ILUSTRIRANI SLOVENEC
TEDENSKA PRILOGA SLOVENCA
LETO VII_15. NOVEMBRA 1931_ŠT. 46
POZNA JESEN
1. Megleno morje nad Ljubljano {foto Kunovar). — 2. Ob Ljubljanici (foto O. Kocjančič). — 3. Jesen v planinah (Velika Ponca, spredaj izvir Save Dolinke, foto Skerlep). — 4. Cerkniško jezero jeseni (foto Skerlep).
366
Stoletnico našega slovenskega narodnega muzeja
smo obhajali nedavno. Za to priliko je priredilo ravnateljstvo velezanimivo razstavo pohištva, ki ga je zbralo po večini zadnja leta. Tedaj smo tudi nazorno videli, da je sedanja stiska za prostor v muzeju nevzdržna in le želeti je, da bi se čim prej uresničili Plečnikovi načrti glede preureditve častitljivega ljubljanskega gradu v novi narodni muzej. Spodnja slika nam kaže poeled v del te razstave, ki je še vedno odprta.
Dr. Frančišek B. Sedej, goriški nadškof, ki se je pred kratkim odpovedal svojemu visokemu mestu. Z njim so izgubili naši nesrečni Primorci še zadnjo veliko moralno oporo.
Na levi: Evgen Kvaternik, vodja rakoviškega upora na Hrvatskem 1.1871. proti Avstriji. Hrvatje so prejšnji mesec obhajali 60-letnico tega upora, pri katerem je junaško poginil tudi Kvaternik.
Na desni : Pogled v razstavo akad. kiparja Goršeta, ki je bila 1. t. m. otvor jena v Jakopičevem paviljonu. Gorše je nedvomno eden naših najbolj nadarjenih mladih kiparjev, zato vzbuja njegova razstava splošno pozornost.
Na levi: Z angleških volitev; Lloyd George, voditelj augi, liberalcev, govori po rudiju svoj volilni govor; liberalci so izgubili pri volitvah skoro polovico glasov.
Spodaj : Tudi Tihi oceau premagan: ameriška letalca Pangborn in Hern-dorn, ki sta nedavno kot )r va preletela Tihi ocean n sicer z Japonske v .\nioriko v 41 urnli.
Ita^ijaq^M znn. minister Grandi ub svojem prihodu v Berlin,
kjer pa očividno ni opravil ničesar. Spodaj: Na daljnem vzhodu grozi izbruhniti velika vojna, kajti v japonsko-kitajski spor se vmešava tudi Rusija; spodnja slika nam kaže odhod japon. vojaškega transporta na bqjiscp.
367
Jugoslov. katoliški episkopat
(IV. del)
13. Skopljanska škofija s sedežem v Prizrenu je sicer ena najstarejših jugoslov. nadškofij (izvira še iz IV. stol.), po cerkvenem razkolu je prenehala, za časa križarskih vojen je bila obnovljena, po prevratu se je pa izpremenila v škofijo. Obsega vso južno Srbijo in velik del Črne gore, ima pa značaj nekake misijonske škofije. Obsega 10 župnij s približno dvajset tisoč katoličanov. Ordinarij je naš slovenski rojak Gnidovec, položaj duhovščine je pa jako težak.
14. Grško-kat. škofija v Križevcih obstoji od 1. 1611. Izprva je bil sedež škofije v samostanu Marca, od 1. 1777. pa v Križev-cih, toda škofje so se vse 19. stol. brezuspešno prizadevali, da prenesejo sedež škofije v Zagreb. Šele zadnia škof. konferenca je sklenila izvesti ta načrt. Škofija obsega 22 grško-kat. župnij na Hrvaškem, pa
tudi v Vojvodini, Bosni in Makedoniji.
15. Kotorska škofija združuje nekdanje škofije Kotor, Rizan, in Budvo. Izvira pravtako še iz IV. stol. in je obsegala nekoč tudi vso Črno goro. Ima 4 dekanate (Kotor, Perast in Erceg-
novi) s 17.000 vernikov. Spodaj: Stolnica in škof.dvorec griko-katol. škofa v Križevcib.
Spodaj: Novo škofijsko dijaško <>emenišče v Prizrenu, ki ga je z velikimi žrtvami zgradil škof Guidovec.
ogled na Prizren, sede/, skopljanske škofije.
Pogled na katedralo in na škofijski dvorec v Prizrenu. Na levi: Dr. Iv. Fr. Gnidovec, skopi janski škof, naš slovenski rojak.
L)r. Diunizij Nja-radi, grško katoliški škof /a \iio Jugoslavijo 5 sedežem v Križevcih.
Zgoraj na desni: Stolna cerkev sv. Trifona v Kotpru, zgrajena 1. 1166.
Na levi : Pogled nn Kotor, sedež kotorske škofije.
Na desni: Fr. Uccellini, kotorski škof, ki vodi svojo škofijo že 37 let.
368
Pogled v parlament med vojno, predsednik govori poslancem, ki imajo vsi na obrazu plinske maske.
Grozote bodoče vojne
Vsi strokovnjaki so si danes na jasnem, da utegne prinesti bodoča vojna uničenje vse evropske kulture in civilizacije, kajti tehnika je iznašla zadnja leta taka strašna orožja (zlasti pline, letala itd.), da ie proti njim vsaka obramba nemogoča. Toda kljub temu se države ne menijo zato, da bi odstranile vzroke bodočih spopadov in izvedle razoro-ževanje, ki že sedaj v miru upropašča vso Evropo.
Zgoraj na desni: Zračni napad na glavno francosko vojno luko Toulon. Na levi: Konec Eiflovega stolpa. Na desni: Goreči Pariz v jutru po zračnem napadu.
Spodaj na levi: Berlin par ur po vojni napovedi.
Spodaj na desni: Rim se izpremeni v par urah v razvaline.
Športni vestnik
Sport je postal važen faktor tudi na kmetih. Zlasti po Gorenjskem skoraj ni večjega kraja brez športnega kluba. Tudi letos je bilo ustanovljeno nekaj športnih klubov v okrilju Prosvetne zveze. Že letos so nekateri od teh klubov tekmovali. Žal, da to pokalno tekmovanje ne bo tako uspelo, kakor smo pričakovali in kakor bi ti mladi klubi tudi zaslužili. Taka tekmovanja naj bi se pričela pomladi, ne pa tako pozno v jeseni. Vendar naj to ne ovira agilnih športnikov v njihovem delovanju. Na sliki sta posneti najvažnejši pokalni tekmi med Kranjem in Borcem z Jesenic.
natcrotlslc Jugoslav, UsHarne v Cfuhlfani — foaatta poaamexatif aitk «fovoi/en Je s prlvol/en/eoi uroaai4tva