1 1 Franc Križnar franc.kriznar@siol.net Glasba v šoli in vrtcu Revija za glasbene dejavnosti v vrtcu, za glasbeni pouk v osnovnih, srednjih in glasbenih šolah ter za zborovstvo, številka 3, letnik XVII, 2013 | ISSN 1854-9721 Izdajatelj in založnik: Zavod RS za šolstvo, Poljanska cesta 28, 1000 Ljubljana, tel. 01/300 51 00, faks 01/300 51 99 | Predstavnik: mag. Gregor Mohorčič | Uredništvo: dr. Franc Križnar (odgo- vorni urednik), Edita Bah-Berglez, doc. dr. Bogdana Borota, dr. Inge Breznik, izr. prof. dr. Darja Koter, dr. Mitja Reichenberg, izr. prof. dr. Barbara Sicherl Kafol, dr. Veronika Šarec, dr. Dragica Žvar, prof. dr. Dimitrije Bužarovski, prof. fdr. Göran Folkestad, dr. Irena Miholić, prof. dr. Patri- cia Shehan Campbell | Naslov uredništva: Zavod RS za šolstvo, Poljanska 28, 1000 Ljubljana, tel. 01/ 300 51 18, faks 01/ 300 51 99 | e-naslov: franc.kriznar@siol.net | Urednica založbe: Simo- na Vozelj | Jezikovni pregled: Mira Turk Škraba | Oblikovanje: Anže Škerjanec | Računalniški prelom in tisk: Littera picta d. o. o. | Letna naročnina (4 številke): 40,89 € za šole in ustanove, 23,79 € za posameznike, 19,61 € za dijake, študente in upokojence. Cena posamezne številke v prosti prodaji je 11,27 €. Naklada: 550 izvodov. © Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2013 | Vse pravice pridržane. Brez založnikovega pisnega dovoljenja ni dovoljeno nobenega dela te revije na kakršenkoli način reproducirati, kopirati ali kako drugače razširjati. Ta prepoved se nanaša tako na mehanske oblike reproduk- cije (fotokopiranje) kot na elektronske (snemanje ali prepisovanje na kakršenkoli pomnilniški medij). Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana. | Revija je vpisana v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo izobraževanje, znanost, kulturo in šport, pod zaporedno številko 572. | Re- vijo Glasba v šoli in vrtcu je v letu 2012 sofinanciralo Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. | Revija Glasba v šoli in vrtcu je indeksirana v Répertoir International de Littérature Musicale (RILM, New Y ork, ZDA) Uvodnik Sodobna glasba v vzgoji in izobraževanju Letošnja tretja številka je po dolgem času spet enojna in nete- matska, kljub temu pa se njena vsebina še vedno dotika vseh ravni in celotne piramide tako glasbe kot šole in vrtca, torej glasbene umetnosti, pedagogike in znanosti v marsikateri od njenih pojavnih oblik. Njim smo zavezani tako tisti, ki to ureja- mo, kot tisti, ki pišemo o tem. Morda je prav zato ta številka malce bolj mednarodno obarva- na, saj sta med štirimi uvodnimi raziskovalnimi in znanstveni- mi članki objavljena kar dva, ki prihajata iz južnoslovanskega prostora. Če prvi trije (so)avtorji – prof. dr. Dimitrije Bužarov- ski in prof. dr. Trena Jordanoska (oba s Fakultete za glasbo Uni- verze Cirila in Metoda iz Skopja) in prof. dr. Milena Đurković Pantelić (Učiteljski kolidž iz Šabca) – pišejo o razvoju pevskih glasov predšolske populacije v Šabcu (Srbija), kar je vsekakor lahko eden dovolj zanimivih podobnih primerjalnih dokumen- tov naših, tj. slovenskih raziskovalcev in raziskovalk, potem za- dnja med njimi, mlada hrvaška doktorica glasbenopedagoških znanosti dr. Mirjana Horvat, v podobnem primerjalnem članku z naslovom Profil učitelja glasbe v osnovnem šolstvu na Hrva- škem in v Sloveniji skozi zgodovinski razvoj do sodobnosti, piše v enem samem delu, ni čudno, saj je omenjena pedagoginja, katere omenjeni (znanstveni) članek je neke vrste sucus njenega doktorata na ljubljanski Akademiji za glasbo (mentorica prof. dr. Darja Koter). Kolega dr. Dimitrij Beuermann (Zavod RS za šolstvo) piše o duru in molu ter lidijskem jazzu. V članku ugo- tavlja, da uporaba melodičnega mola vzpostavi akustični okvir za jazzovsko improvizacijo, ta pa lahko pomembno spodbu- ja razvoj glasbene in splošne ustvarjalnosti v okviru sodobne vzgoje in izobraževanja. Eden redkih slovenskih glasbeno-film- skih strokovnjakov, naš stalni sodelavec in član več generacij uredništva revije, dr. Mitja Reichenberg je prav na željo uredni- štva napisal izvirni članek na podlagi svoje doktorske diserta- cije, ki jo je obranil na ljubljanski Filozofski fakulteti, z naslo- vom Film in filmski zvok v družbeni funkciji (2012). Tudi tako želimo popularizirati sodobno glasbo, ki se ravno s skupnim soočenjem s »sedmo umetnostjo« še najbolj približuje mla- dim v našem (glasbeno)šolskem sistemu. F. Križ nar nadaljuje s predstavitvijo, s triptihom slovenskih (in tujih) učbenikov in didaktično-metodoloških sistemov za trobila v vsej vzgojni pi- ramidi, tokrat na primeru dnevnega in intelektualnega treninga (DIT) Igorja Maroševiča (2004). Ocenjevalni del revije odgo- vorni urednik sklene z oceno knjige Zgodbe knapov ske godbe – 160 let rudarske godbe Hrastnik Primoža Frajleta (2013). Kar dvema obletnicama posvetita pozornost Nevenka Orešič Leban in F. Križnar: prva zapozneli obletnici (1911) komaj znanemu litovskemu skladatelju, pesniku, pisatelju, slikarju in mislecu Mikalojusu Konstantinasu Čiurlionisu (1875–1911), drugi pa letošnji dvestoletnici rojstva slovitega Richarda Wag nerja. V (edinem) poročilu sledi še Glasba na elektronskih medijih Za- ložbe RTV Slovenija, ki je bila navkljub očitni krizi še vedno zelo bogata. Notno prilogo smo tokrat razdelili med dva ustvarjalca oz. skladatelja: Gašper Jereb (roj. 1985) objavlja štiri otroške zbore, Matevž Fabijan (roj. 1933) pa pet otroških zborov (vse s kla- virjem). Gre za ustvarjalna umetnika dveh povsem različnih generacij, šol in stilov in zato za raznolikost opusa za otroške glasove. Tako je tudi prav, saj se prav naša revija ponaša z neke vrste neformalno nadaljevalko nekdanje Grlice (1953–1988), ki je bila, tako kot je revija Glasba v šoli in vrtcu, specializirana za glasbeno vzgojo in otroško ter mladinsko zborovsko petje. Za- radi izvajanja ZUJF-a smo jo morali prestaviti iz letošnje prve (dvojne) številke v prvo enojno, jo razdeliti ter še enega avtorja (Andreja Loparnika) in njegove skladbe za Orffov inštrumen- tarij nameniti v objavo šele v prihodnji – letošnji zadnji, četrti – številki naše revije.