GosDOdarstvo, ZADRUGARJINA DEŽELI — POZOR! Zadnji čas so se banke s posebno lutostjo vrgle na deželo, na kmete. Okrog naših posojilnic in zadrug hodijo in se vozijo agenti in zastopniki raznih bank, pošiljajo pisma itd. Vsak obisk, vsako pismo se konča enako: Nalagajte pri nas! To jc lov za kmetskim denarjcm! Na to gonjo prav posebno opozarjamo naše posojilnice. Naj se nc dajo motiti sladkim besedam in visoki obrestni mcri, nego naj ostanejo zvesti svoji malici-zvezi, ki jim je in bo sVala ob strani z besedo in dejanjcm. Ali res kdo verjame, da bankc iz same gole ljubezni do zadružništva in do kmetskega stanu ponujajo tako visoke obresti za naložen denar ? Isaravnosl smešno! Denar naših malih ljudi, naSih I kmetov — ti v pi^l vrsli nalagajo v naših posojilni- ! cah — naj gre v banke iu potom bank v trguvinu in špekulacijo! Dcnar naložozi v bankah, je za kmeta iz- iubl'en. Kmet, ki nalaga pri baiikah, je izdajalec metskea stana in si sain plete bič, ki ga bo tepel. — 'sak kmet se mora zavedati. da je premnogo njegovih pvarišev kmetov, ki jim denarja primanjkujc in ki norajo iskati posojila. Ali naj gre lonet po posojilo k lanki, ki zahteva po 15—18 od sto? Če pa boče posoilnica dajati poscjila, moia dobivati hiranilne vloge. tem, da ralagamo v posojilnici, pomagamo svojemu otrpinu, pomagamo lonetskcmu stanu, pomagamo saai sebi. Naše geslo mora biti: Kmetski denar kmetu! Unetski denar mora v tiste zavode, iz katcrih prihaja opet kmetii v roke: to so posojilnice. Naše posojilnice so ai'ne in jim brez skrbi zaupamo svoje prihranke. Kdor pa vendar bolj zaupa baiikam in nosi tja svoj enar, naj sc pa tudi tedaj obrne na banko, kadar rabi losojilo. Aha — lu se bo pač vsak piemislil! Banka zaiteva lb—18 od sto! To je seveda druga pesem! Je pač esnica, da banka pozna le tistega, ki vlaga — revež pa kmet, ki si je pri banki vzel posojilo. Posojilnice zna \miti ne tisti, ki vlaga, ampak tisti, ki denar rabi. ! Kmetski denar kmetu — zadružni denar zadružlištvu: ta klic-velja našemu ljudstvu in našim posoilnicam po deželi. Zadruga, posojilnica, nalagaj svoj »dvišni denar pri zavodu, odkoder se iztaka zopet v adružništvo nazaj: tak zavod je Zadružna zveza. Ona ;bira odvišni denar zadrug in ga daje zadrugam, ki im ga primanjkuje. Denar naložen v bankab, gre v pekulativne namene in je izgubljen za zadružništvo. Jadružništvo ima namen organizirati ves razpoložjivi kmetski kapital in s tem osvojiti kmetski stan, la ne bo odvisen od bank in kapitalistov. Ta glavni in ažni namen zadružništva prezira zadruga, ki nalaga iri bančnih zavodih, in s tem si sama daje pečat izlajstva. Moč in pomen diseiplaniranega zadružništva se je lasti pokazala ob ravnokar prestani denarni krizi. — Janke so odpovedale kredite in malo manj kakor nehae izpiačevati- hranilne vloge. Marsikdo si je v stiski astonj belil glavo, kje dobiti denar, ker mu je banka »dpovedala kredil, in marsikdo se je hudoval, ker je na vojo vlogo dobil le malo ali nič izplačanega. In naše osojilnice? Niso odpovedale posojil in niso omejevale zplačevanja hranilnih vlog. Vlagatelj je vedno dobil, Colikor je zahteval. In kako je mogoče, da je v taki delarni stiski zadnja naša hribovska posojilnica oblržala popolno plačilno zmožnost, dočim niso mogli zptačevati velikanski bančni zavodi? To je posledica adružne discipline: naše posojilnice so nalagale pri ^voji Zvezi in Zveza v najhujši denarni stiski ni odekla ne enega izplačila. Kako bi se bilo le godilo naiim posojilnicam, da so imele svoje naložbe pri bancah? Zadnja denarna kriza je bila za naše zadružništvo uda, toda poučna preizkušnja. katero je zadružništvo obro prestalo, in da jo je dobro prestalo, se ima zavaliti dejstvu, dst so zadruge, predvsem posojilnice ilržale zadružno disciplino in svoje odvišne novce nalagale pri Zadružni zvezi. To je vse lepo — bo rekel marsikdo — toda banke majo višjo obrestno mero. Vsak, ki tako govori, inisli seveda samo obrestno uero hranilnih vlog, nihče pa nc pomisli na obrestno nero posojil. Le primerjamo nekoliko! Bančna obrestla mera za vloge znaša'5—7 od sto, za posojila pa 15 "o 18 od sto — razlika približno 10 odstot. Sedaj pa sc prašajmo, ali more kmet, ki rabi posojeni denar zase n za svoje gospodarstvo in ne za špekulacijo, plačevai 15—18 od sto? Vsakdo ve, da jc to izključeno. Kmet nora imeti cenen kredit in tega nudijo posojilnice. — 'osojilnice brcz hranilnih vlog pa ne morejo dajati ni(akih kreditov in cenenih kreditov ne morejo dajali, :e bi obrestovale hranilne vloge po 5—7 od slo ali še išje. . Kar velja glede nalaganja denarja in glede posojil ašemu kmetskemu ljudstvu, to velja tudi našim posoilnicam. Posojilnice se morajo zavedati, da Zadružna veza ne more dajati kreditov, če ne dobiva naložb in ic more dajati cenenih Ereditov, če bi vloge obrestovala togzna kako visoko. Vsaka posojilnica pa mora vedno ačunati z možnostjo, da znajo tudi zanjo priti časi, ko io rahila kredit. Žalibog ve marsikatera posojilnica še tedaj prav ceniti pomen in važiiost Zveze, kadar šče kredit. In končno — kaj v riinogih slučajih znači visoka ibrestna mera? Spomnimo se le Glavne posojilnice v .jubljani, ki jo imamo še vsi v živem spominu, mno;i v prav bridkem spominu — v bridkem namreč tisti, ;i so nasedli visoki obrestni meri! Običajno pa je vioka obrcstna mera znak. da se zavod nahaja v dearnih težkočdh. Zadružno načelo je: «Vsi za enega, cden za vse!« ato veljaj našira kmetom resen opomin: nalagajte voje prihrnnke v posojilnicahf S tem pomagate celemu metskemu stanu, pomagate sebi! Od bank in kapitaliov ne pričakujte pomoči. Rošitev jc v slogi in samoomočil Isto vcljaj našim zadrugaiii, osobilo posojilnicaml fe idite na limaniee raznim kapitalističnim zavodora, i vam ponujajo visoko obrestno mcro! Držite zadružo disciplino! S tem pomagate celemu zadružništvul V logi je moč in v samopomoči je rešitev! Edino na ta način bomo rešili našega kmela gosodarske odvisnosti in naš kmetski stan obvarovali ospodarskega suženjstva! PLACEVANJE DESETKA ALI PRISTOJBIN PRI KUPMH IN PREVZEMNIH POGODBAH. Dobivamo vsak dan iz vseh okrajev pritožbe, da lorajo osebe, ki so kupile kako premičnino ali nepreličnino .plafievali ogromne denarne globe, ako tekom 14 diii ne plačajo predpisanega desotka. Ta termin se računa od dneva, ko se je sklenila in podpisala kupna ali prevzemna pogodba. Na primer: Sestri Rozalija in Terezija sla dne 31. oktobra 1922 podpisale kupno pogodbo in bi morale najkasneje do 15. novembra 1922 plačati predpisani desetek, kakor ga je izračunal notar. Desetek je znašal 2260 dinarjev in 80 par. Ker pa sta sestri pri davčnem uradu plačali predpisan desetek samo en dan kasnejc, sta bili obsojeni na plačilo petkratnega poviška v zncsku 11.304 din. ter še morata poleg tega plačati globo v znesku 520 dinarjev. To je gorostastna kazcn. Kdo jc izdal to odurno naredbo? Izdala jo je sedan;a vlada, v kateri sta sedela tudi dva slovenska ministra Pucelj in Žerjav. Glavni krivec pa jc demokratski linančni ininister dr. Kosta Kumanudi. Kaj storiti? Vsa posredovanja, da se hudo prizadetiin take globe črlajo, so zanianj, ker se uradniki in ministrstvo sklicujc na naredbo, ki ima zakonito veliavo. Za sedaj svctujenio vsem, ki sklepajo kake kupne pogodbe, da desetek, kojcga izračuni nolar, čimprej ali vsaj najpoznej^ tekom 14 dni plačajo pri davčnem uradu. Ko pa bo sedanja vlada odstopila uradne posle clrugi, poštenejši, bo pa naloga ljudskih poslanceA7, da lo nesmiselno in oderuško naredbo s posebnim predlo«om izpodbijejo. Sedaj pa, ko so na vladnem krmilu demokrati, samostojni in velesrbski radikalci, pa je vsak tak pameten predlog bob v steno. Ob tej priliki še omenjam da je desetek zvišalo od .1 iii pol oziroma od 3 odstot. na 5 odstot. Pašičevo ministrstTO z veljavo od 1. julija 1921. čitatelj vzemi v roke Uradni list za Slovenijo in tam boš našel natiskano naredbo (zakon), ki predpisuje nove takse, nove pristojbine, zvišani desetek, takse na vozove itd. In pod besedilom so podpisani vsi ministri. Med drugimi najdeš tam -tudi podpis: Ivan Pucelj, ministar poljoprivrede i voda. Po mojem nuienju je že samo povišanje dcsetka od 1 in pol na 5 odstot. pri prevzemnih pogodbah gorostasna krivica. Še večja krivica pa je določba, da se mora ves predpisani desetek plačati brezpogojno tekom 14 dni, sicer se desetek poviša na petkratni znesek in se predpiše še posebna denarna globa. Mnogi prevzemnik ali kupec pri sedanjem pomanjkanju denarja, komaj sravi skupaj še tisto svoto, ki je potrebna za plačilo kupne svotejin stroškov. Nemogoče je danes tekom 14 dni dobiti večjo svoto na posodo. In na ta način zadene neusmiljena globa in povišek ravno najbolj revne ljudi. Sedanja vlada te krivice ne mara popraviti. — Franjo Žebot. V. Rudl, Kamnica. Maribor. MLEKO. "" ' Ne bom popisal življenske važnosti mleka za otioka in starejše ljudi, tudi ne natančno izračunal, koliko stane eden-litcr mleka, ker to je račun posameznih razmer, povem pa lahko, da se navadno rabi 3 kg sena za povprečno pridelovanje enega iitra mleka in pri \zornem najboljšem gospodarstvu in dobrem senu in otavi pa liajmanj 2 kg sena. če se torej na občnem trgu plačuje sladka krma po 6—8 K za kg, stane liter mleka od hleva 12—16 K, oziroma 18—24 K. Za trud, delo, stanarino in zdravila oziroma riziko zdravja pri živini pa ostane kmetovalcu samo gnoj in s tem gospodari zopet naprej. Kako pa se naj gospodari z mlekom, pa hočem v kratkih besedah popisati. Vimen in vsa okolica naj se pred dojitvijo s snažno, suho rjuho očisti, škodljivo ga je umivati z vodo, ne da bi ga masirali in obrisali na suho. V splošnem naj se kolikor mogoče vime samo po suhem načinu c.snaži natančno roke in konce prstov pred molžo in lcretacije mleka. Med molžo naj počiva vsako drugo delo v hlevu, kakor na primer krmljenje živali, ozir. snaženje hleva, ker vse to na snažnost mleka slabo vpliva. Dojilec kakor dojilka naj ima v hlevu posodo s snažno toplo vodo, navadno milo in rjuho, ter si naj csnaži natančno roke in konce prstov pred moljžo in sicer to delo naj ponovi pri vsaki kravi.. To so prvi, neobhodno potrebni pogoji za dobavijanje snažnega mleka. Boljše je za kravo in vime dojiti stiskaje, kakor vleče. Dojitcv se mora vršiti bolj nežno in ne na srdit način. Švedski kakor švicarski strokovnjaki, splošno zavračajo dojitev vleW, s prstom in mokrim zizkom. aml>ak* suho in z vsemi prsti stiskaje tako, da mleko v zizkih ne more nazaj v vime, ampak, da se spodnja iuknjica odpre in mleko v krepkem curku iztečc. Potem priporočajo, naj se sploh začenja molsti s prvimi prednjimi zizki, potem še le z zadnjimi, med tem pa se v drugič nabere v prvih zizkih mleko in to se ponav1 ja dva do trikrat. Da se pa v vimenu ostalo mlcko do konca izmols.e, pa moramo z obema rokama enkrat desno in polcm levo poloviro vimena odzgor pri mlečnih žilah prijcti ia stiskaje iz vseh kamric vimena mleko izdrgniti ter i7. zizkov še enkrat izdojiti. Te zadnje kapljice mleka so najboljše in 6—10 krat več vredne ncgo prvc kapIjice. jPtvo mleko, ki teče pri molzenju, ima v desetih litrih 1 do 2 desetine litra masla, zadnie mleko pa od 6—8—10 desetink lilra, torej celi liter kemično snažnega masla. To v vrhnje ali smetano preračunano j> približno 4 litre smetane od 10 litrov mleka, oziroma od 14—16 litrov mleka 1 kg surovega masla, nasprotno pa t>orabijo sedaj kmetje pri navadncm mleku splošno 22—28 litrov mleka za izdelovanje 1 kg masla. Ko sem bil jaz kot učenec na planinski in mlekarski strokovni šoli «Oberhof« na Gornjem Štajerskens, sem vse lamošnje slrokovne učitelje z ravnateljem vreti presenctil, ker vsi drugi delavci v mlekarni so mesečnu ' povprečno rabili 22—24 litrov mleka za izdelovanje 1 kg masla, jaz pa sploh samo 14—16 litrov mleka ia to sem delal očividno, ne da bi bili sogledalci kaj posebnega opazovali in sicer na sledeči način; Bilo je navadno 20 do 25 molznih krav, ki so dajale od 120 do 180 litrov mleka na dan, torej sem rabil dva do tri čebre, oziroma posode pri juternji in večerni molži za mleko, vsaka je držala 50 litrov, od zgoraj po^ krov s sitom in od spodaj je bila pipa. Tudi žehtar jc imel pokrov s sitom, torej se je mleko precejevalo potom molzenja v žehtar enkrat in drugič ob priliki izlivanja v čeber oziroma v zbiralno posodo. Ker pa sem imel tri zbiralne posode, sem med molzenjem mleko takoj na dve, oziroma tri vrste razdelil in sicer v zavesti, da da novodojnica dosti mleka in raznicroma za en liter malo masla napram starodojnic.i, ki daje malo mleka, ki je pa bogato na maslu, potem od vsake krave posebej prve tri četrtine kot navadno mleko in zadnja četrtina pa kot najbolj mastno naleko za se. Pri kravi s telelom je dobilo tele prvo mleko iu mlekarna pa dotično mleko, katero se je kot zadnje nadojilo. Teleta sploh niso recala, ampak so jih napajali z aparatom po določeni knnilni tabelici. Prvi mesec samo materinsko mleko, potem pa mešano od vseh krav in sicer kolikor mogoče v telesni temperaturi. Torej sem imel v tnetji posodi za izdelovanje masla že najbolj mastno mlcko za se, iz prve in druge posode pa sem delil mleko za hišno in prodajalno porabo še le pol ure po končani molži, ker med tem časom mirnega stanja sc dvigajo največje krogljice masla že k vrhu torej, če se od pipe mleko toči brez mešanja, je zopet zadnji ostanek mleka maslovitejši od prvega. Po popisancm načrtu lahko deli vsaka kmetica, če tudi ima samo eno posodo takoj sveže mleko za različno porabo. Če misli iz mleka izdelati maslo, naj pusti mleko pol ali celo uro mirno stati, da se že nekaj masla dvigne na vrh. če ima posoda od spodaj pipico, potem lahko dcli mleko kakor hoče. Med molžo, če ima dve posodi, tudi lahko deli mleko, ker prvi del je masla reven in zadnji del pa masla bogat. j» Soda in vroča voda ali pa parnica so pri mlekarstvu neobhodno potrebni pripomočki za čiščenje in ohranitev snažne mlečne posode. Bržčas bosta imela mlekarstvo in živinoreja pri nas v Jugoslaviji več bodočnosti, kakor vinarstvo, naši kmetje živinorejci naj bi se torej z vso vnemo lotili um nega mlekarstva. Pisec teh vrst je pripravljen iz svoje bogate tozadevne izkušnje vsakemu radcvolje dati patrebne nasvete gledc mlekarslva. ¦.¦•»•¦ Cene boljšemu letošnjemu vinu so zadnji čas v mariborski okolici precej pridobile. Srednjc dobro vino letnika 1922 se prodaja v velikem po 16 do 20 K, boljše vrste pa 22 do 25 K liter. Cena starim letnikom, posebno 192! pa je porastla na 40 K in šc višje. Za starim vinom je veliko povpraševanje. Iz vinskega trga. «Jutarnji list« piše: Naši vinski producenti nočejo nikakor uvideti, da Ietošnje vino ni tsto kol lansko in baš radi te neuvidljivosti ne moremo preko naših mej izvoziti niti enega litra. Pucljeva pogodba s Čehoslovakijo je za nič, ker jc tovornina predraga. V velikih množinah uvažajo na Kranjsko in v Zagreb vršačka vina. Vršačka nova vina slanejo od ladje v Sisku 11 K 1 liter in se kupuje to vino pri južnih vinogradnikih po 8 K. Dalmatinska črna vina so po140 K, bela po 150 K. — Odstotek mali gand. Za vinogradarje. Ravnateljstvo drž. vinarske in sadjarske šole v Mariboru sprejema neobvezno naročita do novega leta na samo prvovrstne trte-cepljenke najMjših domačih vrst in na ameriške ključe v omejenih množinah. Prednost imajo siromašnejši vino^radarji, ki bodo obveščeni po novcm lelu pismeno, koliko in pod katerimi pogoji se jim trte dodfclijo. Novi zanimanci še vcdno zamenjujcjo vinarsko in sadjarsko šolo z državnim vinaiskim nadzorništvom v Marrboru. To s(a čisto različna urada, zato se naj naročita pravilno naslavljajo. Navedeno nadzorništvo ima razne trsne nasade po doželi, vinarska in sadjaiska šola pa le svojo razmeroma majhno zavodovo trsnico z maličnjakom v prvi vrsti za šolsko-poučne svrhe. Žganje prodajajo po 150 olo 160 K. Laški okraj. Suša zadnjih par let je prizadejala uam kmetom, ker smo navezani prcdvsem na dohodke iz živonoreje, zelo občnten udarec. Večina kmetov je raorala in pa še sedaj v zimi izprazniti hleve do polovice navadnega stanja živine, celo bolj, kakor med 7ojsko, ko se nam je živina rekvirirala. Najhujše pa je to, da ravno sedaj na jr-sen, ko smo kmetje ndprodali svojo živino, so bile z:i isto prav slabe cene. čo vzamemo, da sc navadno računa sedanja krona za prcdvojni kra}<ar, kar pa ni resnica pri tistih predmetih, katere mora kupovati lonet, to jc posebno pri manufakluri, kjer ne zaleže sedanja krona za en predvojni krajcar, potem viclimo, da so ravno živinskc cene veliko prcnizke. Pred vojsko smo prodajali vole po ccni od 40 dp 50 krajcerjev kilogram, to jc do 1 krone žive teže, če pa pogledamo sedanje cene, vidimo, da so samo v mescuavgustu letos prišli težki in lepi voli do cene 40 K 1 kg žlve težein črcz, med tem ko.jih mesarji plačujejo sedaj po ceni ol rog 20 K žive teže. Seveda gospodje mesarji uživajo poscbno naklonjenost sedanje vlade in so le malo znižali cene mesu. Da mpsarji delajo z velikim dobičkom. sc vidi iz tc^a, da jc v LnSkem moso po 48 K 1 kg» v dobri dve uri oddaljenem Zidanem mostu pa izvrstno volpvsko meso po 40 kron. Lansko spomlad, mesecat apriia je samostojni Drofenik na shodu v št. Lonartu nad Laškim trdil, da so samostcjni poslanci dosegli, <la so šle cene živiai kvišku, bila je tokrat spouilad v deželi. Sedaj pa piše «Kmetijski list« da jc scdanjih niz kih c*n kriva suša. Prav tako, kakor tisti vinogradnik, kftdas je imel veliko dobrega vina je rckel znancem, ^lejte, tacega sem pridelal, kadar pa je bilo vino slabo, l«a je rekel, takega rni Bog dal. Sicer pa je tninister I*ucelj v svojem pismu na Pašiča sain priznal, da je s«danjih nizkih cen kriva vlada, ker je šla s svojo izvozno politiko predaleč. Kdo podražuje usnje v Mariboru? Iz čevljarskib krogov se nas opozarja, da bo z današnjim dnein usnje zopet dražje. Na vprašanje, zakaj to podraženje ob času, ko cene živini padajo in delavci po usnjamah ne dabirajo niti vinarja novoizboljšane plače, čujemo na splošno odgovore: Cene usnju ne le v Mariboru, ampak sploh tudi na daleč zunaj diktira marijborski milijonar llosenberg. Kože naše štajerske živine so že pred vojno ^»lovek kot najboljše blago daleč preko meje. Umevno je, da se za naše blago zanimajo tudi vnanji kupci kož. Da g. Rosenberg kot eden največjih prekupovalcev kož izpodrrva neljubo mu konkurenco in si nakupi največ kož, jih tudi preplačuje in tako prisili tudi konkurenco, aH da tudi preplačuje, ali pa da sploh nič ne dobi. Tako so tudi tovarne za usnje primorane plesati s cenami, kakor g. Rosenberg žvižga. Kdor vsak dan gleda, kako tudi samo visoka gospoda demokratov-aristokratov pleše okoli zlatega teleta. ali se bo čudil, da g. Josip iz Sk>7enske ulice v Marilx>ru brez skrbi igra diktatorja een? Na mariborski živinski sejm so prignali: 1 konja, 6 bikov, 60 volov, 281 krav in 6 telet. Skupaj 363 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 27 do 30.50 K, poldebeli voli 23 do 28 K, plemenski 14—18 K, biki za klaaje 20—24 K, ldavne krave debele 20—24 K, plemenske krave 16—20 K, krave za klobasarje 9—14 K, molzne krave 17—23 K, breje krave 17 do 23 K, mlada živina 22—30 K, svinje plemenske 55—60 K, poldel>ele za zakol 1 kg mrtve teže 70 K. Sejmsko poro&ilo v Mariboru. Na svinjski sejm dne 7. t. m. se je pripeljalo 85 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prasiči 5—6 tednov stari komad 450—€00 K, 7—9 tednov 750—900 K, 3-4 mesce 1400—1800 K, 4—6 mescev 2000— 1500 K, 8—10 mescev 3000—3800 K, 1 leto 4500-4800 K, 1 kg žive teže 55—60 K, 1 kg mrtve teže 70 K. Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso I. vrste 1 kg 56 K, II. vrste 48 K, Meso bikov, krav, telic 40-44 K, teiečje meso I. vrste 60 K, II. vrste 56 K. Svinjsko meso svcže 80—88 K. Zagrebški žilni trg. Na zagrebškem žitnem trgu se najbolj povprašuje po novi koruzi, katere rabijo zelo veliko za pitanje svinj in tudi njena cena ni pretirana In so jo prodajali po 875 K. Umetno posušena koruza je bila po 1120—1140 K franko postaja v Vojvodini. Pšenico kupujejo mlini, ker so pošle zaloge moke in jo plačujejo po 1630—1650 K. Zelo veliko je povpraševanje po moki, ker se bližajo božični prazniki. Cene moki nularici so v Vojvodini po 2300—2350 K, v Osijeku pa 2430—2450 K. Seno stane na mariborskem trgu 750—800 K 100 kg. Cene so šle nekoliko nazaj. Jabolka so v Slov. gor, postala dražja. Cena je v osmih dneh poskočila za 1 do 2 K pri kilogramu. Cene so sledeče: 6 K za manjvredno robo, 7—8 K za srednjo kakovost, a 9—10 K za fine vrste. Posebno mnogo kupcev prihaja iz Banata in Češke. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 292—296 naSih kron, francoski frank stane 20.74—20.94 naših kron. Za 100 avstrijskih kron je plačati 0.4540—0.4740, za 100 čehoslovaških kron 926—238, za 100 nemških mark 3.84^1.64 in i& 100 laških lir 1472—1488 jugoslovanskih kron. V Curihu znaša vrednost naše krone 1.70 centimov (1 centim je 1 vinar).. Od zadnjega poročila je vrednost naSe krone padla za 11 točk.