vnukov, begunci iz Duge rese, ki so v Parižljah 9 imeli svoj drugi dom. če. Neznancem sporočajo, da v tem nočnem klubu niso več dobrodošli. Mali oglasi EVIDENTIRAM sodelavce - zastopnike. Pogoj je lasten prevoz. Tel. 061/812-826 ŠAMPINJONI omogočajo zaslužek vse leto! Gojenje je enostavno - navodila natančna. Tel.: 061/453-853 BIRO v Žalcu, 25 m2, na šlan-drovem trgu, oddam. Tel. 711-397 PRODAM rabljeno betonsko stre-no opeko. Jože Škreblin, Pamzanska 35, Žalec GARAŽO v Žalcu, Fl. Pohlina prodam. Telefon: 711-397 ODDAM pisarniške prostore v Petrovčah, ob glavni cesti. Telefon: 776-306 Poročili so se: Janja MAGERL in Gorazd POLANEC, oba iz Slovenskih Konjic ter Silva PRIVŠEK iz Celja in Venčeslav PODHRA-ŠKI iz Vrbja. Umrli so: Ivanka FUNKL, 83 let iz Griž 56; Johan ZIEGLER, 86 let z Dunaja; Janko JAGER, 24 let iz Letuša 18/a; Ana BO-BOVNIK, 77 let iz Vrbja 92; Ivan ANDREJC, 77 let s Polzele 27; Ivana JURANČIČ, 94 let s Polzele 68/c; Frančiška SEDOVNIK, 72 let iz Lipja 26; Karol ČREŠNOVAR, 82 let iz Pongraca 103; Jožefa VASLE, 85 let iz Matk 9; Angela AGRENKO, 69 let iz Braslovč 8; Henrik ROZMAN, 50 let iz Gorice pri Šmartnem; Rudolf OSTRUH, 57 let iz Migojnic 24; Stanislava SOTOŠEK, 84 let iz Doberteše vasi 56/c; Viljem JANČIČ, 53 let iz ul. Nikole Tesle 8 v Žalcu; Konad ŠKOBERNE, 84 let iz Dolenje vasi 78 in Antonija CESTNIK, 90 let iz Trnovelj. TRGOVINA PUCKMEISTER Polzela Telefon: 721-230 Želi svojim kupcem vesele božične praznike in srečno novo leto Garancija za dober nakup --------------------------------------------N POGREBNE STORITVE STEBLOVNIK Hitro in solidno že dalj časa opravljamo kompletne storitve s področja pogrebne dejavnosti, in sicer: - dobava kompletne pogrebne opreme (krste, križi, žarne školjke) - dobava in montaža žarnih niš s prevleko za žarne pokope - postavitev mrtvaškega odra na domu - vse vrste prevozov, tudi v tujino in na upepeljitev v Ljubljano - uredimo dokumentacijo v primeru smrti - izvajamo izkope in zasipe grobnih jam - dobavimo in dostavimo cvetje za okrasitev mrtvaškega odra doma ali v vežici, pripeljemo vam tudi vence - organiziramo fotografiranje in snemanje pogrebnih slovesnosti na video kaseto - fotografije umrlih preslikamo, povečamo, uokvirimo in opremimo z žalnim trakom Če nas potrebujete, nas pokličite ali obiščite ob vsakem času. Telefon: 721-667 in 721-395 POGREBNE STORITVE STEBLOVNIK PARIŽUE 11/«, 63314 BRASLOVČE ____________________________________________/ ZAHVALA Ne jokajte za mano, ne bom se vrnila, tam, kamor odšla sem, za vas bom molila. Ob boleči izgubi drage mame, žene in stare mame JOŽEFE PODLESNIK ' iz Galicije se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, dardvano cvetje, za sv. maše, sveče in za vsak dar. Hvala sosedom in sorodnikom za izkazano pomoč, govornikoma za poslovilne besede, g. župniku za lepo opravljen obred in pevcem za odpete pesmi. Posebna zahvala zdravnikom in sestram za pomoč v zadnjih dneh in urah njenega življenja. Hvala tudi sodelavcem iz Gorenja, TT Prebold, še posebno pa kolektivu Vrtnarstva Celje. Žaluj oči: mož Alojz ter hčerke Anica, Marija in Lojzka z družinami ZAHVALA Ob nenadni, boleči in mnogo prerani izgubi ljube in dobre hčerke, sestre, žene in mamice MARIJE REBERŠEK iz Tabora 46 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Strouhalu, gospodu Uranjeku, pevcem ter gospodu dekanu za opravljen obred. Iskrena hvala Robiju in Jožici Blatnik ter družinam Medved, Šalamon, Žilnik in Terglav. Vsi njeni ZAHVALA Ob nenadni in veliko prezgodnji izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata in strica FRANCIJA KOSA iz Kal 21 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, pomoč v najtežjih trenutkih, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna hvala Nejcu Zagoričniku in njegovim, družini Huš, sosedom vikendašem, gasilcem, pevcem, govornikoma, g. žuniku za opravljen obred, dr. Korenu iz bolnišnice Topolšica, sodelavcem iz Zavarovalnice Triglav, SIP Šempeter, TN Polzela in SDP Žalec. Žalujoči: žena Ivica, sin Marko in hčerka Lidija, sin Janko in sestra ____ Marija z družinama ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi ljubega moža, atija, tasta in dedka JOŽETA MAJERJA iz Šempetra se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, sodelavcem SIP-a in SO Žalec za darovano cvetje, izrečena pisna in ustna sožalja, tolažilne besede in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna hvala družinam: Šorli, Mlakar. Počej in Bratuša za organizacijo krvodajalske akcije in vsem krvodajalcem. Hvala g. Žnidaršiču za besede slovesa, kvartetu Lastovka, g. župniku za opravljen obred in trobentaču za odigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste bili v težkih trenutkih z nami. Žalujoči: žena Anica, hči Carmen, zet Radovan ter vnuka Borut in Tadej ZAHVALA gfOV ‘m Ob nenadni izgubi naše drage mame in stare mame f'. j? FRANČIŠKE iÉÉœ! JBÉ SEDOVNIK iz Lipja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, prispevke za maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna hvala sosedom in sorodnikom za pomoč v najtežjih trenutkih, sodelavcem iz Juteksa Žalec in Gorenja OE ZHA iz Velenja, gasilcem iz Vinske Gore za opravljen pogreb, pevcem za odpete žalostinke, praporščakom Dl Žalec, DU iz Velenja in GD Vinska Gora. Posebna hvala govornikoma: g. Viherju, g. Aliču in g. Go-rograncu za odigrano Tišino ter g. župniku za besede slovesa in za lepo opravljen cerkveni obred. Vsem še enkrat prav lepa hvala. Žalujoči: sin Martin in hči Marijana z družinama ZAHVALA Ob prerani izgubi drage mame, stare mame in prababice MARIJE MAK gospodinje iz Šešč 49, Prebold se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se krajevni skupnosti in gasilcem iz Šešč, g. župniku za lepo opravljen obred, še posebno pa osebju Bolnišnice Celje - dermatološki in interni oddelek ter osebju Zdravstvene postaje Prebold. Vsi njeni a KOMUNALNO PODJETJE p o 63310 ŽALEC, Nade Cilenšek 5 Telefon: 063/712-131, 712-141, 712-149 DEŽURSTVO NA VODOVODU Za popravilo okvar na glavnem vodovodnem omrežju v občini Žalec so dežurni: od 23. 12. do 30. 12. 1991 ANTON JAGER, Prebold 62/a, telefon: 723-097 od 30. 12. do 6. 1. 1992 MARKO DOLINAR, Griže 35, telefon: 712-844 od 6. 1. do 13. 1. 1992 VLADO ŠUPER, Vel. Pirešica 5/e od 13. 1. do 20. 1. 1992 BOGDAN PANTNER, Polzela 209 od 20. 1. do 27. 1. 1992 RADOVAN ČREMOŽNIK, Gotovlje 72/a Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurni monter prisoten od 12. do 12.30 na sedežu podjetja. V ostalih dneh pa ga lahko poiščete na domu ali ga pokličete po telefonu. Pisna sporočila lahko oddate v poštni nabiralnik na sedežu podjetja. NOVO! Sporočila o okvarah lahko sporočite tudi prek avtomatskega telefonskega odzivnika na številkah 712-131,712-141 in 712-149, v popoldanskem in nočnem času. »KAMNOSEŠTVO« Marjan Amon Šmartno v R. d., Slatina 9 a NAGROBNI SPOMENIKI 20% izvensezonski popust, ugodna prodaja na obroke. A®' JOŽE STRAHOVNIK ŽALEC, VREČARJEVA 3 telefon: 063/712-261 POGREBNE STORITVE Z dolgoletno tradicijo vam ob boleči izgubi bližnjega nudimo po konkurenčnih cenah: - veliko izbiro krst in opreme - prevoz z avtofurgonom (vključno na upepelitev) - dekoracijo sobe, postavitev odra na domu - izkop grobnih jam in ureditev grobov - postavitev žarnih niš - ureditev kompletne dokumentacije - nudimo tudi vence in cvetje NA USLUGO SMO VAM OB VSAKEM ČASU Hvala za zaupanje Nepreklicn > nerodno izjavo, ki sem jo zapisal v prejšnjem sestavku, »da občinski parlament le postaja mesto dogovorov o življenju v naši lepi dolini.« Figo postaja! Odgovori, ki smo jih dobili poslanci, so zaviti v leporečje, številke in paragrafe, tako da vprašujoči ne vemo več, po čem smo spraševali. Odgovarjajoči in odgovorni pa so si napravili kljukico in križ čez nergače, pa naj kdo reče, da nismo dobili odgovorov. »In vendar se giblje,« je lepo na toplem, na grmadi, rekel Galileo Galilei. Tudi v naši dolini teče življenje dalje, le da so temperature bistveno nižje. O različnih zadevah so bila postavljena nova vprašanja in novi odgovori, ki bodo podobni tem, ki smo jih slišali, bodo prihodnjič na mizah. * ** Dogodki na zasedanju so bili običajni. Najmanj pol ure zamude, ker nismo bili sklepčni, potem procedura zaradi zapisnika s prejšnjega zasedanja s postavljanjem interpunkcijskih znakov, pa strašen strah, da bi kateremu od poslancev postalo slabo in bi moral zapustiti parlament, ker ne bi mogli modrovati naprej, ker bi nas bilo premalo. Dnevni red je bil poln osnutkov in predlogov odlokov, s katerimi si poslanci krajšamo dolge zimske večere, pa tudi zakurimo si lahko z njimi, saj jih tisti, ki bi jih morali brati, ne prebirajo, tisti, ki bi morali kaznovati, ne kaznujejo in tisti, ki bi jih morali izvajati, ne izvajajo. Kot sem rekel v naslovu: »nepreklicno preklicujem ...« * * * Je pa nekaj tudi res, treba se bo počasi pripraviti na bližajoče praznike. Uvodoma je potrebno otroke naučiti par krajših molitvic, tako za vsak slučaj, Miklavž je tukaj. Pa ti pri zapovedih božjih začnem razmišljati, da bi na naslednjem zasedanju skupščine predlagal, da bi nam odlokopriprav- ljalci, odlokoizvajalci in odlokokazno-valci pripravili malce razširjeno in jezikovno olepšano različico desetih božjih zapovedi, pri čemer bi v kazenskih določbah uporabili dosežke krvnega sodstva. Pri tem pa bi bilo potrebno vse veljavne odloke uporabiti za reciklirni papir in s tem čuvati zeleno mi dolino pred onesnaženjem; duhovnim in plastičnim. Pa pustimo delo, začeli se bodo prazniki; ko boste tole brali, bomo poslanci že praznovali. Nekaj je bilo govora, da bi imeli še eno zasedanje do konca leta. Če bi do tega prišlo, mi, prosim, oprostite, ker vas ne bom o tem seznanil. Imam namreč še nekaj dopusta, pa koline so se začele nekako bomo že »preiretali«. Ker smo že pri praznikih, zdravja in pa trdnih živcev vam želim ob obletnici naše neodvisnosti, ob Božiču in prihajajočem novem letu ’92. Pa srečno prihodnost, moja zelena dolina. Poslanec 61 Iz zdravnikove popotne torbe Ko zadene te bolezen, sprejmi jo, ne bodi jezen. Vsa zdravila ti uživaj in receptov nič ne skrivaj. »Gospod doktor, tiste ,arcneje‘ zadnjič mi pa niso nič pomagale!« Zdravnik gleda knjižico in v njej recept.« Kako naj pa pomagajo, če imate recept še v knjižici?« »Ja, veste, zadnjič sem pozabil vprašati, če lahko vzamem tablete z jabolčnikom, pri nas vode večkrat zmanjka, jabolčnik imamo pa vedno.« »Ne, dokler imate tablete, jabolčnika ne smete piti!« »A, da ne? Nof pa na svidenje!« Ko gre pacient po hodniku, sreča medicinsko sestro in jo povpraša: »Kateri zdravnik dela popoldne?« Nenavaden Janez Meglič Mojca Nahtigal Bojan Vedenik Vida Ribič Jožef Slemenšek Lomljenje kopij v Izteka se leto, z njim pa tudi vse dobro in slabo, ki nas je v tem letu doletelo. Razglasili smo svojo samostojnost, se uspešno ubranili agresorske jugo-vojske, prevzei agresorske jugo-voj-ske, prevzeli nadzor nad mejami naše nove države, uvedli svoj denar. Ustave, kot temelj državne skupnosti, pa še vedno nismo sprejeli. Kopja se sedaj lomijo pri enem samem vprašanju: pravici do splava. Zdi se, kot da nekateri namenoma postavljajo na nož to starodavno pravico ženske, da sama odloča o rojstvu svojih otrok. Taisti prav dobro vedo, da nova ustava pomeni tudi nove volitve, z njimi pa prav lahko pride do izgube oblastnih pozicij. I entu Kakorkoli že, ustavo bomo morali slej ko prej sprejeti, seveda pa ne na škodo žensk, mater, ki tudi pravijo, da ne dovolijo, da se lomijo medstrankarska kopja izključno na njihovih ramenih in da se odlaša sprejetje slovenske ustave zaradi ženske pravice, izborjene in priznane v mednarodnih okvirih. In kaj o letu, ki je za nami, o ustavi in splavu menijo nekateri naši občani? Janez Meglič, Žalec: »Pred letom dni smo po uspelem plebiscitu o osamosvojitvi upali,' da bo pot do popolne osamosvojitve lažja in hitrejša. Žal ni bilo tako. Danes smo lahko zadovoljni, da se je pri nas vse izteklo mirneje in uspešnejše kot pri sosedih. Prepričan sem, da nas bo še v tem letu priznalo več držav. S tem težav seveda ne bo konec, vendar jih bomo s pridnostjo in vztrajnostjo. prebrodili. Le nekoliko več poštenosti in prave delovne zagnanosti bo potrebno. Vse preveč jih je. ki stremijo le za svojo korist in lastno bogatenje. pa tudi družbene dejavnosti smo že preveč osiromašili. Od poslancev in strankarskih ■predstavnikov pričakujemo, da čim prej sprejmejo ustavo in zakon o lastninjenju. Tudi v socialistični stranki menimo, da mora pridobljena pravica o svobodi odločanja o rojstvu otrok ostati v ustavi. Vsekakor pa demokracija terja tudi večje pravice delavcev...« Mojca Nahtigal. Vrbje: »Pravica o svobodnem odločanju o rojstvu otrok mora ostati v ustavi. Ohraniti moramo že pridobljeno, saj ima vsak človek pravico odločati o tem. ali bo imel otroka ali ne. Tisti, ki se zavzemajo za prepoved splava, bi se morali zavedati, da s prepovedjo ne bodo niče- sar dosegli, povečalo pa bi se tudi število ilegalnih splavov. Bolje bi bilo, da bi s primernimi programi poskrbeli za zmanjšanje števila splavov. Ustvariti bi bilo treba .razmere, ki bi staršem omogočile, da se odločijo za rojstva svojih otrok', kot piše v drugem delu spornega člena.. .<> Bojan Vedenik, Žalec: »Mislim, da je pravica odločanja o rojstvu otrok izključno pravica staršev. Če je to v ustavi, naj bo tako, kot je bilo doslej, sicer pa bi to pravico lahko zagotavljal tudi kakšen drug zakon. Absolutno pa sem za legalizacijo te pravice. Prekla-nje strank in poslancev o tem. ali splav v ustavo ali ne, je popoln nesmisel in le zavlačuje sprejem ustave. Zelo pa me moti tudi sprejemanje zakona o lastninjenju, ki bo s popravljanjem krivic naredilo nove. Ne zdi se mi prav, da bi 51% premoženja v firmah, kot so Mešalnica, Kmetijstvo itd., pripadalo zadrugam, ki bi imele večinski delež, delavci pa bi ostali v podrejenem položaju .. .<• Vida Ribič, Laikova vas: »Pot do mednarodnega priznanja Slovenije in Hrvaške je posebno na Hrvaškem nehumana, krvava in necivilizacij-ska. Slovenci bi se morali bolj modro obnašati in čim prej sprejeti ustavo, ki bo temelj naše državnosti. Mislim, da je nespametno, da o ženski pravici odločajo moški, ki jih je v parlamentu 89 odstotkov. Slovenska družba naj ne misli, da je demokratična, če je sprostila le različnost političnega mišljenja, pri tem pa vklešča osebno svobodo in odločanje ter enakopravnost v svetovnonazorske okvire, ki si pod pretvezo sočlovekove skrbi lastijo in podjarmljajo sočloveka ali celo 51 odstotkov slovenskega prebivalstva - žensk...« Jožef Slemenšek, Matke: »Upam, da nas bodo nekatere države evropske skupnosti priznale še letos. Žal je ob tem še preveč zadržkov in političnih iger. Nisem pričakoval, da bo osamosvojitev tako težka. Posledice, tako dobre kot slabe, bomo kmalu občutili. Z ustavo sicer ne bomo rešili vseh nakopičenih problemov, smo pa z njo v veliki zamudi. Glede splava menim, da je to izključna pravica ženske-ma-tere oziroma staršev. Bolj kot tem vprašanjem pa bi se morali posvetiti gospodarstvu in ustvarjanju pogojev za kakovostnejše življenje, ki pomeni rešitev za vrsto vprašanj, vključno z načrtovanjem družine ...« Tako o problemih, ki nas tarejo, naši sogovorniki. Njihova skupna želja pa je, da bi bilo naslednje leto za vse korak v lepše, kakovostnejše, predvsem pa mirno in človeka vredno življenje. D. N. Šopki iz naravnih cvetic so najlepši okras doma. Toda na žalost rože trgajo cesto samo zato, da za dva, tri dni okrasijo dom. Potem pa v smetnjak z njim! In vendar se sveži šopek lahko ohrani 3-4 tedne, samo poskrbeti je treba zanj. Lanski božični večer. Zdaj so se že svobodno odprla velika cerkvena vrata in pod mogočno ladjo se je zbralo na stotine vernikov. Starejših, srednjih in mladih. Celo dojenčka je bilo videti v naročju mlade matere, v topel volnen pled zavitega. Pozvonilo je. Najprej tišina, nato pa je iz vseh grl za-orilo: »Sveta noč, blažena noč, vse že spi, le devica z Jožefom tam, v hlevcu varje dete-ce nam. Spavaj dete sladko, spavaj dete sladko...« V kotu pod korom je stala Nadica, drobna punčka z lepega hriba. Lepa, lično opravljena je držala čudovit šopek: brinje, mačice, podle-sek, pa vejica pušpana. Drobne očke, šopek je bil skrbno v trden papir zavit, so po dolgem in počez švigale sem in tja, nekoga vneto iščejo. Pristopila je priletna gospa učiteljica in jo vprašala. - Nadica, komu boš podarila tako lep šopek? Ga boš na glavni oltar položila? - O, to pa ne. Ta je za teto Julko. Ona je moja najboljša učiteljica. - Teto Julko? to je vendar upokojena šolska snažilka. - Pa dobra kot moja mama. Pot v šolo in iz šole me vodi mimo njene hiše. Jaz ji kaj postorim, ona pa me obdari z vsem mogočim. Nato sedeva k peči in z žametnim glasom mi pripoveduje prave življenjske zgodbe. Visoka učiteljica je stopila na prste, gledala na levo in desno. - Nadica, nikjer je ne vidim... Punčka je to slišala in jadrno zbežala iz cerkve. Potrkala je na njena vrata in zaklicala: »Teta Julka, teta Julka!« Počasi so se odprla težka vrata in med podboji je stala priletna ženica... in jo s solzami v očeh povabila v toplo zbo: »Bolezen me tare, pa nisem mogla k polnočnicami. Joj, kako lep šopek. Brinje daje tak blažen duh po sobi. Pa tudi vse druge rožice imam rada. Kar tukaj k drevescu, k jaslicam ga položi.« - Drevesce, jaslice, in še tla si poribala! - To je star običaj. To so naši tisočletni prazniki: božič, velika noč, binkošti, vsi sveti, to so naši prazniki. Zdaj bova pa svečke prižgale, potičke bom narezala, čaj bova pili, nazadnje pa zapeli: Sveta noč, blažena noč... Jo znaš? - Znam, teta Julka, znam! se je pohvalila in ni mogla odvrniti oči od prelepega šopka na mizi: smrečica, jaslice, pole njen šopek in svetlo je samo od sija prižganih svečk na smrečici. Po tihi izbi pa je tiho, narahlo vela pesem: Sveta noč, blažena noč... Drago Kumer Bodice Čeprav gospoda G., ki je na trasi bodoče avtoceste posadil dvesto sadnih drevesc, v prejšnji številki nismo imenovali, nas je očitno prizadet poklical in nam grozil s tožbo. Kljub temu. da mu doslej še nihče ni javil, kje bo potekala trasa bodoče avtoceste. nam ni jasno, zakaj še čaka z zasaditvijo ostalih osemsto drevesc? Naj mu prišepnemo na uho, da tudi gospod S. resno računa na bodočo avtocesto. Gostje elitnega plesu v žalskem hotelu so bili nemalo presenečeni, ko so namesto napovedane polenovke dobili na krožnik polento. Gospa F. pravi, da je polenovko pojedel gospod G. * * * Gospod A. res ne rabi reklame, saj k njemu zahajajo mnogi poslovni sodelavci in kupci - po službeni dolžnosti. Gospod M. se zahvaljuje Mestni skupnosti Žalec za odstop poslovnih prostorov v novem Poslovnem centru v Žalcu. Čemu namreč ne bi tako dvignili najemnine, bi skrite prihranke sicer še imel, ampak kar tako se pa tudi ne pusti odirati. Gospa S., lastnica bistroja B., je zaradi obiska inšpektorjev zavrnila Turističnemu društvu Žalec prispevek za sodelovanje na Žalski noči. Sedaj bo TD tožilo inšpektorje za izgubljeni dohodek. Za dve pivci bo pa le! Ko je predstavnik Bolnišnice Slovenj Gradec poklical na Hmezad in želel preklicati naročilo n dobavi jabolk, bojda tudi zaradi slabe kakovosti, so po daljšem iskanju našli dobavitelja. To pa ni bil Mirosan. ampak sam gospod G., ki je k sicer dobremu sodelovanju med bolnišnico in Hmezadom dodal še svoj gospodarski vidik. Gospod S. je zgrešil poklic. Ker tako rad meša in zakuhava, bi moral biti kuhar. Gospod E. ima pa res srečo! Postavili so ga tja, kjer se cedita med in... Po tako dolgi nosečnosti bi pa že res moral biti rojen... Kulturni center namreč! * * * Žalčani ste res nefair! Kdo vam je kriv, da ne igrate »fair plava« in da nič nimate? Za gospo T. iščemo stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem. Šifra: Daleč od toplega poda! * * * Gospoda T. in M. iščeta poslovni prostor za-svoje podjetje. Za dosedanje gostoljubje pa sc zahvaljujete Svobodnim sindikatom.