St. 48. V Gorici, v cetvrtek 27. novembra 1873. Tecaj III, „Soca" izliaja vsak cetvrtek in velja s posto prejemana alt v Gorici na dom potiljana za druSalmilte polit. druatva „§oea": Vse leto ...... f. 4.- Polleta......., 2.- Cetvrtleta.......U<» Za neilruzahnihe: Vse leto ...... f. 4.50 Pol leta .....r. 2.30 Cetvrt leta .... ,,120 Posamezne stevilke so dobivajo po 10 soldov v Gorici pri Paternolliju in So-barju; v Trstu v tolwkarnScah „Via del Bcdvedero lift" in ..Via della cnsernia t'50" Pri oznanilili se placuje za navadno pvistopno vrsto: S kr., (-V s« tiska I kra't "i ,. .. „ „ 2 krat (> „ „ „ „ 3 krat 'An voce orlcc po prostom iu vsak \v>t 30 kr. /,a fculi-k. Narocnina iu doyisi naj so blago-voljno posiljajo nrcdirikn: Viltowi Do-Icncit, v Gorici, Con. dvlCristo 186 bli&o 2ivinsl«.>ga trga,kder se nahaja tudi upruv-nistvo. — Kokopirii so no vra&vjo; dopisi naj sc blagovidjnw t'vankujtvjo. — DelaU com hidrugiin nepremo?.niin so narofrifna zniJa, ako se ogiasf pri nrprliiifttvn. Glasilo slovenskega politiCnega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic. Kdor je Sttal kitjige <»d novejSih in nnjbotjSili pi-sateljev o i.arochiem gospodarstvu, posebno pa iminir-negu Scbuize-Dtlitseh-a, ta je moral priti do prepri-caoJH, da drzavna pomoc nij dobra in konstna in da taka pomoc doaiaco obrtuijo poprej oraami, negovzbudi, — V naiem parlamentu je prav zdaj na visti d.-buta o driavni pomoci in vse kaze, da se bo veelna zborova odloeiln za drztm.o pomoc po predlogu ministerstva. To pomod z.-devta pottav. obsega v princtpu te le touke: Ministerstva se da polno moe, da ali uajnie v ino-stranskera 8U milijouov gld, srebra, ali pa da iz>la za tu svoto tohko obiigacij dizavncga posojila v srcbru, ali pa ne posluzi obojdi uaciuov, nekoliko milijouov najtne v srebru na mostruuskem, 2a nekoliko roilijonov pa izda obiigacij. En del tega denara se porabi za us>tanovitev po-fcujiluic, katere bodo po&ojevale denar trgovcim, obrt-nikom in drustvom proti zastavi robe, drznvnib obiigacij, in bodo tudi okomptiiale take menjiee, katere so solidarno podpis«ue od obrtnijskih ali trgovskdi dru-Stev. — Drugi in m.inj.si del tega izposmjenegu denara pa $p obrite za zidanje zele/nic in sicer tist.b zvlozuic, l.utere so uze posiavuo dtnoljene, kakor istrska^ dal-matinjk;;t ena poljska, in eua od Dunaja do Novi. -Da se pa induHtrija zelezoin okonsti, naj mimsterslvo precej kolesnice (Sine) in vagone potrebne za istersko in poljbko zeleznico napravi. Glede osuove posojiinic je sprejet priiicip, da se na Dunaji osnuje ceutralna pumoena dtnamica, od katere bodo odviswe vse druge po^ojilnico po raznib kro-nuvinah. V eentralni deuarnici bodo sedeli poobla-Suenci ministerstva in trgovskih zbornic; enako dobi Tsaka provihcijalna drzavua po^ojdnsca vladuega zas-topnika in nekoliko svetovaicev iz knpcijskih zbornic dotictte dezele. Taje tedaj nucm m ubiikadrzavue po-moci; a uze zdaj misSi m«nist«*rstvo na to, da bi se dobieek, kt nastane dr^avi po tej fliiaod'ii opera ij, za to porabil, da se popolnoina mavna valuta, to je da se odpravi &2tju srebra. Kar se t.co Uizuvne pomoci same na sebi, sme se LISTEK. Kaj je strela, blisk in grom? Velikokrat si u&e shsa! giometi, velikokraf si use videl biiskati. Si pa tudi le enkrat poauslil, kaj je neki grom, strela in blisk? Kaj mi pa tudi pjniaga Uiisliti o takih refitb, katere se dajo toliko pretubut-, kakor sv. Trojica, mi jo zasohs. Stari Grki st> sieer todi tako ravnali; cesar nj.h z Irava pamet razurneti nij m »gla, zavila je ? kriio megodnt^ga Dija'ali drugih bogov, katenh so Grki veliko imeli. Mislili so, da Zevs z lastno roko strele kuje in jib iz vilav zdaj sem zdaj tija meta. S takimi redmi se je po tetn malokedo pedal, ma-lokedo je je pretuhtaval. Spa vale s» vse lepe in zlate vednosti o naravnib moiSeh, pokrite se poeticuim pla-sdem Dijovim, v vbokib prostorih eloveske domi§ljije; narod pa je rairno sanj«l sbulke sanje naravoslovue nevednosti. Tudi dandanes nahajarao mej na§im naroJom veliko Grkov, kateri sieer ne verujejo, di magocni Zevs strele kuje in L njimi svojo vsemogodnost svetu na-znanja, pa gotovo se bolje nenmne in neprimerne, ve 1-nosti in zdravi pameti nasprotue nevere o imenovanth moceb se trosijo pa oasih vaseh iu dol nah: Tr.nogati stol, katerega nevedoa mamica na dvori§ee vrze, po-svefiena goreea lucica, zvonenje proti budi uri in, bog ^0, §e kak§ne neslanossi varujejo b §o proti streli iu luidi ur», polja proti toci. S»rotal vse to ti to!ikorpo- reci, da taka pomofi malokedaj na pravem mestu delu uplodi in tako pomaga k zvisanju dr^avntga blago-staiiif. Ravno tako bode pogubno pri uas, kder vlada ena ozkosrfnu iu drzna stranka, ki gleda povsod ua to, kaka bi %se, kar pride od drzavo, za svojo lastno ko-rist obniiU in tako svojo mofi §^ pomnoiila; ta ilr^av-na pomod bo pri§la na dobro samo euirn priviligiranun, tiom&kim baukam in euim obrtnijskim aristokratom, all denarnim baronom, Mi iz uaSega slaliAda se ue moretno petati s tern upra§anjem v obee; ampak ra-Oun si moramo dati, koliko bo koristila lu ddavtia I'onioc naSi de^el-. Pri ima imbajanio ubilo naravnib pogojev za razvitek male hi veliko obrtnije iu trgov-stva, t\ trg<>V!>tvu in mali obrlniji primanjkujc denara; ce pri nai trgovec ali obrtntk denara i§tV% pndu v rok6 odrtnikov, tako da vsa na$a mala obrtnija po prvih poskuSnjab zopet opcSa. V trm ubziru na.u dr^uvna pt)ino6 goiovo ne bodo pomagala, postbno kcr jemala obrtnija izkljuieua, Na Goriikem bi nam dr&tvna pomoo le po torn kiij koristila, ko bi vlada nekaj dooaradeioli posodda, da si do/ela / njim osnuje ljudsko bunko za mali kmetijski, obrthij»kt iu trgovski kredit. l\i to so za naso dezehio m dr^ivtm po^lauco proved drzuu misli in tesko bi se naSel kak poslanec, ki bi se upal sto-piti proil vlado s takim nasv< toin. Drug vazen fak-tor, kateri bi povzdignil nuSo deielo ua ttsto htopiujo, katero zabluit, glede uaiavuega poto^aja in druzib pu-sebno obrtniji slu^ct-im pogojev, je predelska ^«lez-nica. y~ Oe so u?.e splob take zeleznice, ki imajo svetovno veljaviio^t, kakor jo ima predelska, potrebne cell dr-zavi, tako je j.redeUka ^elezniea neobliodno potrebna na§i kronovini iu prvi avstnjski luki, to je Tr»tu. C« mi Goricani ta zeUzi.ice ne dobimo, bode nase mesto popolncma zaost lo in Se te trgov&ke in obrt-nijske moui, katere se zdaj tu nabaiajo, nam bodo odmanjkale. §e slab§e se bode godila nasi obrtaijski gorati stratii, kaiero jf mogc.^o resiti pog:na . le po obrtniji in te laj pu ?.ele/!nsci, kot prvem pogoji obrlmje. In kedo m«>re uze dnne* preraeumti vse straSne nasledke, kateri utegnejo nastati tritski luki vsled ol- ]a predel'ike zeleznice'? Naj se pusti, «la Benetke maga proti toei itd., ko nevera k zveiieatiji. Doka^ temu je nvpr. menljiwi r^nica, da tun, kler proti toLi zvone, ravsio tako too* l-.ijo m stivle treskajo, kakor tam, kder ne zvone. Kaj pi streljauje z blagoslovljenim smodnikoro, to goiovo pomaga, ker obiake razpodi iu tako rivsreco iz deztde odvrae *? Tako streljanje uavaduo nesredo v de?.elo prities", ker j¦>. zelo ncvarno, a nikedar je ne odvrne, kajti stie!janje h najvecih topov ne m »re tako mocno in tako visoko z;ak razrusiti, da bi oblake raz-podilo. - Dragi pr.jateiji! pt»pustite toraj take brez-glavne nuvade, kateie je neveduost rodila in le nevero rodijo; katere eesto najbolje delalna moui uesradne store in de^eli odtrgajo. Srenja pa naj rajS* razdel-. dragi denar mej siromake, me^to da bi ga potrosila za smodmk. Pregloboko sem vbrezen domacih napak zabrede', ker numenjeti sem le uekoliko ogromu, bltskn in streh psati. Kedor je iizike se ucil, ve, kako tezaveo in nehvalfzen jo m >j namen ; on ve, da nij tako lthko brez fizikalieuih eksperimentov (poskusenj) drugemu fizikahdne resnice razjasu.ti. Tod* na delo! Biizu 600 lut pred Kristovim rojstvom je grski modrijan Thales prilicno opa?il, da je jan'ar fambra), ako ga je po suk-iji p »drsal, majbne m lehka trupla nas« povlekel. Kakur je najtnaujSa' iskra povod og'ijn v slamnati strebi, tako tud: to. Tbalesova iskra je s.cer tlela vee n^go 2000 let, ali nekg (3ez 100 .etje, kar je vzgala ne:zmeren zubelj, kfceri po vaeiu sveti razsvetluje temotno globocino, kder je do istega 6asa podivalo razjasnjenje, kaj je blisk, strela iu grom. U-cenjaki osemo. jstega stoletja so dokazali, da imajo tudi Lez Brenner in Pontebo potegnejo vso nemSko in ilekn po svojih mnogih ze;e/.nicaki vso ogrsko-zithoduo kup-6ijo na-se, k -j ostium po torn Trstu ? Alt hoc* nag urJS. zbor, prav za prav ustavovornn stranka, res Twt tako kii/.novati, da b> po ujein triva rastla? Pa pustuno to, mi smo v tern obziru svoja mae-nje izrekli v tebtuib clank.!i in ce se etikrat recemo, da se za ju/.iu) primorsko d^/e!e skrbi po madehovskor nam te besude v pero diktira ^alostna zavest nesreee, kateri je pnpu§6ena nasa lepa dozoln. Ce pa ufte no po gore omeujeuinn lutciuu, bi bila nam lebko dr^avna podpora gotovo na ka veLo korist pri§la, ako bi so bib sprejidi v dri zboru oai predlogi, da so namreo" •/i Injo no samo one fteleznico, ki so n/,e dovoljenjo, nmpak, di se precoj piedlagajo tudi druge So potrebne z\'kv,nice v raznib kroiioviuuh in da so v tern obziru vlada pravirnio ozira na vse tU/A'lo; tako pa ho bill vsi emiki pivdlogi po voomi zavrzeni in bog ve, to in kudaj se bo naiim poslancem zopot ponudda prilikn, da vsaj na dnevni re I dr^avnoga, zbora spravijo pre-deisko Zeleznico. Mi smo uzt) zndnjic rekii, da bi lopo ziduujiko-nstnik ?,eleznic driavua poirtod priila v pravi nbliki top resneno podpimla dotnade trgovstvu inobrtuij*. Kedo bi tiijil, da to nij tm'i 6c) bi si dtiava, mm;sto 80, aOo milijonov izposodtla iu s tern denarom zidala, ali vsaj podpa'ala 2«dauje fceb'Z-dc, bi prvtd ves ta denar prise! i)» dobro douadi obrtniji in domademu trgovstvu, po tern p» bi s tout deuaiotn ustanovila se stalua vred-nosi, katera bt morala ugodno upiivati na biter razvitek domaee vsakovrstne obrtnije »n kupGije. Nasle-dek tega razvitki pa bi oil, da bi bo tudi avstriJBko kmetijstvo, prvi ste'ier drzave, hitro povzdignilo, kfcr bi vsSei velb; obrtnoBti na>avni pridelki vofio vred-nost priiobdi. Skleaem) svoje pomishke o dr2ayni poaioci z dosravkom, da dr2-ivtia pomod, 6e u2e v pfio-cipuaepriporofiij.va, v tej obliki, kakor jo jesklend &rb. zbor, tudi ne bode do-jti konstila Avstriji, ua§i ttbogi dezeb pa prav eisto ni6. tConadno pa ne miremo si kaj, da ne bi se tfuidi finaiciotaa mmistru, ki houe zaceti s tako boraim srodstvom, kakor je dobieek, ki ga bodo doaai.do pnojiluioe, aredovanje n.ise valuta, ali odpravo azije. To je ravno toliko, kakor uoceai, pa ne morera. druga trupla imenovano lastnost. Ako spanjski vosk (cera spagna) z volneno ruto podrgnes in ga narezanim koscekoai pap'irja blizas, zapizis takoj, da vodk^tudi papigeve ko§ceke nase povleee, po dotiku pa papfrcek koj odpaJe. Sj lepsa posting pnkazen, ako kroglico iz bezgove sredice kamorko'.i obesis in jej se svilnato ruto veekrat poirgnea steklea drog (stekleno palico) bsiz2t§. Trupla, ki imajo uuen-jvauo lastnost, iraenuje-mo ,elektriciii". Ta besedi jj posueta iz grSke be-sede „elekirunB, kar v nas^m j^z.ki ^jantir" poraenj* Mislisi kroglo iz rudnine ua stekleno palico napi-deno, podrgui veekrat pupr.gjui st-klea drog se svilnato ruto iu dotekui krog.o z nji:n, ponovi vse delo 20 do 30krat in videl bo§ vse poprejsue pnkazui bolje zive. . . Ta nova resnica uas uc^, da more krogla iz rudnine bolje elektricua biti nogo je bd Spanjski vosk in stekleni drog. v Drugic vi lis pa tudi, da nam je mogjce trupla mofino „eiektr.zivati", to je nwfiuo elekuiCia napra-viti. Po tak«jm potu trupla elektrizovati, je zelo te-zavno; ciovesk* razum je tega delj tudi za to jako VHzao delo masino i v adreso pa se nij stavilo nic, kar uem»m§ke na-rode tifici in po center hrepenijo. Grof Hohenwart voditelj federulistov in tudi pravna stranke, je naznauil, da bode ta stranka p.'oti adresi glasovala, razgovora so pa ne udelezila, kar je kaj no-vega v parlamentarnib obifeajib. Zoper sklep svoje stranke je govoril gosp. Herman, razvijaje v kratkem krepkem govoru federalisticuo staliSce ?n potem pravue stranke: miSljenje o verskih zadevab. Or. Razlag jo bolje posredoval, dr. Vosnjak na je razvd ve* narodni nas program in oaso ieljo po zedinjenji, kar se je pr-vikrat slisalo v tej zbornici; zato mu b.idi hvala inp>-hvalat Dr. Razlaga je dr. Herbst z hudo zyijaSo za-vracal. Hermana so pa cent: alidticni poslanci po syoji atari grdi in nedostujni ravadi veselo zasmehovali, s tern pa dokazali, da' so nepoboljSljivi mozje, da jim nij parlament shod resuobnih drzavnikov, ki imajo sHepati o sreii ali ncsret'i milijonov. Ti gospodje centralisti se vedno smejujo, kedar jim poslanci milijonov razvijajo tezue, potrebe in tir-jntre raznih od njib zatirauib narodov, posebno vzboja njih veseloat nesreca slovenskega naroda. Bomo videb, ali se boste sraijali tudi taeas, kedar bo, poprej ali kasnej, Ituljan hotel nresniciti, kar je zapisano na me8toih vratah v Vidmu: Italia fatta, ma non com-piuta, in tirja Se 'l'rentin, GonSko, Tist ,in Istrijo, in kedar najde na mejah potrt, zaspanin reven, ali bolje tzbujen pa razzaljeu in obupan narod, kuten bo dal,'kar se mtt vzame denarja in sinov sicer brez ngovora pa roke krizem drzajef k vecemu obialovaje nesreco; na-mesto da bi zavedajod se svojih pravic navduseno bra-nil svojo naroduost, in se svojim telom pokrival svoje in Avstnje meje. Bomo v.deli, ce se bo salj.vo in smeiao zdelo njim, sedajuim krutkovidnezem in sebieni-kom, kedar bo Avstriji odkake drnge straui nevarnost pretila, in bo narode nezadovoljaost tlac.la, namesto da bi je Zrtovalno domoljubje v boj in brambo gnalo. sibo prelomil. lata iskra te nekoliko pvetrese in ko bi trend, zgnbi se cudua prikazea; niti t«, uiti prejSuo truplo sta po tern elek^ncaa. Daadanes nam je mo-goee trupla tako modno elektrizovati, da clovek koj mrtev postaue, ako se takemu bliza in ako ga ista elektrifioa iskra zadene. Ako pa sam na stol stopis, kateri ima steklene noge ali kateri na stekli stoji, bo§ videl, di sam po dotiki z elektricoim traplom elektric^u postanw : lasje ti vstanejo po konci in iz vsakega uda ti iskre ietijo, ako te dotaknem. Ko iz stola stopis, izgubis kaj im sn. Kedo je je zdaj brand v zemljo p<»b.'gn«ti? Kelo drugi, ko stekiol Iz tega vidiS, da nekatera trupla hitro elekiici-teto v zemljo vodijo, druga je pa niL ne vodijo, ali pa saj prav tesao. Prvlm pravimo „u g o d u itt, dru-gim neugodnielektrovodi. Ta ci imennjem Se nekoliko ugodnih elektrovodov: rudnina, voda, vol-hek zrak, eloveski zivot, vse zivali ltd. Neugodui e-lektovodi so: steMo, Spanjski vosk, svila, smula, suhi zrak, suha drva ltd. Lastnost etektricae iskre so uze v za5etka Oiem-najstega stoietja misel vzbudde, da nij streiu nic dru-gegat nego elektricna iskra, se ve da, mocaeja nego jo moramo mi z najumetnej§imi io najvecimi masuiami oziveti. Uze tadas so ucenjaki mislili, da so oblaki elektridoi itt da elektridne iskre iz oblaka v oblak ali v zemljo vteko. Benjamiu Franklin, rodom Amenka-nec, je prvi dokazal, da je to istina. Naredil si je svilnatega drakona, kakor§nega si uie moreda sam na vrvici izpustil, da je visoko po zraku plavat. V sred drakona je zabil rudast zebelj, kat«ri je proti neba molil; isti del konopyeue vrvice pa, kojega je v roki drzal, je omotal se svilo in okoval konec takega dra-kona, radoveden kaksen bode vspeb tega pocetjo. Va Kaj pa ie federalize.n, da ma tobkonasprotajete? Eua drzavaii oblika, je kakor ce«tralizvm, in vse oblike so le rej^|ivne, & ozir^m na razne razm re dobre ali slabe. l|^ki ipavniki izberejo tisto, ki je casom in zeljam, okolnostim in raznicram najbotje primerua. I>a je pa Avstriji le fidcralizem pnmeraa drzarna oblikw, mora vsak iwidevati; vsak hoes imeti svobo !o, d* se po svojem razvija in uaprcdaje. Centralisti pa !u>$ejo vse P°^ en kli'bak spraviti, ia so v ta oarnen razs>e postave dill, katare bs imele svobodne bits, in so po nj h mnenji tudi * praviSne na-rodom, kakor na pr.§J9. drzavno-osnovnib postav. Toda eeiinajovso te postave tuii kaj dobrega v sebi, mhistri iz te stranke vzeti jib ne izp^Jjavajo ne po duhu ne po besedi, temvsc zatajewjo svobodo m naro-Jnost, zlasti pri nas Sioveucib. Po naravnCiD prav a in celo po taiem §. 19. tir-jrtino narodwe sole, uo s.im>> Ijadskh, imac tab sred-nje in visoko, da ne oatanemb polnbirbari, kakor nas psujejo centralni listi; pa gospodje minutri bi n«w knj radi ponennfili, ko'ikor hitro bi to niog>i?-% bdo. Prav tako tirjamo narodni na4 j«ztk po javuih uraddi pa i^ti p'.>?tavi, ttli mini^tri iz te btranke so i> poxabili. Mi Slovenei saw raxko^ani na d:m in trletn, tirj .mo torej zridinjpnjc, bivam» — kamenje t In zdaj se bode, celo se tirja, di iniauti centrali^em ljubiti, zaupatt in svoje slovanske duso zrtovati njemu, ki je pozreSen raolob. Ne, za boga ne, im ga crtiia.», in feovriizimo ga tadi zararti t<»g.», ker je rolil ti^to novo posast: polom na dunnjski borsi, ki zug.a nez-memo Skodo "vzrocJiti mnogun »io krivim drzivljanom, in kojega bomo cutiii s\j mnog<» let. Kot Slovene^, kot skrbni drzavlja'ii ne m uvinr> in po tern takem ne smemo podpirati adresA, katerasvtt-lemu cesarjn mo n« pove o prevelikih davkih, o pra-vi<3nih teznjab naiih in tirjatvab drngib naradov, ka-tera mtnistrom prav nic ne 0(5ita. Pa p>toIazimo so, okohiosti so zelo rusnobne. Tn in unki-aj Litave se mora mnogo preuarediti, posebno finaufine rev§6ine si-bjo nfl to, kakor pri nas, §e bolje na Ogrskem, kder so dervar zapravljali prav po azij.«t*ko. Zato pripravljajmo se Slovani, da bomo zlozni m krepki ob vaznetn danu. Mi Slovenci pa ne pozabhno osnovati moralnega sredi§6a, kluba nasih naroduib, dezelnih ia ibzatnih poslancev, kar saio n«j davno nnjno priporofiati, kajti dusevno bi se tako zediaili in mtiogo prepirov bi mo-ralo nebati. Naj dotidai krogi to dobro prem slijo, mi zaupamo njih domoljubju. Dopisi. Izpod 6»vna 19. nov. [fzv. dop.] (Ubostvo pa cesta) Tukaj se letos prav stabo godi; oil vseh zacetku je zastonj po zeleneni travniku z drakonom letal; nobenega vspeba nij dosegel, akoravno je dra-koii visoko po oblakih plaval. Na enkrat zapazi, da male uiti, katere ?o se na konopljeni vrvici odmotale, stime in v zrak.mole. Naglo pritekae roko jeklenemu koncu vrvico in koj se ti uoame elektricna iskra. S casom, k» je vr-vica mokra postal;», so izjekleuega kovanja tako mocne iskre doliJ«jale, da so vinoevet pnzg.de. §e boljsi je bil drakon, katerega je v istem letn de Ilomas na Francoskem izpustd. Znano ti je, da rudntna vgodno elektricitoto votli; zaradi tega je de R»ma3 omotal kot:opIje.;o vrvico, na kateri je drakona izpnstil, z rudneno nitjo ali z rudnenim diatom. Iz jeklenega k.mca vrvice so takoj 100 do 120 paleev dolge iskre §vigale. Pri tej priloznosti je bilo sbSati pok, ko da bi iz pnsk* ustreliio. Petrograjski professor llibman si je [)ti enakib poskas.h srart priknpil. Ko se je v laboratortcnem kabmetu, kjer se je navadno z elektriuuiini piskusi pecal, prenaglo priblizal zeleznemu drogu, okoli kate-rega je bil do viba strebe segajoc drat ovezau, ga je modna elektridna i^kra dohitela in koj je mrtev postal. Moras pa tudi vedeti, di so h.tru po t^n nekaten na vse usta kr»6ali: Rihman-a je bog kaznoval, ker se je predrznil bozje skrivnosti preiskovati. A km-ila je u-tihnilo ono zlobodranje, ki nij bdo piskowga oreha vredno, kajti bog »ij cloveka prepovedal uiti nrisl.tt nitt tuhtat' in skrbeti, kako si ztvenje zboljsa iu ob-varnje. Da so pa oni in cnaki posku9i sad obrodli, kateri je biamba tvojem apohistvu, tvojemu ziveitji, ti pricuje strelovod (kalamita), kojega je Franklin leta 1753 izna§el. Ker je opazd, da vgodoi el.-ktrovodi elektricne iskre na se viecejo, je pac smel tudi po pravici trditi, da se more tudi stiel.i, to je elek-trifioa iskra, po vgodnib in dobrib elektrovodih bolje izvabiti nego po nevgodnih in daljnib. Nato se naslanja naprava umetnib strelovodov. _________ (Konec prih.) krajev je sl.sati pntozba kmetov o s'abi letini, kaka stiska jih je v tern letu zadela, d-i bole tezavuo dru-zino pieziveti, davke iu drnge dolgove plaievati i.t.d. Koruze in krompirja je bdo prav malo, in ker je ta v tukajsajih krajih glavni pridelek, bomo letos lakote tip*li. Vina se je tudi prav malo pridelalo, ia se tega so tezko iu po malem prodaja, ker kupeu iz Kranjskega gre rajsi ponj na Hrvatsko, kder je letos doBti pa bolj-s-ga in ceuejega vina. Se tega nam je maajkalo, da bomo laze davke placevali. Pti tej ntsreui je so velika. sreua, da tovaruije, fuzin^, mlini, zage pri Ajdovsoini prav dobro napredu-jejo, in se iz Gonce blago prav dosd pnpeljuje, po-stb::o pseni-e, mok.', bumbaz.i, lesa, zagatm; itd. iu da kmetje imajo dovolje voznje, drugace bi bili §a v ve5ih zadregah. A zalibog, da tukajnnja erarska cesta od Vrtoviu-«6eka do Oiiuc je v tako slabem stanu, da ubogi voz-nki po tisti sebe iu zivino tako trpjnMjo, dase timo-ivjo v Rit-e sm lit'. Ko vidtfi, di z-ty >ljo stcmosti te ceste, ceravno vuzniki p-dovico nalozjo, vendar kedar pod hnb na Vrtovmscck pridejo, tain, ee priprege ne dobe, ne morajo naprej; tedaj inorata dva voznikt skupaj vpreci, in edeu drugemu pomagati, kar je ve 1 ka izguba Oi'^i. Preuii.sl.ti je, kobko v siabtb vremenih in po noci ubogi vuzniki tarn trpe, iu vc^s.h so tudi pripeti, da jim )/ ostalega r/prezenega voza kuk pjtepub, katerih ne manjka, kaj blaga ukraie. Pted euuii letom se je tdisalo, dc zupaaov iz ajdovski'ga okraja do nam-istnij^tva prodnjo vlozilo, da bi se ta cesta prelozila in upeljala po ravnini ako/. Selo do Crnic; tarn jo prav lop, laveu kraj iu v za-vetji, pa tezko bo lo kaj izprosili. Le tuiiko se slisi, da si,* od namestoijstva odgovora dobili mjso. To nij nic novega, saj n;tst vladai uraduiki tako pro&nje navadno po polzevo reSujejo. Kaj jo brigi, co ubogi kuietskt vozn.ki sebe m zivino trpmeijo, da se prezive, s,tjj oni svoje p!a6e na lepem dobe, ter se v kocijah tudi po grdih cestah dobro vozijo. Dragi mozaki, potrudite se Se, in vlao'nira urad-nikom pokuzittJ, kaj trpi ljudstvo zarod njih zaniker* nosti. Skoro pv>vsod so se ceite popravile in raenj po-trebne; zakaj bi se ne tudi ta v VartovinScuki, ker tezko v nasi dezeli jc bolje potrvbue poti, n»|go ta. Mi emo zvesti dizavljani in vneti />; Liagor driave, iu davke plaCujemo, naj se tudi za imso koust kuj skrbi. Kaj pa nasi dezelni poslanci, bi li ne marati /.iv-rad te ceste nid izpregovoriti ? soj sitna potrvba poprave jim mora biti zoana, ali menia se bolj nck.i-teri za ono skladno 6rez Brauieo bngajo; mogoee di se bode po tisti blago v Ajdovsduio pre|)|lj ivalo ? V Ljubtjani 26. nov. [Izv. dop.] (Izza k u 11 s..— Scholmayer contra Treuenstein.) 0-*n»»s sem govoril z drzivnim poslancem, kt se je vrnil z Dunaja. Moz mi je pripovedovtl jakp zanimive stvari — izza kulis. Ker je VaS vehki polstilc, gaiautui don Andrea, v svojem nekolkovauem ^Moniteurju'1 ve-likrat trdd, da se za kulisami obravnavajo najvaznejse puiiticne zadeve, zatorcj Vas bode morda zammalo iz-vedeti nekoliko drzavnozborskih skrivnostij, katerih morda celo vsevedoci standerski Metteraicb ne ve. Danes Yarn povem sarao euo, ki se tice posebno va* Primorcev. Tirolec Prato in Dal itioec Lapena sta prec-;j po tem, ko se je bil zacel irz. zbor, sklioala \se po-slance jiunib avstrijskib dezel v posvetovaoje, ali bi ue bdo mogoee o^uovati i t a 1 i j a u s k e g a kluba, ki bi unci ualog pred vsim cuvati iuteresse italijanske uarodaosti ua juznem Tiroiskem, Dalmat^nskem io Primotskeui. T«ga posvetovaoja so se, to sb ve, ude-lez»li tudi poslanci Coroniui, Wi lkler ia N a-b r i g o j. K» je g. Nabrigoj eul, d i gg. Lapena in Prato puvdarjata pred vsim italjansko naroduo^t, jira kar uaravnost pove, da bi njega sicer jak<> vesulilo, ko bi se skupao upirali ceutralistoin, da pa ou ne more pri-htopiti klubu, ki bi hotel samo zi to skrbeti, da bi se italijaitskt elemuut na avstrijskem jugu okrepdal. Grof Coromni pa tudi na to rtce, di zbraua gospodi naj po ni^li, da je nijso samo Italijaoi nego tudi Sio-vani poslali v diz. zbor iu da mora torej i slovanske in italtjauske iuteresse zastopati. nKir so posebe m^ue tice*, oVjal jc gr »f Coron;ni, ^moraai povedati, da so me Sloveuci in itaiijaui podali na Dauaj in da mi torej vest ne pivpusci pr^topiti klubu. ki bi slovanski elemeut zanemarjajo skrbel samo za italijanske iute-resse.- - G. Lapena je bil tako posten, da je na te kavalirske bisede sam priznal, da je tudi ou izvoljeu v s lovansko-italijanskem oktaju Facit vsega posvetovaaja jo bil ta, da se nij ustanovd noben it.ib-janski klub, da so pa zbrani juzni poslanci sklendi, ka bodo nJ glele na razbeue politicoe nazore v ma-tenjeludi uprasanjih zlozno postopali tor ttko po svojih moceh svojim zaiumarjenim kroucvinam konstib. Za predselnika temu „m.iter'jeln->mutt, a sicer breziin-nt-mu klubu so odbrali g. Lapeuo. — Tudi sicer se nekda gr«f Coronmi iu baron lacco prav po§teuo ve* deta (NB! ,za kulUam." — in to jo glavna stvari) 8&mo g. Winkler ciuia in menca ter tie ve} kain bi se dejal, le kodar do g!asov:tuja pride, takrat je biloeen in potegae — z levico, recte se sedanjo vlado. In to j bode gotovo ToJmlnc?m vLee. i Mislecim Ijulem, ki imajo daljso paniet nego lase, ] se je gotovo cud no zdelo, ko so te dm fttali'v „om i nibusu* in Brenc Ija II. jako pikantuo poslano glav-nemu ravuatelju banke „Slovenije", pli Trauenstemu. Znano je namree, da ba§ Treuensteia je prvi izprofcd idejo, da se gSlovenija" os »uje, da bas njemu gre „v;a-sluga1*, da je za toidejo pridobii dr. Costo in se ne-kobko drugib veijakwv. Zna:io je daije, da sta „No . vice" in „Gospodara §iroko odpirala modrost svojih ust tei* na vs> moo hvalila Treuensra svaka, za vsak posol e-minentuo znioZnega svaka, ki se Scholmayer ime-nnje. Temu gospudu je pa „Slov. Xarol* tako popr-st.u dal, da sedaj we more povsod „scho)mHyerjevatitt in da mu vsled tega nij sumo slavno ime nekoliko skaljeno, nego da mu je tudi wosuja proeej ozeta. Glavni direktor pri „Slovenijitt ium nbogih 3000 gold, na leto in bogme, ta deuar je vscga in vsakega „schol-niAyerjeranjn" vreden. Kar dela Treuensteiu, to bi lebko delal tudi Svholnnyrr, r/akaj bi torej Treuen-steinu zdaj, ko je bauko uieu.l, ne dali slovesa! Po« kg tega se pa n&jbtie indi sam Tr^ueustein od banke prod koplje. Povedal bi rad nemski pregovor, pa so bojim, da bi mi VaS furlan&ki stavcc netnskih besecl pravilno ne stavil.*) Sieer pa opomnim pri tej priloL-noiiti, da se uraduo nikdeir nij^o opirekle besede, katere s*m v 42. st nSoee* o nSlovettiji* pisul**) *) Aha! Die Ratten verlassen das Schiff! Giuseppe, stavee. **) Mi notouo o banki se nobene sodbe istredi, dokler ne vldirao bilance; ko bomo bilanco vitleli in prcaodili, po tem bomo Bkoriii svojo dol^nost, kot neodviKen $wnikt ki jo aolftm obfiin-"stvu disto vino nakkati. Na vsak naein pa hoiScino soditi )mt predsodkov in strasti, ker neljubo bi nam bila, da bi cdini b!o-venski denarni insiitut morel JH'lmti. UREDN. Folitieni pregied. Preteceoi teden je v dr^avnem zboru bila jako Y.mltm adresna debata. Hohenwarfc jo naznanil v huemi pravno strauke, da se ta lie bo udolezila debate. Govorili so od Slovencev Eazlag, Herman, VosBJak,* posebno dobrosta govorila zadoja, ker sta neusmiljeao biCala vlado in viadno stranka ter raz-kriia ?se uagosti ustavovercev in neskoncne krivic-nosti, katere se y vsakem obziru gode nasemn naro-du; govoril je tudi grof Ccronini in izrekel, da je bil Toljen po Slovencih, dasiravno je glasoval za voliino reformo; obetal je po tern, da .se bo zme-rom pofcezal za pravice SlovenceT, kadarkoli bo to mogoc€ storiti v obziru ustave. Veseli nas, da se Coronini kaze pra?icea Slovencem, so bolje pa nas lo veselilo, 6e se to, kar je obetal, vresniel. Go-vorilo je za in proti Herbstovi adresi kakih 22 go-voraikov; Herbst, kije bil porooevalee ino^eadrese, je po tern zagovarjal sToje dete in se iz nasprot-nih govomikov §alil, vsakeinu je kako zasolilf posebno pa Bazlagu, nad katerem je izrazil ironifino veselje, ce§, da se bliza njegora stranka cezpolo-vifino ustavni stranki. Ustavoverna vegina je bila kaj zadovoljna z Herbstom in ga je se sraehom in nkliei; navdu^evala kaj Suda, daje bila adresa tako sprejeta, kakor jo je Hertet izdelaU 22. t, m. je zal*jla debate o drMni pomofii, tudi ta debata je spraviiana bojisce mnogo nonh modij ; odsek 36, ki je bil le malo predrugacil vladni na6rt o drzavni pomoCi, je zbral za poroievalca Wolfruraa; go?o-riii so proti postavi nemlki demokrati, Slovenee Heifer, pravnar Linbacher in se nekaj druzih; ysi so nasvetoYali, naj se all drz. pomoc razsiri y dalje kroge, all pa naj se zida mnogo zeleznie, borse pa naj se drzaYa popolnoma > ogibljc. Padle so tudi ojstre besede proti fmancnemu ministru in demokrat Kronavetter je muiisfcra Lasserja tako kudo prejel, da je ves razka^en zahteval od K., da naj ga Mi pri drL sodniji, all pa izda dri. pravdniku,"nakar se mn je K. praY dobro otlrezal, da kot jurist Ye kaj govori in tudi pozua, kedaj je mogofie uspesno posteFati se sodny. Goyorii je tudi ptav dobro baron Taec6 v specijelni debati, pa njegovi predlogi so bili zaYrnjeni po predsedniku. Po 3 dnevni budi debati bila je sprejete postava po nas?etu odbora in sicer v takem obsezku, kakor se nabaja v tleuasnjem dankn wdrzavna pomofi". Proti toj postavi sogla-spYali nemSki demokrati, pravnarji, Slovenci, Po-Ijaki, se cel6 Rutenci in trije na§i poslanci, mej tern je pa za njo glasoval Winkler, feateri nekda zmerom z ustaYeverci glasuje. Morda inia svoje po-sebne uzroko?/ Cudno, da se l)oronirii in Tace6 boljSe vedeta, nego Winkler. Naj §e omenimo, da je .pr&el tihoma.pred. debato zarad drz. pooio^i na vrsto Lienbacherjov prodlog glede' preislcavanja nzro-kov krize, Lienbaelier je izvrstno utrdii svoj predlog in nasvetoval, da se preiskava izrofii poseb- | nemu-odbora; a vecina je bila temu nasprotna ter I je izro&la izpeljavo omenjenega predloga onemu od- j seku 36., ki je pretresdval postavo o dr2. pomoCi. I Zakaj to, je iebko uganiti; ker v onem odseku jo ve?,ina takih vranov, ki drugemn vranu ne izkljuvajo oaij. Po kratki, pa zivabni parlamentarni borbi, se je zasedaiije dr2. zbora po tern ko so poslanci dovolili ministerstvu pobiranje davkov za 3 raesece 24. t, m. sklenilo in odMilo do menda 20. jauu-varja, in sliSi se, da se bodo po tern zacele obrav-navati konfesijonelne postave in prorata za leto 1874. Ta prorata je uze izdelan in kaze za 6ez dva milijona voe dohodkov od stvoikov; to je izvrstno, bi utegnil kedo re5i; a treba je pomisliti, da so y prorata stavljene tudi prodaje mnogega dr^avnega posestva. 26. t. m. so se otvorili vsi M, zbori razun dalmatinskega, ki bode odprt Se le 6. decembra; najbrze bodo trajali zbori dokler bode zopot sklican dd. zbor. Moravski Cehi so se v pis-mu do predsednika dri zbora izgovorili, da zarad dopolnlluib volitev v dei zbor se aijso mogli ude-le^iti dozdaj dr^. zbora, pa da pridejo po tern. Tedaj dobi opozuija naraSCaj v dr^. »boru. Pri do-polnilnih volitvah na Moravskeiu pa so Cebi izgubili 3 sede^e na Komce. V ogrskem dei zboru jo govorila in glasovala skrajna levica proti prodlogu, da bi se 2. decembra praznovala eosarjeva 251etnica. MiletiS pa je govoril za predlog, M, da je cesar pred 25, leti, ob-Ijnbil srbskemu narodu samostalnost in svobodo. Ogrsko ministerstvo je na poskoku; precej po 2. decembra se menda to ministerstvo namcsti z drugom. Na Francoskem je narodna skupsSina zdaljSala predsedniStveno oblasti Mac-Mabonu za 7 let. Vse stranko so s tern zadovoljne, ker bodo imele v gnji-lem mini easa zadosti za rogoviljenje; a gotovo je, da le republikanci pridobivajo na teremi, ntej tern ko so si razui monarliisti uze zopet v laseb. Diference mej Spanijo in amerikanskimi zedin-jenimi drzavami se bodo menda po mirni poti po-ravnale. .............:»«Mfe«>:i3t».-j_ ¦ m*v»€»s*«i:................. I. seja dozelnega zbora je bila 27. t. m. po slo-vesni maM. Poslanci so bili raznn Dopretis-a, Ritter-ja, Strassolda in Pollaya vsi navzoeni. V svojera ital. ogo-voru je gosp. glavar omonil, da sedajna sesija menda ne bo toliko vazna zaradi predmetov, kateri se bodo razpravyali, kolikor zaradi tega, ker je prva po dirgkt-nih volitvah. On ne dvomi, da bodo deftelm* zbori, kot pravi organ! de^elna autonomije, tudi zdaj vso svojo veljavnost in ves svoj npliv obranili; oni bodo tudi zanaprej zvesto zagovarjali in pospe^evali specijalne mamere in koristi svojih deM in bodo imeli v centralnem parlamentn ve-co zaslombo zaradi pomnozenega stevila poslaneev, o katerih se sme uze zdaj trditi, da bodo vsi popustili nevspesno passivno politiko. Na to se je posebej obruil do slovenskih poslaneev in v slov. govoru je tudi to le dejal: Da se poslanci obeh narodnostij, odkar se je pri nas zacelo ustavno Livenje, reduo v tej dovrani shajajo in se —- ne glede na neogibne razlienosti mnonja — zedinjeni za blagostanje domovine prizadevajo, to go-spoda, mora vsaeega veseliti in inia tuii zaradi* tega posebno imenitnost, ker je upraSanje, ki zanima celo dr^avo, jeli namrei rairiio in v svojih velieih namenih slozno parlamentarieno delovanje razlienim narodom mogofie, tukuj pri nas.nze dolgo sreeno reseno. Italijansko je nadaljeval se nekoliko o slovenosti zaradi eesarjevega petindvajsettetnega jnbileja in pou-darjaje zgodovinosko zvestobo goriskih defcelanov, vabil je njihove zastopnike, naj vzkiiknejo i njim v navdnSe-ni klic: Jivio FRANC JO&EF*. —. Ka to predstavlja glavar kot vladnega zastopnika pri zborovih obravnavah g. dvomega syotovalea Fr. bar. Rechbach-a; ta pozdravlja zbor v, ital. in slov, govoru tako*-le: Uestiti gospodje! (Jastni posel vladnega komisar-ja daja mi priloznost Vas srcno pozdrariti. Posli, ki Ytts kkajo, bodo na eni-Strom' pomagali peljati dezelo po nastopnem potu napredka, in na drugi strani se bodo popravile one pornanjkljivosti v dezelnilt posta.vah, katere zahtevajo potrebe hoYejSih Casov. Vagerau trttdn zelim in voscini isti sreeni izid, katerego Mvo fcelijo cosarska vlada in ljudstvo cele na§e deXele," Zdaj here dr. Pajer odborovo- poro6iio, v katerem pnpnroca, naj sprejme zbor nnjni predlog, da se od-posljo 0 priiifci cesarjeve slovesnosti deputacija djeh zborovih ndov na* Dunaj, katera na,j bi podala p.esv. eesarju slcdeco adrosso: ^V'ase Velcanstvo! Druzi-ga decembra srefino niino petindvajseto leto, od kar slavepolno vlada Vase Vebaaustvo, in Avstrije sinovi podvizajo zbirati se okoli najvi§ega prestola, da polo^ijo tam izraze svoje ljubezni in hvaleinosti, da blagosbivljaji cesarsko milost in prosijo, naj bi srece svitla zvi»/.ij.i nikdar ne ugasnila prevzviSenemu vladarju. De^elni zbor pokue^ene grofiie gorigkeiu guadiSke se s posebno hvaleznostjo spominja, da ga je visoko* dnSno ustauovilo VaSe Vr ugodno pri-like, ko moiv «h oze stisniti vezi, katere druiijo to dezolo uXo voc stoletij mogofini'inu ^ezlu avdtrijykemu, j in v ta numen zagotovlja s^-vosno VaSe Velwanstvo tukaj^ujih prebvalcev neornejene vdanosti, vtrjene za vselcj p-> velikodufinih koncesijab, katere po oiivelo vero in vnele veselejSo •iai)o v njibovib domoljubnih sreih. Da so hvaltrznosti blagi outi pieSinili tisoe iu ti-s.)L fsrc nnjisvcst(*jSih prebivaloov, da so tia-ic" in tiwc navduSeuili Uasov zliva v blago^lovoeti pesem, katera se vobcIo odnieva <>d ene strani daielo do drugi*, to naj bo Vasemu Vi'lcanstva in mogo6ni dinastij zane-sijivo prodztvumenjo trajno slave in Breeo, dviavi pa povok fiedalje stanovitiiejAegn miro, blagro, Casti in voce mogoenosli. Dezclni zbor pokne^eno grofijo goriSko in grndiiko prosi pomXno, nnj bingo vol i Vafie Volicanstvo pvomi-lostljivo sprojeti odkritosrcua' ta voScila, katera Vara poklanjitv dokaz iH'omabljive zvestfibe in vdanosti, pri-porooiazujo mostno staresnstvo, da bode Travnik razsvetljon tudi z elektricno lucjo, v koji 'sb b.>do rt.zvidevale ziuetue crke imena Njih Velicanstva Tudi bi>de soj^mno z mestno godbo vojaska band* svirala. — (!Ka •pwlnjem Hra»u), v vaseh poleg Dornberga im.tjo nekaten posesmiki po nekohko kviucev prav dobrega „domberzan»% ker imajo vinograde v dom-berskih bregovik, in letos nijso mogli z domacim ,vi-0Oia melati, ker je nij bdoprav mo. Torej kedor hoce imeti zalogc dobrega Baravoega vina, pa se tudi ne ustrasi pristojne cene, se tokaj docasa lehko preskrbi. (XenavHdno debele repe;, kakor§ne se v Sker-bini na Krasu se ne pomni, una letos ondoten posest-nik. Nekohko posameznib telita blizo po pet funtov. S6jal je navadno seme dolzeg plomena. (Pretlsedaik osnovaluc^a otlbura kmetijcko-irgavikegw drnitva za ttori^kw) povabija vse llde osnovaloega odbora k seji, fci bodeAmr 30. t; w.~r~ prostorik goriske citalnice. Na dnevnem redu je si. -deca velevazna tocka: „Konecna razpiava v ustanovitvi kmetjsko-tigov-skega drustva*. Mi opominjarao vse gospode odbondke, kateri so dobili se posebno povubilo, da gotovo pndejo k tej seji, da se enkrat kouecno resi to upiasanje, tolike vaLnosti za nuso dezelo. .Co pa se to uprasanje morda zarad slabib okoljnosti za zdaj ne more resits bi bib vendar dcbro, da odbormki pndejo, da se vsaj odse-kovcem odvzame odgovornost in clelo in da se sklene, kaj se ima zgoditi z denurom, kateivga so zlozili ne-kateri odborniki za prve ustanovue snoske. (Slovenham v preml&IJevanj**.) Madjari so nij davno zaprli romuuskega odvetnika Arena Densusiana — ki je pravice svojega naroda ju-nasko branil in zagovarjal. Njegova mad, uie stara vdova ataroverskega fajtnostra, je pisala romunskemu casniku to pismo: Gospod uredntk! Le kar sem izvedela, daje moj sin Aron Densusiano advokat v Fogarasu od Madjarov v jedo clejan, ker je praviee in svete za leve nasega naroda brand. Moj emu rajnkerau mo/u so leta 1838. 1 Madjari vse premozenje vzeli, po tern so ga uklenje-nega na seneoikn peljali na morisce, da bi ga ustreiili — ali bozja prevulnost ga je osvobudila rok njegovih grozovitneZev. Moj pvvorojeni sin, zdaj nadduboven, je bil tudi nosrecen; leta 1848. so ga Madjari vjeb, mej budali v Haceg vlekli, kder so bile vislice uze zanj pripravljene — pa bog ga je read gotove smrti. Mojega drugega sioa, zdaj zupnika, so tudi Madjari leta 1848. pred sod-nijo tozili, ker je v casmkih za narod delal, ces, da je ljudstvo suutul, vendar se rau je posrecilo, da se je opravicil, in otel madjarskih bricev. Tretji moj sin, advokat v Fogarasu, je zdaj zaprt v Maros Vazarkelyi, ker se je boril za nas narod. Jaz pa apelujem ua ljudstvo, ne zato, da bi ga oprostilo, temud da bi ga posnemalo, kajti prepricuna sem, da bo mojega aina, ce ga tudi madjarska sodnija obsodi, pa opro-stila tista sveta sodnija, katera priznava in slavi za-sluge tistih, ki so se borili za pravice in svobodo naroda. Se cetrtega sina imam tudi advokata, in ker me bo2ja previdnost v mojih stanh letih tako strasno sku§a, prosim nebeSkega oceta tudi zanj, naj bi tudi njemu podelil toliko moei in hrabrosti, da bi za nas narod trpel. Cesetodoiivim, potemrada omerjem. Sonja mati Densusianovih siuev. Casopis „Oatea" pristavlja: To pismo sponmija na junaske matere starodavmh flimljanov, in je vredno da bi ga zapisali se zlatimi crkami, kajti posn-mavati bi to gospo morale matere in bcerc vseh tlacenib aarodov. Mi pa Tzklikoemo: O da bi pri nas Slovencib le ena taka mati imela take sinove \ mmMxL&m, i:ii.p^nJJjfe, je ministerstvu notranjih zadev glede znanega prepira z goriSkim glavar^tvom poslala sedeci rekurz: Visoko c. kr, mioisterstvo t Med c. kr. okrajuim glavarstvom v Gorici in pol-Jrno udano zupanijo na-stalo je v tekodem letn vazno upraSanje zarad rabe slovenskega de2elnega jezika. Da bi se tukaj na novo ne ponavljali uzroki na katere se je pokoroa 5upanija naslaojala, ko je zabte-vala, naj se jej dopisi v de?.elnem jezika sestavljeni dopo§iljajo, — prdaga se prepis lobySaega porodda 4. jumja t. 1. st. 162. Veleslavno e. k. namestnijstvo v Trstu, kat.^remu je bila ta zadeva v zmislu § 92. ob6. red. predlozena, je po zasbSanem moenju slavnega de2. odbora gons-kega, v po3oetku sub 2 razsoddo z odlokom 24. iul.ia t. 1. st. 7946 sub 3. J J Ker je pa veleslavao c. k. namestnijstvo popolnoma preziralo tako razloge te zupanije,kakor tudi razloge s ka-tenmi je slavoi dezelni odbor svoje mneoje opraviceval, -je tukaj§oo stareSiost?o v seji l3.avgusta 1873. »aro6ilo pisajodemu 2upaustvu, da kot izrrsujofii organ, se ima obroiti do visokega c. kr. mmisterstva ter ma y pos-tavah, ustavi io v razjimu utemeljene tirjatve te iu-pauije v razsojo predloii. Udano zupanstvo visoko ceni pravicoljubje visoke- t ga c. k. mitiisterstva,- zafc>rej napovednjc rekurz in podaja sledeeo pritozbo: Ako se ozremo po obsiin: nasi dr^avi, najdemo narode razmh obicajev, razae vere m raznih jeztkov. Vsem tem narodoiu zagotavljajo dr^avne osnovne pb-stave, da so ravuopravni in da vsak ima nedoteklj'vo pravico do varovanja in razvijaoja svoje l-nrolaosti in svojega jezika. Mej omenjeue narode se ponosno ste-jemo tudi mi primorski Slovenci. Ce je toivj ziip:t;uja Solkar;ska zdit.'vala d;>j»i?o-vanje v soven^kem jeziku, kateri je njej in ujenenm ljudstvo ediuo umeveu, potegmli se jo za ravnoprav-nost in razvitek svojega jezika, svoje narjdnosti na nodlagi obstojee.h po tav, n kakor pt nij botela s tern ovne dejati pditicnitn .;blaatnijum v zvr5^vanjn vlad-nih opravfl. l*o mnenju udano zupanije e. k. glavarstvo v Go-riui se svojim postopanjpm zuii imfc zve>?i!a itriavlj u-.o-, ko prezira veljavne poswreter vsil.uje nopozoaiit jez k, jezik drugega narod-', de^idnein ljuchtvu um^v«ega pa doloCivo odstraivuje. Glob>ko cuti ta zopauija, da se jej kr.iti^ ti^ta pravica, ka»ero v na§i dfiavi s ponosom u^iva Xcin-c. Madjar, Hrvat, i. d., in katera se hote Je »»jej kijititi, ki je slovenske narotlno*ti. Urzavni zukoaik, destine postave in uamestaijltveut ukazitik se u^.e toliku let v slovenbkem jeziku objavljajo, ker se je to na visokem me-itu za potreboo spozoalo, oziraje ^e ravim na toh-krat u?.e p>udarjeao ravnopravnost di'zelmh yzihtv. Naravno je pa, da ce se je na visokpm mestu za po-trebi.o spoznalo, da so imajo vse po.tfave tudi v sio-venskem jeziku razg?a§evati, menda nic manje ne velja tista dolocba, da se imajo tudi ukazi, kiizdiajajo na podlagi onib postav Sloveacom v slovensk.-m jeztku o I dotienih oblastuij izdajati. Brez podluge je torej trdi-tev vtleslaviiega e. k. namestnijstva, da bi se cela u-ravnava opravil (Gesehaftsordnung) zavirala, ko bi vse gupaiirje zahtevale dopisovAnje v (lezelnem sloveiiskem jeziku. Udana iuranija marveu trdi, da bi bilo to na komt vladmm opvavilom. Nij znana do sedij imbena ovira, katera bi bila nastala, ko je nftse e. kr. giavar-stvo prejsna leta v deielntm slovenskcm jc/ikn se zu-,-ianijami obuevalo. Znano je pa, kako btagodajno, plo-douosno in javue opravila pospesnjoCe je uradovanje v slovenskem jeziku, ee se ozremo na to'minsko in se-2ansko glavarstvo. Tam uradujeta doiidna c. k. gla-varja le v slovenskem jeziku z zupanijami, z sotakuni in cestnnni odbori; tarn se glasi sloven-ki jezik v v?eh zbiraliscih in javna opravila se ne oprnvlj «jo samo biez ovir in zadrzkov, temved gladko se i/.viSujfjo, ker c. k. glavarjev ukazi, dekreti in n:isveti se bipoma razu-mejo, tam vse napreduje in zanpanje mej ?,upanijami in zastopnikoma visoke vlade se od due do dne bulje otrjuje. «___ Poslano. Glasov dopisink 8 Ki\ sa od 16. oktobra t. I. st 43. popisuje, kako da so Sooani pri volitvi driavnega poslanca v Sezani za svojega kandidata agitovali; k malu bi bil vece kardelo agitatorjev nastel, kakor je imel kralj MatjaS vojseakov; mej drogiin nic vreduim kvasenjem pravi, da eelo Dolenca in de/.elnega poslanca Faganela nij manjkab*. Poslednji je tako stra-stno z»govarjal dr. Lavrica, da je dubovne javno pre-, ka-teia mi je bolje znana kakor njim. Jaz sem trdii ovi dan, in tudi zdaj trdim, da so bdi vsi tisti pred imj-novani iazuiki in obrekovalci; jaz nijsem pied vsem ijudstvom, samo v priiio volilcev govcnl in nijsem dubovne po cez kot laznike imenoval, tem vec tega, ki je vreden, bodisi tega stanu, katerega bode. Jaz duhovne kakor duhovue spo§tujem, bolje kakor se oni sami. Ce se z vasim politicuim mnenjem ne vjemam, nijsem jaz zakrivil, ste vi, saj ste se vi od nas v svojo stranko odcepili, pred kratkim ste bdi na-§ega mnenja; no mislite pa, da mora vsak vaso mnenje za svoje sprejeti. Gospod dopisoik, kar ste pred v svojem dopisu nakvasiii, ali isijste slisali, kde je vas a-gitator bogoslovec, tudi pred vsemi volilci izrekal, da Socaui so bre2vr*rni. In gl -jte, jaz, kakor Soean se zarad tega jarnega razt iljenja nijsem v naSem listu pritozii, kakor ste se vi zi poUen prdevek. Kar pa moje vere zadna, Vam za zdaj povem le to, kakor se drevo po salu pozna tako s> clovek po svojib deldu Ako zelite kaj ve5, blagovolifee mi vas i cenjeno imo ttaznamtt, da bom vedei skom inam«govoriti. Ne vemjem, da ta st »rite, ker olmasanje on;h go-spodtcev v Sezuui je biio tako pobaliusko, da je sra-ni'»ti'o v resuici ves dnhovsk stan, k kit-r.-mu se oni prlSttivnj k Da, sliSali ste jih od volilc. v take, da bi vas inn&li hhi srum, pa vie kaze da im.ijo oni g03,»o-d.cici debelo kozo, ker s<> svojo lasMio sramjto obji-viii. Da, pred pricami sfco biii j*«v:to 11^06isteni in p> piavci, p» vcn iar se ue up .te p jstOj uesli prat svojy uina/. juo penlo. V Oieku. 18. uovembri 1873. Jo^. F.sgaml de^. pos'. •iiSiilliiSilllfiISi! GOSTILNIOA m g Potlpisani nazuanja si. obcinstvu, da je 7 njegova gostiinica „k ogerski kroni" zdaj ?, g vsem tako dobro prcskrbljena, da zadovolji j castite gosto v vsakem obziru. Goslilnica * ima mnogo izvrstno pripravljenih sob za r prenocisc«j in prostorno §talo z 4 koaje. Za r tuduo izvrstno in cenu poUrej&ba, dobro je-9 dda in pijace je tudi preskrbljsno, vsled 6e-9 sar se si. obcinstvu priporoc t iissiiiiisiigiiiiiii am am m ODVETNIK Dr.JOSIP JAKOPld naxiiaiijii Hi. ohi-insiviu «la linn zdaj pisarno w lt%STEI.U r drugcui iiiidsiroiiji mid pro-dajiiinieo ielexu Kar. Hinlida. novili mozemskih Ickov, raincralnih voda, kilnih prevez, instrumentov iz gutaperke i. t. d. je v lakariiiei "Poiitoiii" v Ciloricl v Ra»tf lu. Posebno priporota ta lekarnka: Pravi prsid sirup proti killju; pravo anglcsko Dorsehevo ribje olje; uzo pripravljena hleli^eke iz kasije proti kaSlju in hriposti,balzara proti trganju, Kestitutionsfluid in zdravilno stupo za konje in dragi iivali. ?^t&^H =^S' ALBIN SL1TSCHER trgovec r LJUBLJANA, 1 na dunajski cesti, st. 64 ( priporoca svojo stacuno za specerijsko blago in zeleznino; drzi zalogo najbolj§ili Todnih in cirkularnih 1 2ag za diie, deske in furnire, mnogovrst-! nih roCnih zag, pil, vlitih in iz pleha" ' emailiranih piskrov in vseh orodij za * kuMnjo; Mezne prihranilne ognjiSca; pie-hate in grudelnaste peel in kotle, lco§nje ; ino slamorezne kose, lepo pozlaCene kfi^e ) za grobe i. t. d. ( IW*W&\ Mavatelj in odgovorni urednik; YIKTOE DOLENla - Tiskar: PAT1RN0LLI y Gorici.