ZDRUZENJE ZA ESPERANTO SLOVENIJE	SLOVENIA ESPERANTO-LIGO
INFORMACIJE	INFORMOJ
Leto / jaro 20, št. / n-ro 4	november / novembro 2015
Uvodnik
Jesenski čas je zaznamovala množica dogodkov, na katerih smo se esperantisti in prijatelji esperanta sreča-vali in se večkrat predstavili javnosti. Poročila o njih preberite na naslednjih straneh. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da se marsikaj dogaja in da smo opaženi.
Naj opozorimo, da se s to številko zaključuje 20. letnik našega tiskanega biltena. Informacije / Informoj so nasledile predhodna glasila Združenja za esperanto Slovenije, ki so bila vsebinsko podobno bogata, tehnično pa odvisna od razpoložljive tehnologije in denarnih zmožnosti. Bilten je v tem času poročal o vseh pomembnejših dogajanjih v gibanju v Sloveniji in predstavlja ne le nekakšen uradni list ZES in včlanjenih organizacij, temveč tudi arhivski zapis zgodovine gibanja pri nas. Pomembno je tudi, da je postal naš prvi registrirani spletni časopis. IO ZES
Iz dejavnosti ZES
I
evropski dqio jezikov
^ 2.6 septembra
¿Ti» 22 2E
Evropski dan jezikov
Ob letošnjem Evropskem dnevu jezikov (EDJ) je bilo kar nekaj esperantskih prireditev, gotovo največ v 14-letni zgodovini tega spominskega dneva. Čeprav zasnove in cilji EDJ, ki jih podpirata Svet Evrope in Evropska unija, niso identični z nameni in cilji esperantskega gibanja, pa nudijo možnost za predstavitev mednarodnega jezika esperanta in z njim povezanega esperantskega gibanja. Eden od bližnjih konkretnih esperantskih ciljev glede na trenutne slovenske in evropske razmere je uvrstitev esperanta za izbirni predmet v osnovnih šolah. Da pa bo esperanto tudi izbran kot učni predmet, mora biti staršem in otrokom ter učiteljem tudi primerno predstavljen.
Podobna predstavitev esperanta kot pred enim letom v Bohinjski Bistrici je bila letos na osnovnih šolah v Sevnici in Boštanju. Anka Vozlič in Simon Urh sta na OŠ Sava Kladnika v Sevnici predstavila esperanto sedmim razredom (tri paralelke) v ponedeljek 5. oktobra in
devetim razredom (tri paralelke) v četrtek 8. oktobra. Na OŠ Boštanj je bila predstavitev za 7., 8. in 9. razred in ob prisotnosti ravnateljice šole v sredo 7. oktobra. Odziv na vseh predstavitvah je bil dober. Šole izven večjih središč z veseljem gostijo (neodplačna) predavanja, primeren čas za nastope pa je tudi teden otroka. Na obeh šolah je bilo predlagano, da bi člani literarnega krožka napisali zadeven članek za Informacije / Informoj. Morda bomo lahko objavili v naslednji številki biltena vtis iz ust in izpod peresa ciljne publike.
O prireditvi Esperantskega društva Maribor ob Evropskem dnevu jezikov, ki je bila v ponedeljek 28. septembra, si oglejte kratek zapis v rubriki Iz dejavnosti EDM. Tam je tudi povezava na ustrezno spletno stran društva, kjer je daljši opis vsebine predavanj.
Druženje z esperantom na Pleteršnikovi domačiji v Pišecah 22. oktobra je opisano v posebnem članku v rubriki Iz dejavnosti KEP. Video posnetek v trajanju 6'36'' si lahko ogledate na spletni strani Pisece.si na povezavi http://www.pisece.si/srecanje-z-esperantom-na-pletersnikovi-domaciji-v-pisecah/.
O zelo odmevni Tržnici jezikov v taverni v Kopru 26. septembra si poglejte poseben članek v esperantu v tokratni rubriki Iz dejavnosti EDL, v slovenščini pa je enak članek objavljen na spletni strani KID Pina Koper europedirect.pina.si ali s to neposredno povezavo.
V Ljubljani je bilo več osnovnih šol obveščenih o možnosti brezplačne predstavitve esperanta, a se v glavnem niso odzvale. Le z Bolnišnično šolo Ledina smo se dogovorili za kasnejši termin. Ali so v Ljubljani presiti belega kruha? O.K.
18a Esperanto-konferenco de Alp-Adrio
La konferenco okazis en Opatija, Kroatujo, de la 9a gis la 11a de oktobro 2015. La konferencejon ofertis Hotelo Opatija, Trg V. Gortana 2/1, kie ni ankau logis.
La konferenca temo estis Adriatika maro, Maro de Mezeuropo. Partoprenantoj de la Konferenco venis el Italujo (5), Slovenujo (14) kaj el Kroatujo (cirkau 25).
Programo realigita:
Informacije / Informoj
10
september / septembro 2013
Vendredo, la 09an de oktobro:
de la 10a Akcepto de partoprenantoj kaj kvitigo de
aligkotizoj en konferencejo 18a-20a Vespermango en la hotelo 20a-22a Interkona vespero (sinprezentado, dancado,
babilado) Sabato, la 10an de oktobro: 08a-09a Akcepto de partoprenantoj kaj ordigo de
restintaj enpagoj 09a-11a Oficiala malfermo de la 18a Alp-Adria Konferenco
Inaüguraj paroloj de Boris de Costanzo, de la vicurbestro de Opatija kaj de la skabeno pri turismo
Salutoj de grupaj reprezentantoj Prelego pri konferenca temo, preleganto Edvige Ackermann (Adriatika Maro, maro plena je historio)
Prelego de d-ro Zlatko Hinšt pri la revuo Fervojisto kiu aperis en jaroj inter 19261930
Raporto de Edvige Ackermann pri la partnera projekto GRUNDTVIG 2013-2015 Elloke tutmonden, la novaj defioj por volontulado, prezentita ankaü dum UK en Lille-Francio 13a-14a Tagmango en fisrestoracio Vongola 15a-18a Promenado tra la urbo kaj vizito al Turisma muzeo
18a-20a Generala asembleo de la Alp-Adria-Komitato
20a-22a Kultura programo kun la kantkoruso de
BFB Opatija, la etna grupo el vilago Žejane kaj la operkantisto Neven Mrzlečki el Kroata Popola Teatro Zagreb. Dimanco, la 11an de oktobro: 09a-11a Ekskurso trans la Golfo Kvarnero per sipo
estis nuligita kaüze de malbona vetero. 11a Foriro de partoprenantoj kaj gis revido.
Dum la prelego de Edvige Ackermann (foto M.D.)
La konferenco de Alp-Adriaj esperantistoj tre bone sukcesis. Restis nur nesolvita problemo, kiu organizos la sekvontan konferencon. La partoprenantoj unuanime
laudis la LKK por elstara organizado de la faka kaj la societema parto de la konferenco. O.K.
36. srečanje na tromeji
Srečanje na tromeji nad Ratečami poteka na v naprej določen datum vsako drugo nedeljo v mesecu septembru. Pohodniki iz Avstrije, Italije in Slovenije se že zjutraj, vsak s svoje strani, povzpnejo na 1509 m visoko Peč. Turistična društva Rateče-Planica, Podklošter in Trbiž, ki skupaj organizirajo prireditev, poskrbijo za glasbo, pijačo in jedačo za več tisoč pohodnikov. Gozdna cesta iz Rateč, po kateri vodi dobršen del poti proti vrhu, je ta dan zaprta za ves promet, tako lahko pohod-niki in turni kolesarji varno uživajo med vzponom in sestopom. Izlet je primeren tudi za družine z otroki in slabše pripravljene hribolazce. Iz Podkloštra (Arnoldstein) sicer vodi strma pešpot, pa tudi moderna sedež-nica, ki se konča pri gostišču, kakih 10 minut hoje do vrha. Tako lahko pridejo na prireditev tudi tisti, ki bi sicer ne zmogli 1,5 do 2 uri trajajočega vzpona in kar utrujajočega sestopa s Peči.
Nikoli se nismo zbrali vsi hkrati za gasilsko fotografijo (foto M.D.)
Letos je srečanje potekalo v prijetnem zgodnjejesen-skem vremenu v nedeljo 13. septembra. Srečanja se že 36 let udeležujejo avstrijski, italijanski in slovenski esperantisti. Pravzaprav so prav esperantisti dali prvo pobudo za druženje pri lesenem znamenju, ki obeležuje tromejo na Peči nad Ratečami. Letos nas je bilo točno opoldne zbranih 14 esperantistov: Martin Stuppnig, ki je starosta teh srečanj in udeleženec od prvega srečanja dalje, članici TEA Elda Doerfler in Fani Rižnar ter Metka Duhovnik, Ostoj Kristan, Ana Ferrer in Mojca Zadravec iz ED Ljubljana, Davorin Jurač iz ED Maribor ter Janez Jug, Janez Zadravec, Anka Vozlič in Simon Urh z dvema članoma podmladka kot člani ZES.
Esperantisti smo tvorili sicer majhno skupino med množico pohodnikov, a smo bili kar dobro organizirani in vidni. Velika esperantska zastava je naznanjala, kaj
september / septembro 2015
3
Informacije / Informoj
smo, in dve televizijski reportaži sta posneli našo skupino in predvajali izseke iz intervjujev. Avstrijska regionalna postaja iz Beljaka BTV je objavila izjave Martina, Elde in Fani, slovenska TV SLO 1 pa besede Janeza Juga.

Martin Stuppnig o začetku srečanj na tromeji (foto E.D.)
Reportaži s tromeje, ki vsebujeta posnetke in izjave esperantistov, sta dosegljivi v arhivih s povezavama http: //villach.awm .at/tour-3 -fuer-europa.html	in
http://4d.rtvslo.si/arhiv/porocila/174359751.
Kozarci sicer niso kristalni, a pijača je vrhunska (foto M.D.)
Druženje esperantistov na tromeji ima poleg družabnega dela, ko popijemo in pojemo prinesene dobrote (šampanjec je stalnica), tudi delovno stran. Po navadi razgovori na Peči rodijo kako skupno akcijo s tržaškimi esperantisti, na primer udeležbo na proslavi Zamenho-fovega dne ali kot letos skupno stojnico ob Evropskem dnevu jezikov v Kopru. V množici pohodnikov, mešanici govoric in ozvočenj, vonjavah iz raznih stojnic s hrano in pijačo govore treh županov, ki so precej standardni, bolj ali manj preslišimo, a so potem pesmi koroških pevcev v živo toliko bolj ubrane in zvenijo zelo domače ne glede na jezik besedila.
Na poti v dolino Ostoj Kristan, Ana Ferrer in Janez Jug (foto M.D.)
Čeprav je pohod na tromejo na Peči za nas starejše kar naporen izlet, pa se vsakokrat vrnemo domov kljub utrujenosti zadovoljni, saj smo tako naredili nekaj koristnega za esperantsko gibanje in zlasti za svoje zdravje. O.K.
Zgibanka ZES
Združenje za esperanto Slovenije je vrsto let uporabljalo za informiranje neesperantistov in širše javnosti letak v slovenščini, natisnjen na belem ali zelenem papirju. Letak ni imel nobene slike ali grafične rešitve. Vsebina letaka je bila sicer primerna, a z leti so zastarali nekateri podatki o naslovih društev in o esperantski literaturi. Tako smo se že pred štirimi leti odločili za posodobljeno izdajo, ki bi jo lahko uporabljale vse naše organizacije. Osnutke besedil so prispevali Karl Kovač, Ostoj Kristan, Vinko Ošlak, Milan Škrlj, Janez Zadravec in morda še kdo, zadnji lekturi pa sta opravila Tomaž Longyka in Janez Jug. Vse bi bilo v redu, če ne bi vsa procedura potekala tako počasi, z velikimi premori. Minile so mnoge prireditve, ko nismo imeli pre-potrebnega propagandnega gradiva. Končno smo za nastope v okviru letošnjega Evropskega dneva jezikov uspeli zagotoviti dokončno verzijo besedila in ličen izdelek.
Vsebino naše nove zgibanke tvori zgoščeno besedilo, ki v dveh poglavjih opisuje poslanstvo in cilj esperant-skega gibanja ter razlaga, kaj je mednarodni jezik esperanto in kaj nudi. Temu so dodani naslovi slovenskih esperantskih organizacij, spletišča za učenje ter glavnih učbenikov in slovarjev. Tehnično je letak zgibanka lista A4 na 3 dele (amerikanka oblike Z) na boljšem papirju z barvnim tiskom in diskretno grafiko. Prva naklada z datumom september 2015 je bila natisnjena v 2.000 izvodih. Izdajatelj je Združenje za esperanto Slovenije. O.K.
Izvod zgibanke ZES je samostojna priloga k tiskani izdaji te številke biltena.
Informacije / Informoj
10
september / septembro 2013
Tečaj na OŠ Anton Ukmar Koper
Prvi članek o esperantskem tečaju na OŠ Anton Ukmar v Kopru smo objavili v našem biltenu št. 2015/1 na strani 10. Od januarja letos pa do konca šolskega leta 2014/2015 je potekala interesna dejavnost Esperanto po dve uri tedensko. Predloga za delo je bila risankaMazi en Gondolando. Tečaj je obiskovalo deset učencev 6., 7. in 8. razreda. Tečaj je vodil Peter Grbec.
V šolskem letu 2015/2016 je zanimanje za esperanto na tej osnovni šoli podvojeno, za kar gre nedvomno zasluga modernemu pristopu k načinu poučevanja. Preberite si spodnji opis dela učitelja, kot ga je sporočil Mednarodnemu združenju učiteljev esperanta ILEI. Zavedati se moramo, da je to trenutno edini tečaj esperanta na kateri koli osnovni šoli v Sloveniji. Po pregledu na spletišču edukado.net je tudi v svetovnem merilu relativna redkost - na tem spletišče je prijavljenih namreč le 25 šolskih ali univerzitetnih tečajev. O.K.
Mi nomigas Peter Grbec. Mi estas instruisto kaj ekde septembro mi gvidas kurson de Esperanto en mia elementa lernejo en Koper (Slovenujo). Mi instruas Esperanton dudek lernantojn, kiuj estas dekunu jarojn agaj, per tabuleto uzante Duolingon. Jen la retpago: https: //www.duolingo.com/.
Mi instruas esperanton ciusemajne unu horon kaj ciun semajnon mi havas pli da lernantoj. La lernantoj estas tre motivigitaj car ili uzas tabuleton kaj konkurencas inter si (Duolingo ebligas la lernantojn igi amikoj kaj la lernantoj povas vidi kiom da poentojn gajnas iliaj amikoj). Mi ankaü arangis konkuradon por la lernantoj kaj la ses plej diligentaj ricevos libron de fabeloj en Esperanto. La donaconto estas Slovenia Esperanto-Ligo.
Kiuj estas la utiloj de lernado de Esperanto uzante la anglan lingvon? (Oni povas lerni esperanton ce Duolingo nur uzante la anglan.) La gepatra lingvo de la plej-multo de la lernantoj estas la slovena lingvo: la lernantoj uzante Duolingon devas pensi en tri malsimilaj lingvoj samtempe kaj pro tio lia cerbo devas ekfunkcii rapidege. La lernantoj nun komprenas pli bone la anglan ol antaüe. La lernantoj eklernis la anglan lingvon sep-agaj sed la plejmulto de la lernantoj lernas gin parkere nekompre-nante bone, kiel la angla lingvo funkcias. Uzante Duolingon mi asertas, ke uzante esperanton kiel regula lingvo ili pli bone komprenas, kiel funkcias la angla lingvo kaj samtempe ili lernas Esperanton.
Ciu lernanto uzas propran tabuleton (foto P.G.)
La lernantoj lernas tute memstare. Ili devas si mem ekkompreni la regulojn. Mi helpas al ili nur, se ili petas min. Do la cerboj funkcias tre rapide. Laudinda afero estas ankau, ke la lernantoj venas dek, kvindek minutojn antau la komenco de la kurso, helpas min prepari cion kaj komencas lerni solaj antau la komenco de la kurso kaj kiam la kurso finigas, ili ne volas iri hejmen. Mi audis ilin priparoli irante hejmen:"Pluvas, mi ludos esperanton per mia tabuleto hejme unu horon". Laudinde estas ke la lernantoj ludas uzante Duolingon por lerni esperanton. Duolingo ebligas min kiel instruiston vidi, kiom ili lernis hejme. Surpriza afero estas, ke pli ol duono de la lernantoj lernas esperanton solaj hejme lau ilia volo. Do ili pensas, ke ili ne lernas malinteresan fremdan lingvon, sed ke ili ludas novan ludilon. Ili ludante lernas. Kiel bela afero!
Druga dopisna seja IO ZES
V času od 20. oktobra do 6. novembra je bila izvedena v skladu s poslovnikom dopisna seja z oznako »oktober 2015«. Soglasno so bili sprejeti sklepi, da IO:
-	sprejme pristopno izjavo Petra Grbca,
-	potrjuje upravičenost knjižnih daril in z njimi povezanih stroškov po spisku iz predloga seje,
-	sprejme ponudbo za sourejanje spletišča espe-ranto.si in odobri potrebna administratorska pooblastila za Petra Grbca,
-	odobri odprtje poslovnega računa pri DHL, prenos sredstev in zaprtje računa pri NLB,
-	odobri zagon projekta Ustanovitev sekcije espe-rantistov obalnih občin; projekt začetno usmerja, nato pa spremlja in o njem poroča Ostoj Kristan,
-	odobri zagon projekta Esperanto kot neobvezni in obvezni izbirni predmet in da bo imenoval projektno skupino po posvetovanju s kandidati za člane skupine in
-	bo pripravil in sklical posebno sejo za ponovni zagon projekta za pridobitev statusa organizacije v javnem interesu.
september / septembro 2015
5
Informacije / Informoj
Naslednja skupna seja IO ZES bo verjetno ob proslavi Zamenhofovega dne v Mariboru ali Ljubljani. O.K.
Iz dejavnosti EDL
Foiro de lingvoj
Eüropa tago de lingvoj (ETL) estis celebrita cijare en multaj lokoj de Slovenujo - en lernejoj, kulturaj societoj, komercaj organizajoj ktp. Oni povas serci tutmonde rilatajn eventojn en la retpago de Eüropa centro por modernaj lingvoj en najbara urbo Graco (Aüstrujo) http://edl.ecml.at/Events/EventsDatabase/tabid/1772/la nguage/sl-SI/Default.aspx. Se vi hodiaü (la 23-an de oktobro) uzus la filtron Slovenujo, vi trovus 6 trafajojn, el kiuj 5 rilatas Esperanton: dufoje la eventon de ES Maribor la 28-an de septembro, dufoje Kunigadon kun esperanto de EK Posavje en Pišece kaj la Foiron de lingvoj en Koper. La eventoj enkadre de ETL en lernejoj estas priskribitaj en la retpago de la slovena ETL-kunordiganto Pedagogia Instituto en Ljubljana http://www.zrss.si/evropski-dan-j ezikov/?lnk=izkusnj e2015. Sur ambaü retpagoj mankas multaj eventoj, car la organizantoj ne enregistrigis la eventojn kaj (ankoraü) ne raportis pri ili.
Nun mi volas pli detale raporti pri la Foiro de lingvoj en Koper. La orga-nizanto de la evento estis Kultura kleriga societo Pina el la urbo Koper. KKS Pina invitis la Triestan Esperan-to-Asocion (TEA) prezenti Esperanton per stando en la foiro. La foiro konsistis de cirkau 15 standoj sub la stona tendo de Taverna kaj daüris de la 10-a gis la 14-a horo la 26-an de septembro. Taverna estas belega arkada konstruajo en la centro de la antikva haveno (mandraco) el Koper, iama tenejo de salo. La standoj prezentis krom Esperanton la grekan, hungaran, francan, serban, finnan, estonan, litovan, makedonan, bosnianan, furlanan ktp lingvojn kaj la brajlan skribon. Vizitantoj de la foiro venis plimulte de Koper kaj Triesto; ili parolis slovene aü itale, multaj ankaü ambaü lingvoj n. Kelkaj vizitantoj de nia stando estis esperantistoj aü personoj, kiuj lernis Esperanton antaü multe da jaroj.
Mi menciis nian standon - guste: TEA petis Slovenian Esperanto-Ligon (SIEL) enrici la esperanton standon per slovena faka literaturo kaj helpi prezentadi esperanton al nur-slovene-parolantaj vizitantoj. Rezultis ke Elda Doerfler, Elena Zerpini kaj Elio Nocent de TEA
kaj Meta Duhovnik kaj Ostoj Kristan de ES Ljubljana kune disstarigis la materialojn kaj dekoris la standon. SIEL kontribuis la grandan flagon, la prezentajon sur transportebla komputilo kaj slovenajn lernolibrojn, vortarojn kaj aliajn slovenajn eldonajojn. TEA prezentis krom sia propaganda materialo multajn interesajn tradukojn de mondfamaj verkoj. La kunlaboranta teamo servis la vizitantojn plennombre gis la fermo de la foiro.
Elda kaj Elena atendas la unuajn vizitantojn (foto M.D.)
El multaj gevizitantoj mi devas mencii almenaü du. Malgraü 88 jaroj vizitis nin estimata esperantistino kaj verkistino Mira Lipičar, kiu vivas en Koper. Interese si trafoliumis la novan plilargigitan eldonon de lernolibro Esperanto por fervojistoj de FES Maribor, kies unuan eldonon si tradukis el la serba lingvo. Si esprimis dankon, ke esperanta evento finfine okazis ankaü en sia urbo. La dua tre satata vizitanto estis Peter Grbec, kiu jam du jarojn gvidas kurson de esperanto en la elementa lernejo Anton Ukmar en Koper. Lia agado signifas novan capitron en instruado de esperanto en Slovenujo, pri kio ni skribos en speciala artikolo.
Mira Lipičar honorigis nian standon per vizito (foto M.D.)
Informacije / Informoj
10
september / septembro 2013
Intereson por ebligi la lernadon de Esperanto montris ankaü la reprezentanto de Gimnazio de itala minoritato Gian Rinaldo Carli en Koper. Okaze de sufica nombro da kandidatoj la instruiston povus konsili TEA aü SIEL. Espereble la ideo naskos novan kurson de Esperanto!
Elda, Elio kaj Metka funkciis perfekte (foto O.K.)
Mi rememoras la plej simpatian vizitanton, kiu alveturis al nia stando per trotilo. Post mallonga observado la eta knabo rimarkis: »Mi scias pri Esperanto, mi lemos gin cijare.« Li estas unu el la 20 kursanoj en la lernejo Anton Ukmar.
Geedzoj Kristan havos belajn rememorojn (foto E.N.)
Al mi restas nur demando aü mirado, kial Konsilan-taro de Eüropo (Svet Evrope), gia Departemento por lingva politiko, Eüropa centro por modernaj lingvoj kaj la partnero Eüropa Unio en iliaj retpagoj kaj multnom-braj materialoj tute ignoras esperanton, ec en rekta rilato al Eüropa tago de lingvoj. O.K.
Četrta seja IO EDL
Četrta seja Izvršnega odbora društva je bila 9. novembra 2015 ob 17.30 na Štefanovi 9. Prisotni so bili vsi člani IO in dva člana NO društva. Določen je bil datum
in okvirni program za proslavo Zamenhofovega dneva in Dneva esperantske knjige v Ljubljani. Predvidena so tri strokovna predavanja in več kulturnih vložkov. Poleg nekaj finančnih vprašanj so bili obravnavani še nekateri projekti iz načrta dela društva in ZES. Ti projekti bodo podrobneje predstavljeni članstvu tudi na proslavi Zamenhofovega dneva 5. decembra. O.K.
La 5-a lingva vespero
Lundon, la 9an de novembro 2015 okazis en la klu-bejo en Štefanova 9, Ljubljana la kvina paroliga vespero en esperanto. Ceestis 9 geanoj de Esperanto Societo Ljubljana (Nika Rožej, Ana Ferrer Zadravec, Christian Moe, Tomaž Longyka, Meta Duhovnik, Janez Jug, Jernej Lindič, Milan Škrlj, Ostoj Kristan) kaj 3 SIEL-geanoj el Sevnica kaj Koper (Anka Vozlič, Simon Urh, Peter Grbec). La kunsidcambro estis plenplena, oni bezonis aldonaj segoj.
Je la 18.30 horo la parolon prenis Christian Moe. Li parolis esperantlingve mallonge pri Norvegujo, ne bone konataj amikaj stato kaj popolo. Kvankam kelkaj ce-estantoj jam vizitis turiste Norvegujon, Christian devis respondi multajn diversajn demandojn. La plej intensa estis la intereso pri norvegaj skribaj kaj parolaj lingvoj, dialektoj kaj lingvopolitiko.
Post unu horo kaj duono da vigla nuresperanta debato oni dankis per spontana aplaudo al Christian por sukcesa kaj agrabla gvidado de la vespero. O.K.
Iz dejavnosti KEP
V stalni rubriki, posvečeni dejavnosti Kluba esperantistov Posavja, so prispevki, ki so jih pripravili člani kluba, ali pa urednikovi povzetki iz raznih dokumentov, poročil, zanimivosti itn. v zvezi z aktivnostmi KEP. KEP sicer sam intenzivno in sprotno obvešča esperantsko srenjo ter lokalno in širšo javnost o svojem delu.
Kunigado cirkau Esperanto
La 22an de oktobro 2015 Esperanto-klubo Posavje (EKP) kune kun Društvo Pleteršnikova domačija (Societo Familia Bieno Pleteršnik) organizis Kunigadon cirkau Esperanto sur la familia bieno Pleteršnik. La arango okazis en la naskigdomo de la fama slovena lingvisto Maks Pleteršnik en la agrabla vilageto Pišece. La programon plenumis la membroj de EKP Anton kaj Reneja Mihelič, Edi Zanut kaj Peter Simonišek, la kantkoruso »Pleteršnikovi pevci« kun harmonikisto Lojze Ogorevc kaj la juna flutisto Janž Rener el Pišece.
september / septembro 2015
7
Informacije / Informoj
La arangon kadre de la Eüropa Tago de Lingvoj ceestis pli ol 20 gastoj, inter ili ankaü la prezidanto kaj vicprezidanto de Slovenia Esperanto-Ligo Janez Jug kaj Ostoj Kristan kun sia edzino Metka Duhovnik el Ljubljana kaj Davorin Jurač el Prevalje en Karintio. La partoprenantojn bonvenigis Martin Dušič, prezidanto de la Societo Familia Bieno Pleteršnik. Parton de la arango filmis Davor Lipej el la firmao Videokom Brežice - vi povas vidi gin per klako sur la ligilo http://www.pisece.si/srecanje-z-esperantom-na-pletersnikovi-domaciji-v-pisecah/.
La scenaristoj de la arango: Anton kaj Reneja Mihelič
La baza temo de la okazajo estis mallonga prezento de la historia evoluo de Esperanto kun speciala emfazo de kelkaj gravaj mejlostonoj dum tiu evoluo. La pre-zentintoj de la programo elstarigis ankaü la organizite-con de la esperantista movado en Slovenujo. Aparte estis emfazita la graveco de la klopodoj por denova enkonduko de Esperanto en la elementajn lernejojn kiel elekta lernobjekto. La partoprenintoj estis invititaj viziti estontajn esperantajn arangojn, interalie ankaü parto-preni la novan 30-horan kurson de la fundamentajoj de Esperanto en Brežice.
Prezentita estis ankaü la lingvo mem: unue mallonga dialogo inter du fikciaj novaj amikoj, esperantistino el Hungarujo kaj esperantisto el Italujo, poste provis ciuj ceestantoj mallonge prezenti sin en Esperanto. Ni ankaü aüdis pooemojn de Ivana Vatovec kaj de Srečko Kosovel: Bela krajina (Blanka markio) kaj Kraška jesen (Karsta aütuno) en la slovena kaj en Esperanto.
Speciala atento estis dedicita al la ricega esperanta literaturo, al esperantaj filmoj, radio kaj televido, al kongresoj, konferencoj, tendaroj, al multnombraj specoj de formala esperanta edukado, al Esperanto sur interreto - cio ci en la kadro de seriozaj klopodoj por la efektivigo de Esperanto kiel egalrajta internacia lingvo.
La esperantistoj prezentis ankorau kelkajn karakteri-zajojn de la esperanta gramatiko. En tio aktive parto-prenis ankau la aliaj ceestantoj (en formo de tiel nomata »paroliga laborejo« ). Tiel ili povis, en agrabla maniero, ekkoni la praktikan uzeblecon, simplecon kaj belecon de Esperanto.
Por pli facila kunlaboro dum la vespero la partopre-nantoj antau la komenco de la arango ricevis la novan faldfolion de SlEL Esperanto estas movigilo de la lingva demokratio kaj folion kun la plej bazaj esperantaj vortoj por ciutaga uzo.
Ostoj Kristan ekspoziciis iom da aceteblaj esperanta literaturo kaj jubileaj postmarkoj. Aparte li prezentis la bultenon de SlEL Informacije / Informoj, kie aperas diversaj kontribuajoj pri la esperanta movado en la slovena kaj esperanta lingvoj.
Je la fino la ceestantoj helpe de la harmonikisto kaj la kantista koruso Pleteršnik kune kantis Gojigas min vivo kampara, arangajon de la slovena popolkanto Prav luštno je res na deželi.
La baza celo de la arango estis en agrabla maniero prezenti al neesperanta publiko la gravecon de la poresperanta movado kaj kelkajn eblojn ekkoni kaj lerni tiun lingvon, kiu povus farigi la dua lingvo de ciu popolo en la mondo.
La partoprenintoj de la arango kun la prezidanto de la Societo Martin Dušič (antaüe: la tria de dekstre)
La diligentaj hejmmastrinoj Milena Dušič, Maijanka Bedič kaj Reneja Mihelič pretigis por la ceestantaro de la kunigado hejmajn mangetojn. La tablo estis plena da sandvicoj, fagopira kuko, poma strudlo, nuksa kuko ktp. Antaü cio ne mankis la cijara »juna vino« de Dušič, kiu meritas, ke la agrabla kunigado povis daürigi en la vinkelo profunde en la aütunan vesperon.
Arangon kun tiaspeca enhavo ligite kun la aparteco de loko kaj kun la kunlaboro de hejma kultura societo la organizintoj de la Kunigado cirkaü Esperanto ciam
Informacije / Informoj
10
september / septembro 2013
povas oferti kadre de kultura turismo por hej maj kaj eksterlandaj gastgrupoj. Teksto: A.M., Fotoj: D.J., Resumo: O.K., Esperantigo: T.L.
Nemallongigita artikolo de Anton Mihelič en la slovena lingvo kun fotogalerio troveblas en Dolenjski list sur la ligilo
http://www.lokalno.si/2015/10/28/143511/zgodba/Priie tno_druzenj e_z_esperantom_na_Pletersnikovi_domacij i/ kaj la kontribuajo de la jurnalistino Natja Jenko Sunčič sur la ligilo
http: //posavj e.info/kultura/ druzenj e -z-esperantom.html.
Iz dejavnosti EDM
u
ESPERANTSKO DRUŠTVO
ESPERANTO-SOCIETO
MARIBOR
105. obletnica EDM
Mariborsko esperantsko društvo, ki je eno izmed najstarejših društev v Mariboru (prvo, ustanovljeno leta 1877, naj bi bilo predhodnik današnjega Turističnega društva), je praznovalo svojo 105. obletnico.
Na srečanju 14. septembra je predsednik društva Mario Vetrih iz bogate dejavnosti izluščil nekaj zanimivosti iz daljnje in polpretekle zgodovine. Nekaj spominov iz novejše zgodovine so obudili nekateri po stažu starejši člani, med njimi tudi nekoč najprej tajnica (1985-1987) in za tem nekaj časa predsednica društva (1987-1990) Maja Kovačič.
Maja Kovačič obuja spomine (foto Z.K.)
Ob tej priliki smo se še spomnili nedavno preminulega dolgoletnega člana Aleksandra Hermana - Sandija (1935-2015). Zlatko Tišljar je nanizal nekaj svojih spominov nanj. Povzeto po spletišču EDM
Srečanje ob EDJ
Esperantsko društvo Maribor je letos »že« drugič praznovalo Evropski dan jezikov (EDJ).
Tokrat je bilo srečanje razdeljeno na dva dela. V prvem je Mario Vetrih predstavil bistvene značilnosti dneva jezikov: kaj je EDJ ter čemu je namenjen. Za začetek pa so poslušali pozdrave v velikem številu jezikov (za zabavo jih lahko kdo prešteje na povezavi http: //edl .ecml .at/Portals/33/sound/hello.mp3). Skupaj so si ogledali tudi podatke o raznih jezikih in jezikovnih skupinah, tudi o znakovnih jezikih.
Drugi del pa je bil namenjen predstavitvi spletišča lingvo.info. Zlatko Tišljar je predstavil jezikovni portal lingvo.info, kjer se v 21 jezikih nahajajo osnovne informacije o 28 jezikih, med njimi je tudi esperanto. Jezikovni portal je financiran s strani Evropske komisije in združuje 9 partnerjev iz sedmih evropskih držav. Vsi partnerji imajo številne izkušnje na področju lingvistike in prihajajo iz Nemčije, Belgije, Slovaške, Poljske, Danske, Slovenije (Društvo za evropsko zavest) in Litve. Jezikovni portal je sestavljen iz štirih sklopov: Lingvopedia, Babilon, Lingvopolis in GeoLingvo.
V Lingvopedii se nahajajo kratke informacije o jezikih v Evropi: zgodovina, dialekti, slovnica, pregovori, zabavna dejstva in še mnogo več!
Babilon zajema splošne informacije o lingvistiki, predstavljene na razumljiv in zanimiv način: jezikovne družine, izvor jezikov, sociolingvistika in druge teme.
Lingvopolis je obsežna zbirka povezav in uporabnih informacij o različnih jezikovnih projektih, spletnih straneh in dogodkih.
GeoLingvo je interaktivna igra o jezikih: zabaven kviz za testiranje znanja o jezikih, s katerim lahko izzovete znance (povabilo preko e-pošte) in prijatelje s Face-booka.
Več o tem srečanju si poglejte na spletišču EDM s povezavo http://esperanto-maribor.si/evropski-dan-jezikov-2015/.
Razgovor s Petrom Balažem
Esperantsko društvo Maribor je v sejni sobi Mestne četrti Center, Kacova 1 v sredo, 14. oktobra gostilo slovaškega esperantista, založnika in urednika Petra Ba^a. Predstavil je organizacijo, ki jo vodi: Edukado@Interreto oz. E@I. Organizacija E@I je bila registrirana leta 2005 kot politično nevtralna, nevladna mladinska organizacija. Ustanovila jo je mednarodna
september / septembro 2015
9
Informacije / Informoj
skupina, ki se ukvarja s projekti na medmrežju. Pod tem imenom je delala od leta 1999 kot neformalna organizacija.
Vizija organizacije je miren in harmoničen svet, v katerem lahko vsi prebivalci enostavno in hitro komunicirajo po vsem svetu. Osnovni cilji za dosego tega so:
■	spodbujati medkulturno učenje in mednarodno sodelovanje ter komunikacijo;
■	podpirati učenje in uporabo medmrežnih tehnologij in jezikov;
■	pomagati z uresničevanjem listine Združenih narodov in njene deklaracije o človekovih pravicah.
Da bi dosegli cilje, E@I sproža in podpira projekte za mednarodno sodelovanje mladih, organizira izobraževalne in kulturne prireditve, obvešča o pomenu in koristnosti mednarodne komunikacije brez omejitev.
Eno od ključnih področij dejavnosti organizacije so seminarji. Na teh seminarjih udeleženci vadijo in si pridobivajo izkušnje, kako na različne načine sodelovati s pomočjo uporabe spleta. Ob tem se izoblikujejo tudi novi aktivisti (osebe, ki delovno, z dejanji sodeluje pri nečem). Med seminarji se organizacija E@I srečuje in tudi dopolnjuje z novimi sodelavci, nastajajo zamisli za nove projekte in aktivirajo se novi ljudje.
E@I je izvedla in še vedno vodi oziroma sodeluje pri različnih projektih (trenutno število je 23), katerih skupna značilnost je da so prosto uporabni (brezplačni za porabnike). Izmed bolj zvenečih (in pri nas znanih) so spletišče lernu! (spletišče za učenje esperanta, tudi v slovenskem jeziku), lingvo.info (osnovne informacije o evropskih jezikih), Speak and Learn (spletišče namenjeno predvsem študentom mednarodnih izmenjav Erazmus), Bonan Apetiton (spletišče namenjeno vegeterijancem in vegancem), Ridejo (zabavne strani -smešnice), Komputeko (prevajalci in pisci tekstov povezanih z računalništvom), Esperanto-aktuale (stran namenjena novinarjem in vsem ostalim zainteresiranim za esperanto) itn.
Leta 2012 je bil Peter Ba^ž izbran za »esperantista leta«. Živi v svojem rojstnem kraju Partizánske, govori slovaško, češko, nemško, poljsko, rusko in angleško, kot tudi mednarodni jezik esperanto. Povzeto po http://esperanto-maribor.si/peter-balaz-gost-edm/.
Leposlovni kotiček
La progresado de l' pilgrimanto
Pri Založbi Ignis, ki je delovno področje družbe Dina-mi d.o.o. iz Ljubljane, sta izšla prvenstvena prevoda -slovenski in esperantski - znamenitega dela The
Založbi Ignis.
Pilgrim's Progress pri nas malo znanega angleškega avtorja Johna Bunyana. To delo velja za najčešče pre-vajano versko besedilo razen Biblije. Vseh izdaj v raznih jezikih je bilo okoli 1.300. La progresado de l' pilgrimanto je izšel v nakladi 300 izvodov. Knjiga v obsegu 288 strani stane 35 EUR. Naročite jo lahko po telefonu ali po e-pošti pri
Prevajalec Vinko Ošlak je opravil pionirsko delo, pa tudi zanimiv eksperiment, saj je prevajal težko besedilo iz stare angleščine hkrati v esperanto in slovenščino. Menda ni treba posebej navajati, da gre za prva prevoda tega dela v ta dva jezika. Prevoda vsebujeta celotno delo, tako moški kot ženski del, dodan je prevajalčev predgovor z usmeritvami za čimbolj učinkovito branje knjige, pa krajši opis pomena Johna Bunyana, njegova bibliografija ter komentar o nastanku prevoda, vse izpod peresa Vinka Ošlaka.
John Bunyan (1628 - 1688) se je rodil v okolici Bedforda v Angliji, kjer je tudi večinoma deloval. Imel je sicer več poklicev, a njegova osnovna dejavnost je bila verska. Bil je goreč baptističen pridigar in plodovit pisec. Znanih je preko 60 del, najbolj uveljavljeno pa je religiozna alegorija The Pilgrim's Progress, ki je bila celo podlaga za opero Ralpha Vaughna Williamsa. Bunyan je med drugim prebil celih 12 let v ječi, ker se na poziv kralja Karla II. ni hotel odpovedati pridiganju. Po umiritvi verskih vojn je Bunyan dokaj mirno živel, ustvarjal in pridigal. Njegov grob je ohranjen na londonskem pokopališču Bunhill Fields.
Oceno primernosti vsebine in kakovosti prevoda nove esperantske knjige prepuščam bolj usposobljenim. Vsekakor pa je Vinko Ošlak prehitel množico angleških prevajalcev pri krstnem prevodu tako poznanega dela v esperanto. Nedvomno sta oba nova prevoda - slovenski in esperantski - pomemben prispevek v zakladnico verske literature. In Vinko Ošlak je na tem torišču že mnogo naredil.
Redaktorju in založniku esperantskega prevoda pa bi vseeno priporočil, da namesto pravljice o »tiskarskem škratu« Titivillusu na zadnji strani knjige raje poskrbi za korekturno branje vseh besedil pred tiskom, saj mnoge manjše in večje napake založbi niso v čast.
Vinko Ošlak je svojo najnovejšo knjigo pred kratkim predstavil v »esperantski kavarni« v Budimpešti. Ob robu naj še opozorim na zanimivost (ali pomanjkljivost) na spletnih straneh Wikipedije. O Johnu Bunyanu obstaja obširen zapis v angleščini in precej krajši v
Informacije / Informoj
10
september / septembro 2013
esperantu (The Pilgrim's Progress je tam preveden kot La Pilgrima Progreso), slovenske strani pa ni. Vsaj esperantsko stran o Bunyanu je treba hitro dopolniti s podatkom o prevodu njegovega največjega dela v esperanto. Ne gre le za ugled slovenskega prevajalca, tudi kakšen izvod knjige več bo prodan. Podobno velja tudi za spletne strani Wikipedije o Srečku Kosovelu in za prevod v esperanto izbora pesmi En la ora boato. Med slovenskimi esperantisti bi moral nekdo prevzeti nalogo za ustrezno ažuriranje strani esperantske zbirke Vikipedio, saj je mnogo podatkov zastarelih ali pa celo manjkajo. O.K.
Komentiramo
Se že učite kitajsko? Začnite! (Dnevnik, 17. 10. 2015)
Pohvala Dnevniku za dobro predstavitev širjenja pouka kitajščine v Sloveniji in iskreno dobrodošla kitajščina! Menda je Galileo rekel »in vendar se vrti« za Zemljo, mi pa lahko dodamo »in vendar se menjujejo« za tuje jezike. To smo nekateri napovedali že pred desetletjem in sedaj se igra nadaljuje.
Prihaja torej nov, velik ter močan igralec na oder tujih jezikov in večdesetletni monopol imperialne angleščine je v zatonu. Mimogrede - v istem članku se pričakuje pomoč naše obubožane države - zraven pa je podatek o kitajskem milijarderju s 34 milijardami dolarjev in o 596 milijonarjih! Ali ne bi raje ti bogataši prispevali kak milijonček za širjenje kitajščine v Sloveniji?
V urejeni državi, kar pa Slovenija na žalost ni, bi ta pojav vzpodbudil razmislek. Praktični Nemci so menda uvedli kitajščino kot drugi obvezni jezik v šole, pri nas pa bo pojav kitajščine zgolj povečal zmedo in podrejanje tujim interesom. Trenutno imamo v Sloveniji osem ustanov tujih držav, katerih naloga je širjenje njihovega jezika in kulture (točen odgovor pozna Ministrstvo za zunanje zadeve); vsako leto namenimo za obvezni pouk tujih jezikov (beri angleščine) krepke milijone evrov (točne podatke pozna Ministrstvo za šolstvo); imamo Nacionalni program RS za jezikovno politiko, ki pa ga niti približno ne uresničujemo (točno vsebino pozna Ministrstvo za kulturo). Neodgovorjena so tudi vprašanja: kaj pomeni tuj jezik v vrtcu za ohranitev materinščine?; kako vpliva zgodnje učenje tujega jezika na oblikovanje identitete?; kateri tuj jezik spada v splošno izobrazbo in prisilni pouk in kateri v izbirni pouk?; kakšno znanje tujega jezika dobimo po devetletnem prisilnem pouku?; kaj bi lahko dosegli s cca 2.000 urami prisilnega pouka tujega jezika, kolikor je potrebno za aktivno znanje tujega jezika? (v mnogih državah to število ur zadostuje za izučitev za poklic!) itd.
Seveda na tem področju obstaja tudi drugačen koncept in to v treh korakih:
1.	Pouk materinščine - pri nas slovenščine - za samostojnega in samozavestnega državljana države Slovenije, ki bo ponosen na svoj jezik, kulturo in domovino.
2.	Pouk jezika, ki je enako tuj in enako lasten vsem ljudem, to je v skladu s priporočili UNESCO-a mednarodni jezik esperanto, ki omogoča enakopravno sporazumevanje in vzgojo za strpnost.
3.	Pouk drugih tujih jezikov v skladu s poklicno usmeritvijo ali osebnimi interesi. V nekaterih poklicih tuj jezik ni potreben, v drugih bi koristila francoščina ali ruščina itd.
Ker pa pri pouku tujih jezikov vlada zmeda in podrejanje tujim interesom, imamo vsaj deset tisoč delavcev, ki služijo kruh v Avstriji in se zato morajo učiti nemščino; vsaj enako število delavcev, ki se morajo učiti italijanščino; kmalu najbrž podobno število, ki se bo moralo učiti hrvaščino; in še večje število mladih ljudi, ki smo jih zaradi dobrega znanja angleščine podarili praviloma eni izmed petih držav, kjer je angleščina državni jezik.
Naj za zaključek še enkrat iskreno pozdravim uvajanje pouka kitajščine, ki pomeni dragoceno in dobrodošlo spremembo. Za naprej pa nam še vedno ostajata dve možnosti. Prva je sedanja zmeda in podrejanje interesom drugih, kjer pa moramo tiste, ki so s tem zadovoljni, opozoriti, da naj se ozrejo okrog sebe in ne pozabijo na arabščino. Druga pa velja za tiste, ki razmišljajo s svojo glavo, da še enkrat premislijo predstavljeni koncept v treh točkah in zahtevajo tak razmislek tudi od naših pristojnih državnih uslužbencev ter ustanov. Spremenjene razmere na tem področju namreč zahtevajo tudi ustrezne spremembe pri nas in v mednarodnem prostoru!
Janez Zadravec, Ljubljana
Obvestila in vabila
Napoved prireditev ob Zamenhofovem dnevu
Proslavljanje tako imenovanega Zamenhofovega dneva in Dneva esperantske knjige, ki sta sicer uradno 15. decmbra, je pri nas dolgoletna tradicija, ko se snidemo ob koncu letu tako najbolj aktivni esperantisti kot tudi tisti, ki le bolj poredko pridejo na srečanja. Ker pa je poudarek na sproščenem druženju, je to poleg letnega
september / septembro 2015
11
Informacije / Informoj
zbora najbolj obiskana prireditev naših društev in Združenja.
Letos sta predvideni dve proslavi:
-	v soboto 5. decembra ob 10.00 v Ljubljani na Štefanovi 11 in
-	v soboto 12. decembra ob 13.00 v Mariboru na Meljski 37.
Rezervirajte si ta termin in zanesljivo pridite med nas! Poleg strokovnih in kulturnih točk programa bo tudi dovolj časa za pogovore in zakusko. Vljudno vabljeni! O.K.
Universala Kongreso en Lillo
Ankaü slovenaj esperantistoj estis iom reprezentitaj dum la UK en Lillo. Inter 2.700 partoprenintoj el 80 landoj de la 100-a jubilea Universala Kongreso ci-jare estis nur unu slovena reprezentanto. Zlatko Tišljar reprezentis slovenajn esperantistojn kaj dum la solena malfermo salutis la kongreson nome de Slovenia Esperanto-Ligo.
Li ankaü reprezentis slovenajn esperantistojn dum la asembleaj kunsidoj de Eüropa Esperanto-Unio kiuj okazis dum la UK. O.K.
Vlak Esperanto na Poljskem
Pred leti je Varšavo in Bijalistok že povezoval vlak z imenom Esperanto, a je bil junija 2013 ukinjen zaradi
premajhnega števila potnikov. Ob uvedbi 10 novih hitrih medmestnih IC-vlakov so Poljske državne železnice PKP objavile razpis za njihova imena. Med drugim je glasovanje potekalo tudi za naziv vlaka IC Warszawa - Biaíystok. Ponujena so bila tri imena tega vlaka: Esperanto, Narew in Bojary.
1. oktobra smo tudi slovenskim esperantistom po elektronski pošti posredovali poziv h glasovanju in podpori imenu Esperanto. Šest dni pred koncem glasovanja je namreč imelo ime Narew še veliko prednost pred Esperantom in sicer v razmerju 1,7:1.
Vsesvetovna akcija esperantistov je obrodila rezultat: največ glasov je dobilo ime Esperanto (4.075) pred Narew (2.523) in Bojary (203). Nekoliko smo k zmagi imena Esperanto prispevali tudi slovenski esperantisti in prijatelji esperanta.
Hitri vlak InterCity Esperanto bo obratoval od meseca decembra letos. Po novem bo na poljskih železniških postajah spet slišati njegovo ime Esperanto. O.K.
Nastopi naših esperantistov v medijih
V	nedeljo 26. julija - ob dnevu mednarodnega jezika esperanta - je bil jutranji program na Prvem programu Radia Slovenija namenjen temu jeziku. Oddajo je vodila novinarka Andreja Čokl. V treh govornih blokih sta o esperantu govorila Janez Jug, predsednik Združenja za esperanto Slovenije, in Vanda Klopčič, nekdanja učenka poskusnega pouka esperanta. Vsi, ki v nedeljo zjutraj niso poslušali prvega programa ali bi želeli oddajo ponovno slišati, lahko poslušajo posnetke prvega bloka ob 5.29, drugega bloka ob 6.39 in tretjega bloka ob 7.40 tudi na povezavi na spletišču EDM: http://esperanto-maribor.si/radio-prvi-ob-dnevu-esperanta.
31. julija je bil v ljubljanskem Dnevniku v kulturni rubriki objavljen kratek intervju z avtorico najnovejšega slovenskega učbenika za esperanto Simono Klemenčič. Članek Maje Šučur z naslovom Število govorcev esperanta narašča: Cu vi ridas? si lahko ogledate na povezavi:
https: //www.dnevnik .si/1042717788/kultura/ fokus/stevi lo-govorcev-esperanta-narasca-cu-vi-ridas
25. septembra je na radiu Val 202 v oddaji, ki jo je ob Evropskem dnevu jezikov (EDJ) pripravila novinarka Uršula Zaletel, Janez Jug na kratko predstavil esperanto. Ob njem je nekaj vtisov povedal še starejši esperantist iz Maribora Ivo Škalički. Posnetek traja 6'14''. Oddajo lahko najdete v arhivu radijske postaje pod naslovom Esperanto na spletni strani o EDJ s povezavo: http://val202.rtvslo.si/2015/09/izvidnica-34/	ali
https://soundcloud.com/val202/esperanto.
V	ljubljanskem Dnevniku je bil 24. oktobra objavljen komentar Janeza Zadravca na članek Se že učite kitajsko? Začnite!. Oglejte si ga v rubriki Komentiramo /Ni komentas. O.K.
Predstavitev učbenika Simone Klemenčič
Knjigarna Azil, Založba Znanstveno raziskovalnega centra SAZU in Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) so ob izidu učbenika Simone Klemenčič
Esperanto, Intenzivni 30-urni tečaj jezika Esperanto organizirale prireditev Esperanto - univerzalni jezik, ki je bila 21. oktobra ob 19. uri v Atriju ZRC SAZU.
Učbenik, ki je izšel v sozaložništvu ZOTKS in Založbe ZRC, je namenjen učencem in dijakom, ki se poglabljajo v lingvistično logiko, primeren pa je tudi za samostojno učenje.
Informacije / Informoj
10
september / septembro 2013
V Atriju se je zbralo nekaj čez 20 poslušalcev, od katerih nas je bilo deseterica esperantistov članov ZES in EDL. Po uvodnem nagovoru direktorja ZOTKS Jožefa Školča je esperanto v popularni kulturi predstavila Irena Woelle. Prikazala je nekaj primerov poimenovanj ulic in spomenikov v zvezi z esperantom, kratkotrajni obstoj esperantske države na umetnem otoku v bližini Benetk, insert iz Chaplinovega filma Veliki diktator z esperantskimi napisi nad trgovinami v getu in podobno. Zatem pa se je avtorica učbenika posvetila sistemizaciji in primerjavam med umetnimi jeziki. Žal pa ni razložila metodike in karakteristik svojega učbenika, iz publike pa je tudi ni nihče izzval v tem smislu. Obe predavanji je poživil Matej Krajnc s kratkimi glasbenimi vložki - kitarsko spremljanimi šansoni v esperantu.
Matej Krajnc, Simon Urh in Simona Klemenčič (foto O.K.)
Srečanje s Simono Klemenčič se je zaključilo s sproščenim razgovorom z esperantisti, ki so se šele tokrat medsebojno spoznali, in nekaterimi, ki se že dolgo niso srečali. O.K.
SIEL ankaü en fejsbuko
Ekde la 21-a de oktobro 2015 Slovenia Esperanto-Ligo havas sian propran pagon en fejsbuko, kiu nomigas
Esperanto Slovenija.
Per la fb-pago ni volas informi la plej largan eblan aron da homoj pri kio okazas rilate Esperanton en Slovenujo kaj eksterlande. Ni invitas vin sati la novan pagon. Ni
ankaú invitas vin dividi viajn novajojn, kiujn vi šatus esti afišataj sur la fb-pago Esperanto Slovenija. Vi povas fari tion direkte en la fejsbuka pago aú sendi la novajon al la retpoštadreso info@esperanto.si.
Kie trovi nin? Bonvolu entajpi Esperanto Slovenija en la sercilo (ekz. Guglo) au rekte en fejsbuko per https://www.facebook.com/Esperanto.Slovenija/. P.G.
Kaj bo v naslednji številki?
Za prihodnjo številko Informacij / Informoj, ki bo izšla sredi februarja 2016, so predvidena predvsem poročila o prireditvah ob Zamenhofovem dnevu, poleg tega pa še razna obvestila, napovedi in vesti o dogodkih in dokumentih:
-	besedilo predloga deklaracije o jeziku
-	popis strokovne knjižnice ZES
-	recenzija novega esperantskega učbenika Simone Klemenčič
-	o zgodovini našega biltena
-	in še kaj.
Priporočamo se za prispevke o vaši dejavnosti, predloge in kritike, fotografije in opažanja, ki bi utegnili zanimati tudi druge. Še posebej so zaželeni prispevki v esperantu, saj rabimo jezikovne vaje kot avtorji in kot bralci. O.K.
Bonan Kristnaskon, gajajnfestotagojn kajfeličajn čiujn 366 tagojn de la
venontajaro 2016!
INFORMACIJE / INFORMOJ izdaja / eldonas Združenje za esperanto Slovenije / Slovenia Esperanto-Ligo, Štefanova 9, SI-1000 Ljubljana, Slovenija / Slovenujo. http://www.esperanto.si. Matična št. / kodnumero 5058384. ID za DDV / n-ro por AVI: 93737777. Poslovni račun / bankkonto: IBAN SI56 0201 5001 2704 490 pri / ce Nova Ljubljanska banka d.d.. (Swift-kodo: LJBASI2X). Uredil / redaktis Ostoj Kristan, lektoriral / kontrollegis Tomaž Longyka. ISSN 2385-992X Naklada / eldonkvanto: 60
ISSN 2385-9628 URL: http://www.esperanto.si/eo/bulteno-informacije-informoj-0