157. številko.
V LluMM i jralo. 14. InlUa 1969
1LII. leto.
.Sla renski *ai«»dc
v M«*M*^ sb de* aaiuuljen
«*• teto.........X 24—
Ml toni . f ....... . 12*—
..........
........K 22*-
■•tttotai..........W0
■» .........l-go
0d?tsi aa| t« fxsaktai|*~ RekeaJti ce $a Fira&tf*
tikala vsak tfan ireter
tarnati falj*j«i aetsrosl p# 22 ržiu, aa trikrat aH l/pravnflitv« aa| H
■atialja hi praznika.
_j enkrat po 14 vin., na dvtkrat pa II vin. Pil večjih nnavdjab po dogovora
|inserati itd.
Paauaaiuia tlavkllca v alfa It ^iuarjav.
Sla piaauwa Rssaisia nrca ttt**%fc*a tptaietve naročnina aa na ozira. Uradn« tlakama" taJtfen ŠU M.
.Slovanski Narod" valja po pošti: sa Avatra-Ogrtkei aa Nemčijo:
celo lato pol leta . četrt leta na mesec,
13-— 0-50 2-80
celo lato.........K m -
za Ameriko in vsa druge dežela i celo leto.........K aa—
Vprašanjem glada tnsermtov aa} sa priloii aa odgovor dopisnica ali znamka. Upmvnlttvo i Knaflove auta f (spodaj, dvorišče levo), telefon it. so.
Goriški deželni zbor -
rnzpuščen. Kdaj bodo nove volitve ?
V (I orici, 12. julija.
Goriški deželni zbor jo bil konČ-do vendar razpušČen. Že leto dni je, kar se napoveduje razpust; sledil pa je šele sedaj. Naravnost neuuievuo je. čemu je čakala vlada z razpustom toliko časa, kb je bilo že lani popolnoma jasno, da iz nastalih homatij ni drugega izhoda nego razpust. \ Jada bi 1 >ilii morala najkasneje pozimi razpustiti deželni zbor, da bi se bile nove volitve letošnjo spomlad, pred-no je šlo na tisoče volileev trebuhom v šiini svet, ki se vrnejo šele v poznejši jeseni - * i i na zimo. Ali vlada ni hotela razpustiti goriškega deželnega zbora toliko rasa. ker je menda mislila, da se zgodi čudež, da se de-želnozborska večina vda mani-ini ter bi bil deželni odbor sestavljen kolikor toliko po želji vlade: to se pravi: s Pajer Gregorčičevo premočjo. Cc bi se pa ž»' to ne zgodilo, zadela manjšina z zavlačevanjem razpusta čas, da popravi svoje grehe iz zadnjega -zasedanja«, kjer je uganjala obstrukeijo. ki je vzroeiia deželi ogromno škodo, ter bi mogoče iz manjšine zopet zrastla tista veČina, ki je bila v minuli dobi vladi tako dobrodošla. Na vrhu so bih Lahi, kakor jih vlada vedno hoče imeti, pod peto njihov > pa so ječali Slovenci, in to s pomočjo slovenskih sinov, katerim se je pri tem dobro godilo. Vlada j»* odlašala, spraševala, posredovala, razmerje med strankami pa je ostalo nespremenjeno; posebno trdi so bili možje manjšine kljubu temu. da so videli, kako so bili iz večine že pripravljeni storiti korak, kateri bi ne bil dobil odobravanja pri vseh naprednih volilcih, ki je pa meril na oningočenje rednega poslovanja deželnega zbora, katerega je dežela tako potrebna. Cas je tekel, končno je le prišel trenotek, ko je bilo neobhodno potrebno razpustiti deželni zbor.
Nekak neprijeten nemir se je polastil prebivalstva v naši deželi, ko je prišla vest, da je razpuščen deželni zbor ter da stojimo pred novimi volitvami. Kdaj le bodo.' so se po-praševali volilci in vsem bdi pred ormi velikanska volilna bitka, kakrš-
j ne morda še ni bilo na Slovenskem, j Strahovita bo volilna borba na slo-; venski pa tudi na laški shrani. Kdaj j le bodo volitvel Trdi se, tla v pozni j jeseni, kajti ne bilo bi prav, Če bi se vršile prej, ko je v svetu kakih 4000 volileev, če ne še več.   Sestave volilnih  imenikov, pregledovanje, reklamacije in druge reci vzamejo dosti časa; vrhu tega smo sedaj sredi poletja, ko se pol'tiene oblasti ne pre-obkladajo rade z delom. Tudi hočejo imeti vse stranke   čas na razpolago, da se pripravijo na. odločilno bitko.
Kako je s strankami ' Med Fnr-lani dela neumorno laška ljudska stranka. Gotovo je. da si obdrži mandate iz splošne kurije in kmečkih občin; mogoče pa tudi, da kaj pridobi v mestih ali v ve le posest vu. Laska liberalna stranka je preveč gosposka da bi še kdaj dobila moč v ljudstva. Zadnje moči pa jej trgajo do-dogodki kakor krak njenega zavoda »Bancepopolaregoriziana«. Mnogo si je škodovala tudi z neumnim nagajanjem Gradišču ob Soči pri projekta nove železniške zveze med Gorico in Crvinjanom, ko je hotela Gra lisce, naravno središče Furlanov, opehariti za postajo. Furlanska ljudska stranka pa se je potegovala za Gradišče, katerem u je preskrbela tudi učiteljišče, ki se ima odpreti s prihodnjim šolskim letom. Utegne se zgodi-ti, da se vrne laška liberalna stranka v manjšem število v zbornico. Berba pa bo. kakor reči no, strahovita. -
Kaj pa bo na slovenski strani : Brusi se orožje, vname se bojevanje, kakršnega še nismo doživeli. Klerikalci upajo na popolno zmago, kakor so upali lani. pa so bili pošteno poraženi. V klerikalni stranki divja hud notranji razpor. Starostrnjarji in no-vostrujarji se koljejo med seboj, da je kaj. Prevladujejo pa novostru-jarji. Sam Gregorčič, ki jih je teko grdo psovaJ po svojem listu, se jim mora vdati. Lista njihovih kandidatov, v kateri bo to pot že nekaj politični h kadavrov, bo barvana novo-strnjarsko. Not ran ji boj med njimi bo radi t etra velik, na zunaj pa se* bodo kazali složne. Y boj pojdejo vsi farovži in cerkve v deželi; ta boj bo zaukazal nadškof Borgia Sede j, ki je tudi lani posegel globoko v volilno borbo p<i doživel fiasko z drugimi vred. Vse, kar leze in gre po klerikalno, vse pošljejo na bojno polje. Klerikalei napno vse sile, da bi prodrli ter posadili Goriško v   vrsto h
Kranjski, Štajerski in Koroški. Ali se jim to posreči ali ne, je odvisno od neklerikalnih volileev v naši deželi. Po deželi pravije* vsi, ki trpimo pod neznosnimi raziii'i ami v deželni hiši; vsi, ki čutimo britke posledice, ker ne more delovati deželni zbor; vsi, ki trpimo pod Pajer - Gregorčičevim gospodarstvom, katero je pahnilo deželo na voh prepada; vsi. vsi moramo v boj proti klerikalcem, vsi do zadnjega moža. Ugiba se pri tem, kaj store socialni demokratje za lučaj ožje voli Ive v splošni kuriji. Eden njihovih voditeljev je vodil skoro do zadnjega časa v svojem bnš zamrlem glasilu čisto nepotreben osebni boj, hotel pa mu dati značaj strankarskega boja proti socialni demokraciji, ker pa se mu ni posrečilo. Pričakuje se, da v takem slučaju nastopijo socialni demokratje z naprednimi življi, kakor lani. Večen madež za nje bi pač bil, ako bi se dali po kom speljati do glasovanja za klerikalce, ki so začeli prav v zadnjem času sistematično vcepljati svojim ljudem po deželi surovost ter jih pone-umnevati, kar ee bo dalo. Če se združijo vsi protiklerikalni življi v ddgo bojno vrsto, potem mora slediti zmaga, in sicer taka zmaga, da bo klerikalcem na Gorskem za večno odklenkalo. _^_
Malestat cesarja Rudolfa II.
V minulih dneh je preteklo 300 let, odkar je češka reformacija izvo-jevala svojo zadnjo slavno zmago, katero je kratko nato uniči hi Bela gora. 306 let je. kar so »krivoverski*. Cehi pripomogli do zmage krasni ideji verske strpljivosti, h kateri so evropski narodi v splošnem dospeli šele 150 let pozneje; .*UK) let je minulo od izdanja na jIiberalnejšega zakona XVII. stoletja, slavnega Mnjesta-ta cesarja Rudolfa II.
Rudolfov Majestat je velik fakt, ki kaže, da svoboda ene verske konfesije ne involvira pritiskanja in preganjanja druge. In akoravno je to slavno pismo imelo pravno veljavo le komaj 11 let, vendar imamo vzrokov dovolj, da se ga ob njegovi tristoletnici spominjamo.
Od dobe Bazilejskega koncila, kjer so se sklenili takozvani kom-paktati, sta imeli pravico obstanka na Češkem le dve veroizpovedanji: katoliško in utiakvistično.    Bila na
je na Češkem še ena verska sekta, Češki bratje, ki pa ni uživala pravic v kompaktatih določenih. In poleg tega se je začela še prav hitro širiti luteranska vera.. Habsburški vladarji so bili nasprotuj tako Češkim bratom, kakor luterancem, pa so prsti njim podpihovali papeže in jezuite ter izdajali naredbe proti njim. Vendar pa se je posrečilo združenim pripadnikom obeh p nedovoljenih« ver doseči vsaj ustno aprobacijo cesarja Maksimilijana I*, in pozneje tudi cesarja Rudolfa II Rudolf pa svojih obljub ni držal in je zopet nastoi.il proti združenim luterancem in Cekini bratom, akoravno so imeli v C. -škem kraljestvu ^ eliko večino. Seveda je zato ta večina iskala priliki*, kako bi ustvarila drugačen položaj, in ta prilika je kmalu prišla in sicer I. 1608., ko se je proti Rudolfu vzdignil njegov brat Matija. Čehi so ostali svojemu vladarju zvesti, zahtevali pa od Rudolfa, da znova potrdi njih verske zahteve t. j.: Češka konfesija iz 1. 1575. naj bo priznana za vse večne čase kot enakopravna katoliš! i v javnem in privatnem življenju. Cesar je te zahteve predložil zbornici v prosincu 1. 1609. Katoličani so skušali dokazati, da cesar ne more brez dovolitve papeža dati nikomur nobenih verskih svoboščin, ali brez uspeha; združeni protestant je in Češki bratje so postopali preveč odločno hi delo napredka se ni dalo ustaviti. Cesar se je dolgo časa branil dati sv j podpis, stanovi pa niso hoteli odje-njati in tako je cesar 9. julija 1609 vendarle podpisal Majestat. V2. julija so odnesli majestat na praški staro-mestni rotovž. kjer se je slavnostno prečital in pozneje (L 1610) odnesel na Karlov Tvn k deželnim zakladom.
Tako se je na Češkem ustvaril verski mir. ko je v Nemčiji divjala najhujša vei*ska vojna. V političnem ozirn je Majestat prav posebnega pomena zato, ker pomenja velik uspeh stanov nad kraljevim absolutizmom.
Škoda, da Majestat ni ostal dolgo v veljavi. Že L 1620., po nesrečni belogorski bitvi, so morali stanovi Majestat zopet vrniti Maksimilijanu Bavarskemu, ki ga je izročil cesarju, ki je pismo uničil. S škarjami je pre-rezal listino, ki je veljala toliko bojev in trpljenja ... Verska svoboda je zopet postala h1 ideja, ki je za svoje uresničenje zahtevala zopet novih žrtev, novih bojev, novih mučenikov. Treba je bilo še tridesetletne Vojne,
daseje za trenotek utrdila zopet rimska samovlada in papeška avtoriteta, ki pa se je vendar nazadnje mor:«.In umakniti modernim nazorom, verski strpljivosti, kateri je ravno češki narod prinesel prvo, največjo in najdragocenejšo žrtev.
Iz »Slovanske enote'.
Dunaj. 13. julija. Češki klerikalni klub je danes v svoji seji izrazil obžalovanje, da »Slovanska enota- ni pred počitnicami sklicala nobene seje več.
Du n a j , 13. julija. Člani proti-obstrukčnih skupin »Slovanske enote« so imeli danes dopoldne -kupno posvetovanje, v katerem bo sklenili (»stati tudi o počitnicah v ozkem stiku. V (a namen se je sestavil sledeči odor: III i bow ieki, Bruban, Masarvk, Mastalka in Ploj. Na seji se ."e dalje konstatiralo, da so se za jesen ponudili nekateri portfelji tudi »Slovanski enoti«, da pa jih je reklamiral Susteršič izključno le za slovenske klerikalce in češke agrarce.
Predlog Poljakov.
Dunaj, 13. julija. Poljski poslanci predlagajo, naj bi se državni zbor sklical začetkom septembra na par dni. da se izvolijo in konstituirajo odseki, ki bi potem lahko med zborovanjem delegacij izvršili marsika-ko delo.
Češki deželni zbor.
Praga, 13. julija. Vlada namerava češkemu deželnemu zboru predložiti predloge glede ureditve jezikovnih razmer na Češkem in gle 'e razdelitve dežel«' v okrožja. Dalje se bo spremenil tudi deželni red v toliko, da bo mest . < sem deset deželnih odbornikov. Dobili bi jih Cehi pet, Nemci 3 in veleposestniki 2.
Občinska uprava Pulju.
P u 1 j . 13. julija. Občinske volitve so bile, kakor znano, ovržene iii predsednik mestnega upravnega odbora, dr. Bregatto. je demisi joniral. Čuje se, da bo sedaj imenovan vladni komisar. Istrski deželni odbor se je odločno proti temu izjavil.
Nemčija.
K a nclerska kriza.
B e r o 1 i 11 . 13. julija. Odločitev o nasledniku kneza Biilowa bo padla že jutri; cesar Viljem se v to svrho
LISTEK.
Trdinove Dojke in povesti.
Literarna zapuščina Janeza Trdine je razmeroma ogromna. S šestim zvezkom Trdinovih zbranih spisov je založnik L. Schwentner zučel izdajati spise, ki doslej niso bili še nikjer objavljeni; pravijo da jih Je za pet ali šest knjig.
Trdina je bil svoje vrste mož, preprost in dobrosrčen ter pravzaprav malo civiliziran, ljubezniv in hudomušen. Ko je bil sedanji dež. šolski nadzornik Leveč še urednik > Ljubi j. Zvona«, jo je Trdina enkrat primahal v Ljubljano in šel iskat Levca. Ker ga ni dobil doma, se je lepo vsedel - na stopnice in potrpežljivo čakal več kot dve uri, dokler »i izvedel, da čaka zaman. Sel je po-tem k »Pigovcu« in se vsedel v prvo soIk) med kmetske ljudi in ni ga bilo pripraviti do tega, da bi sedel za pO-grneno mizo. Pripovedoval je tisti dan mnogo zanimivih stvari in zlasti bvalil preprostost. Kot vzor preprostega človeka, ki ni imel nobenih ]>otreb, je navajal hrvaškega jezikoslovca Fr. Kurelca., Za izgled je po-vedal, da je Kurelac še kot orofesor v poletnem času hodil prav rad v koruzo, češ, da se v postelji ni nikdar prav dobro počutil.
To je epizoda, ki gotovo dobro karakterizuje Trdino.   Po   vsi svoji
naravi, po vsem svojem mišljenja in čustvovanju, po vseh svojih nazorih in navadah je imel Trdina smisel samo za naj priprostejše ljudi. Ljubil je male kmete, pastirje in berače in sodil, da se je meščanstvo odtujilo narodu, ker živi in misli drugače kakor kmetsko ljudstvo. Zaničeval je to meščanstvo in zaničeval tudi meščansko literaturo. Kolikor toliko je na to njegovo mišljenje pač tudi vplivalo, da je bil v vsem svojem vedenju nekako originalen in da se je v družbi ljudi dobrih manir čutil skoro nesrečnega, dočim se ;ie znal s kmeti, furmani, godci in berači izborno zabavati.
Ta enostranost Trdinovega značaja je vzrok njegovi literarni eno-stranosti, ker pojasnjuje, zakaj je bi! krog, ki je vzbujal njegovo zanimanje, tako tesen. Zanimalo ga je samo življenje tiste široke mase, za katero je imel tako izredno toplo sree. Kar je zajel iz življenja te mase, to je obdelal z ljubeznijo in to je trajne vrednosti. Bajke ih povesti so to. V »Bahovih huzarjib« nam je pač podal natančno in tudi zelo podučno sliko razmer za Bahovih časov ali vzlie temu so ti »Dahovi huzarji« tako dolgočasno čtivo, da jih nihče ne more do konca prebrati, izvzemši tiste, ki študirajo Trdinov jezik in slog.
Jezik in »log — to sta vrlini, ki zagotavljata Trdinu znamenito mesto v slovenski literaturi. Jezik Trdinov je čudovito bogat, slog Trdinov
tako jedrnat in blesteč pa vender resnično naroden, (hi bodo slovenski pisatelji še dolgo hodili k njemu v šolo.
V najnovejšem zvezku Trdinovih bajk in povesti je obelodanjenih šest povesti: Ptičji svat. — Vrtilni-čar. — Jetnica. — Pobožni mož. — Zadnji dan. — Kranjska jeza. —-Vsem je vzeta snov iz življenja preprostega naroda, vse se odlikujejo po jeziku in po slogu.
Umetniška konstrukcija je seveda preprosta. Trdina je pisal kakor je v družbi pripovedoval in v tehniki kompozicije ni bil posebno izvežban.
Trdina je bil po rojstvu Gorenjec, a bi i je uprav zaljubljen v Dolenjce in jih poznal kakor malokdo, njih vrline ravno tako dobro, kakor njih napake. Dejanja vseh njegovih povesti se vrše na Dolenjskem in v vseh povestih je izpisano samo dolenjsko življenje in dolenjski ljudje.
Čitatelju Trdinovih povesti se zdi, kakor bi videl slike iz polpreteklega časa. Tako so ljudje mislili, delali in živeli pred tridesetimi in več leti na Dolenjskem. Iz Trdinovih spisov spoznamo sele, kaka evolucija se je izvršila v vseh razmerah in v vsem življenju na Dolenjskem, kako je čas vse premenil.
Mične in zabavne so Trdinove bajke in povesti, zdrav optimizem jih preveva in človek jih čita a naslado, ki je toliko večja, ker sta jezik in slog tako krasna.
Učiteljica no vosi.
Zofka Kveder-Jelovšek:
»Zelo mlado izgleda ta naša nova učiteljica,« so si pripovedovali ljudje po vasi. »Še kakor otrok je. Skoda, toliko smo prosili, naj nam pošljejo kakšnega moškega, a oni nam pošljejo tako punčko. Kaj bo taka mestna gospodična naše otroke naučila! Ničesar!« so tarnali.
Med tem se je mlada učiteljica v šoli udomačila. Bilo je to prvo njeno mesto. Ali bala se nikakor ni. Ni bila od onih, ki se boje. Takoj popoldne je šla ven, da si pogleda vas.. Kar tako, v lastni obleki, brez slamnika in solnčnika.
»Nič se ne boji solnea,« šepetale so botre, ki so stale pred Janezovo hišo. Sin jim je obolel, pa so se zbrale ženske, da bi se posvetovale, kaj bi se storilo.
Učiteljica je prišla mimo in jih je pozdravila.
»Dober dan. Jaz sem Minka Ko" šir in poslali so me iz Ljubljane sem k vam za učiteljico. Pa zakaj ste tako v skrbehf«
»Kako ne bi bile!« so odgovarjale botre. »Tukaj v hiši leži fantič. Deset let je že star in edini sin je. Škoda bi ga bilo, če bi umrl. Že tretji dan je bolan in nič mu neee biti bolje.«
»Pa zakaj ne pošljete po zdrav nikat«
»Mogoče, da mu bo tudi tako od* leglo. Segrele smo seme in smo mu ga dejale na želodec. To je zdravo. Tudi lipovega čaja smo skuhale. Malo žganja smo mu dale, a opoldne je pil zavreto vino. Druzega človek itak ne ve,« so pripovedovale ženske.
»Pojdem pogledat,« — se je odločila učiteljica in stopila v hišo. Ženske so šle za njo.
V mali izbici je ležal na visoki postelji deček, ves pokrit z blazinami. Okna so bila zaprta. Mati nje" gova je sedela pri postelji in jokala, a oče se je sprehajal gor in dol in pušil.
»Slišim, da imate bolnika. Ker bo moj učenec, ko ozdravi, sem ga prišla obiskat,« je rekla učiteljica in pristopila k bolniku. Ves poten je bil in vroč. Potipala mu je žilo in se je prestrašila. Zazdelo se ji je, da bije žila prehitro in premočno.
»Tako ni nič,« je rekla. »Jaz sem se v šoli učila raznih stvari in doma imam še mlajše brate in sestre, pa vem, kako se mora ravnati s takimi bolniki. Bolezen ni šala. Ste siromaki?« vpraša kmeta.
»Kakšni siromaki!« odvrne ena od boter. »Največ zemlje imajo v celi vasi.«
»Moj Bog,« se začudi učiteljica. »Premožen ste, pa pustite, da vam umre sin brez pomoči! Saj vidite, da »e mu že blede. Takoj uprezite voz in hitro po zdravnika, Če imate kaj srca za svojega otroka.«
pripelje iz Kiela semkaj, nato pa nastopi svoje potovanje po severu. Državni zbor.
Bero] in, 13. julija. V tretjem branju so bile sprejete različne predloge, med nihni pogodba med Nemčijo in Dansko o vzajemnem varstvu vzorcev in modelov in pogodba med Nemčijo in Venezuelo. Nato se je državni zbor zaključil.
Turčija.
Kreta.
Carigrad, 13. julija. Danes so izročile krečanske vlasti spomenico o Kreti tukajšnji vladi. Spomenica pravi, da so t lasti sklenile sledeče: Mednarodne čete se umaknejo 2CL julija 1909. Vsaka od štirih vlasti odpošlje ladjo, da varuje otomanski prapor in prapore vlasti in da zagotovi mosleminom na Kreti varnost. Prebivalstvu Krete se izda proklamacija, v kateri se naznanja, da se čete umaknejo ter se prebivalstvo poživlja k redu. Dalje zagotavlja spomenica, da se bodo vlasti še nadalje z blagohotnostjo pečale s Kreto. Zbornii a.
Carigr a d . 13. julija j. Zbornica je sprejela adreso   na prestolni govor novega sultana. Adresa se bo izročila vladarju pri narodni slavno sti 2o. julija.
Perzija.
Re\ olucija.
L o n d o d , 13. julija.' Reuterjev biro javlja iz Teherana, da >o nacionalistične čete zjutraj vdrle v mesto. Po ulicah divja hud boj. Šah bo najbrže pobegnil v kako poslaništvo.
Tebe r a u . 13. julija. Severni del mesta je popolnoma v oblasti nacionalistov, ki vzdržujejo tam vzoren red. Upajo dobiti kmalu tudi ostalo mesto v oblast, ker je prešlo k njim mnogo sahovih kozakov. Nacionalistov doslej ni padlo veliko.
P e t r o g r a <ld , 13. julija. Cuje se da je šah že pobegnil v neko poslaništvo. Položaj je jako nevaren. Ruske čete so odkorakale proti Kad-vinu.
London. l3. julija. Iz Teherana se javlja, (hi je duhovščina proglasila  proti šaha sveto vojno
London. 13. julija. Reuterjev biro javlja, da za Evropejce v Teheranu doslej ni nobene nevarnosti. Bojkot.
T e h e r a ?i . 13. julija.V Perziji je pričel bojkot ruskega blaga. Trgovine so zatvorjene.
„UclfljBniniar proces v Zagrebu.
[zpovedbe Gjorgja Nastiea.
Pri včerajšnji razpravi j«1 kronski svedok \astie nadaljeval svoje izpovedbe.
Pravil je, da še ni imel nobenih dokazov za teroristično akcij", ko je opozoril crnogorsko vlado, da so na ]K>tu na Cetinje bombe. Sele kasneje je dobil od Milana Pribičeviča revolucionarni statut s pismom. Položaj mu je postal neugoden, zato se j<* skušal izviti iz te situacije. Pisal je Nena-doviču v Belgrad.V tpismu, ki ga je Nastie prečita! pred sodiščem, se nahaja tudi mesto: Maščeval se bom kakor telo brez duše, kalan- glava brez idealov . Na To je Nastič skušal pobiti dolžitve, da je bil v službi generalštabnega stotnik;« For-nerja kot vojaški vohun. Pripovedoval je, da je k njemu prišla dvakrat
neka oseba v imenu    stotnika For-
nerja s pozivom, naj pride k njemu na stanovanje. V istem času je bila v Banjaluki razprava radi »veleizdaje«. Na drugi poziv je šel k For-nerju, ako bi pa imel takrat denar, pa bi bil raje pobegnil iz Sarajeva. Forner ga je zelo ljubeznivo sprejel naglašajoč, da ve, kako velike usluge je storil črnogorski vladi. Končno je Forner zahteval, naj mu da na razpolago dokaže, da se vodi »velikosrpska propaganda« v Bosni iz Srbije. Ker je iz te zahteve spoznal, da nima vlada nobenih dokumentov za dokaz »velikosrbske propagande«, ni ugodil Fornerjevi zahtevi. Kasneje mu je Former posla i pismo, v katerem ga poziva, naj takoj odpotuje na Dunaj. Odgovoril mu je, da tega ne more storiti, ker se mora branili pred časnikarskimi napadi. Na kuvert tega pisma je napisal Forner: »Dan-kend erhalten«. Nekoliko dni kasneje mu je Forner zopet pisal ter priložil :H) K. (Dr. Hinkovič: ^Premalo!« — Smeh.) V tem pismu je For ner zahteval, naj niu preskrbi podatke o ljudeh, ki stojo za »Srhobrn-nom«, »Narodom« in »Musafatom«. Tri dni kasneje je Fornerjn vrnil poslanih K in ta je na kuverti napisal »Dankend erhalten«. Te kuverte in pisma je dal v shrambo S. Bo-cariču. Kmalu na to so izšla ta pisma v faksimilu v »Srhnhrunu < ter se ga je napadlo kot vojaškega vohuna.
Po kratkem odmoru je Nastie zatrjeval, da so ga pri pričevanju na Cel inju vodili zgolj plemeniti in patriotski motivi. Hotel je razkrinkati zahrbtno politiko Belgrnda, ki je na škodo srbskemu narodu. S črnogorsko vlado se ni dogovoril, da bo pričal na Cetinju. Sele ko se je prepričal, da zarote ni vprizoril črnogorski dvor. se je prostovoljno prijavil za pričo. Takrat je prejel od črnogorskega brigadirja Vukotiča oOOO K, da se brani pred napadi. Črnogorska vlada mu je dala dovoljenje, da sme ves svoj material obelodaniti. On tega ni storil, marveč je šel v Zagreb, da bi privede! k pameti ljudi okrog
Srbobrana«. To se mu ni posrečilo. Zato je šel s Steinhardtom v Zemun. S Steinhardtom sta se na to napotila v Pešto, da bi našla človeka, ki bi natisnil njegovo brošuro »Finale«. A' Pešti se je seznanil s časnikarjem Mamilom, ki mu je obljubil, da bo iz
patriotskih motivov« našel človeka, ki ho natisnil Finale«. V Pešti je bil pod policijskim nadzorstvom in se je vsled tega nadejal, da bo aretiran, kakor so - žal na podlagi njegove brošure aretirani drugi. Nekega dne je prišel k njemu pol. uradnik Fuekar iz Zagreba ter ga obvestil, da čaka nanj šel' zagrebške policije Sporčič. Temu je povedal, da ima nu jen opravek na Dunaju. Odšel je tjakaj v spremstvu teh dveh uradnikov. Na to so se vsi trije vrnili v Zagreb, kjer je bi! interniran v hotelu pri Carju avstrijskem«. Tu ga je zaslišal preiskovalni sodnik. Pred preiskovalnim sodnikom je izpovedal tako. kakor je pisano v brošuri > Finale«.
Njegovih dokumentov mu ni plačala hrvatska vlada ali baron Rauch. Meseca aprila 1908. ni imel v rokah dokumentov »za velikosrbsko propagando«, ker so bili ti spisi takrat še v rokah črnogorske vlade. Zato je tudi popolnoma izključeno, da bi za to dokumente preje vedel cesar Fran Josip, kakor je to napram Mirku ;d. Pisnčiču zatrjeval general Steeb, ali drž. pravdaik Accurti. Kolegi Mandičn je opetovano posodil po 1<> kron. Priznava, da je Mniidien opetovano r«'k»'l <la so to denarji, ki jih je dobil o»l bana ba-
rona Raucha, toda vse to je bilo rečeno v šali. Glede revolucionarnega statuta je naglašal Nastič, da ni zgolj plod razgrete domišljije ali delo kakega fantasta, marveč da so to ideje kluba »Slovenski Jug« Ta klub ni bil neodvisen od srbskega dvora. Priča ima v rokah dokaze, da je sestavila revolucionarni statut oseba, ki je blizu srbskega ministrstva zunanjih poslov. O pismu, ki mu ga je pisal urednik »Slovenskega Juga« Ljuba Jovanovič, je rekel, da pomenijo besede »biblioteka« — bombe, »zvono« — revolucionarno akcijo, »Nikola« pa črnogorskega kneza Nikito. Nato je Nastič prečita) revolucionarni statut, nakar je predsednik zaključil razpravo.
*
Včeraj se je vršila pred sodnim senatom v Zagrebu obravnava proti Josipu Križujaku, ki je bil zaslišan kot priča v »veleizdajniškem« procesu.
Križu jak je dolžil preiskovalnega sodnika Weinerta, da je v pre-isKavi tlal v zapisnik stvari, ki jih on — priča — ni govoril. Državno pravdništvo je \ ložilo proti njemu tožbo radi krive prisege*. Obtoženca je zagovarjal odvetnik dr. Solarić.
Križnjak je bil obsojen na 10 mesecev težke ječe radi krivega pričevanja in obrekovanja. Obsojenec je sedel že dva meseca v preiskovalnem zaporu in ima ženo ter troje malih otrok.
* *
Na tožbo nekega belgradskeg.r gostilničarja, kateremu je Gjorgje Nastič, ko je vohunil v Belgradu, ostal dolžan olM) krem, so bile Nastien zarobljene dijete, ki jih ima dobiti pri sodišču za svoje pričevanje v »veleizdajniškem« procesu. Revež Nastič, kako bo sedaj živel, ako eni ne priskočijo na p«»moč ban baron Rauch in njegovi prijatelji v ministrstvu zunanjih delt! Ako glasilo balona Aehrenthala »\Viener Allge meine Zeitung« imenuje Nastiča — »einen EChrenmann, der ein reines oder gereinigtes Gewissen hat«, potem se je pač nadejati, da bo baron Aehrenthal pomagal svojemu ponižnemu slugi tudi iz te zadrege!
K protlalkoholMu ftonjresu.
Velezanimivb . lahko rečemo, najzanimivejše predavanje na proti-alkoholskem kongresu je bilo predavanje okrajnega sodnika gospoda M i 1 č i n s k e g a o pijancu pred sodiščem. (Jospod predavatelj je po-vdarjal, da pač nima nobena oblast toliko opraviti s pijancem, kakor ravno sodišče. Sodnik ima največ prilike, da spozna navade in življenje pijančevo. Vzemimo pijanca pred k a z e n s k i m sodnik o m. Kranjska se namreč ne ponaša samo s svojimi naravnimi čuvstvi, s svojo Postojnsko jamo in svojo divno Gorenjsko, Kranjska se odlikuje tudi v tem. da ima med vsemi avstrijskimi kro-novinami odstotno največ pretepače v. In večina pretepov se pri nas dogodi pod vplivom alkohola. — P r a v d n i s o d n i k ima tudi mnogo opraviti s pijanci, s pijanimi pravdami, pijanimi pogodbami, ki se sklepajo pri nas večinoma v gostilni, kakor tudi prodaje zemljišč, licitante, katere se vršo večino proti-postavno, kor jih smejo voditi le po sodišča v to določene osebe, ne pa
rlorsi bodi.     Loč i t
ve   z i
a k o n o v
imajo tudi večinoma svoj začetek v
Kmet se je presenetil uli molčal.
»Le nikar se ne obotavljajte. Vsaka minuta je dragocena. Glejte, kakšni ste! Nič ne mislile! Otrok Leži v vročini in komaj lovi srak, vi pa kadite svojo lulo, da mu bo laglje! Takoj pojdite, jaz bom med tem pazila na bolnika. Razumem se v ta posel. Samo hitite! Takoj konje pred voz in takoj po zdravnika!« j<* ponav Ijala Minka in potisnila kmeta skozi vrata.
Potem se obrne k ženskam:
»Drage botre, tudi ve morate oditi. Preveč bi nas bilo in to bi siromaka le motilo. Jaz bom ostala z materjo, to bo zadosti. Tudi me se bomo še kaj pora/govorile, kadar bo čas za to. zdaj pa imam mnogo dru-zega dela!«
Ženske so odšle in čudile so se. kako se zna ta gosposka stvarica, ki izgleda kakor še napol otrok, vrteti in obnašati, kakor kakšen poveljnik.
Minka je odprla okna, vrgla te" žke blazine raz dečka, naročila materi, naj ji prinese mrzle vode in začela davati bolnemu fantu mrzle ob" loge na razbeljeno čelo.
Kmet se je res takoj odpeljal po zdravnika in čez tri ure se je pripeljal ž njim nazaj v vas.
Minka je bila med tem preslekla posteljo in otroka, pospravila sobo, da ne bo gospodinja v sramoti pred zdravnikom.
»Zadnji čas je bil, da ste prišli po me,« je rekel zdravnik, ko je pre-
gledal dečka, »če me ne bi bili poklicali, bil bi vam otrok skoro gotovo umrl.«
Odredil je vse, kaj je treba <le-lati, izročil učiteljici toplomer in jo prosil, da pogleda vsak dan park rat kako je bolniku in pošlje takoj ponj, Če bi bilo gorje. Drug dan pod večer, da bo prišel sam še enkrat pogledat, a med tem naj se strogo drže njegovih ukazov. Donesel je s seboj neko' liko zdravil in pustil za bolnika nekake kapljice, ki se mu morajo dajati vsako uro.
Kmet in kmetica se nista mogla niti zahvaliti učiteljici, ko se je po zdravnikovem odhodu tudi pripravljala, da pojde domov, ker je že padla noč. Molče sta ji stiskala roko in mati jo je vprašala v strahu:
»Kaj bodete jutri tudi prišli, gospodična?«
»Razume se, da bom prišla,« je odgovorila. »Moja dolžnost je, da se brigam za svojega učenca; upam, da bo priden in dober.«
Res je marljivo prihajala in naš France je čez štirinajst dni prvikrat prišel v šolo. Prinesel je učiteljici belo gajbico s črnim kosom.
»To je bil moj kos,« je dejal, »ali vam ga rad dam.« Zardel je ves do las.
Mati ga je bila doma lepo naučila, kako se naj zahvali gospodični, da mu je rešila živjenje in mu stregla v bolezni, ali zdaj ni vedel nobene besede več.
Tako.    vidite,    je začela Minka svoje življenje na vasi.
Že čez par tednov se je razširila njena slava daleč naokoli in vse jo jo imelo rado. Otroci so šli v šolo. kakor bi dobivali tam sani mod. Vedno so prihajali prezgodaj v šolo, zakaj mnogo veselejše in prijetnejše je bilo v šoli, kakor doma. Celo starejši, dvanajst in trinajstletni fantje, katerim se je zdelo prej izpod časti, da bi v šoli mirovali in poslušali, so se zdaj odkritosrčno prizadevali, da bi bila učiteljica z njimi zadovoljna. Lčili in ravnali so manjše otroke in enkrat so enega izmed sela1 celo na" tepli, da ga naučijo, »da ta nova učiteljica niti ni, kakor so učite" ljiee«. Taki so bili fantje, punčke pa bi bile že čez mesec dni življenje dale za njo.Vso svojo Šolo je poznala, vsa-cega je klicala s krstnim imenom in od vsacega je vse vedela. Pa naj reče kdo, da ni lepo, če te sama tvoja učiteljica vpraša kaj delajo tvoji zajci in ti obljubi, da ti bo preskrbela dva posebno fine vrste z dolgimi ušesi, ako boš priden, če ti da dve smešni beli miški v gajbiei ali pa žogo, kakršne je ni v celi fari. Punčkam daje rože, ki tudi po zimi cveto in tisto cvetlico iz Jerihe, ki je popolnoma suha, a se razcvete, če jo daš v vodo. To je res, ko jim ona toliko veselja naredi, bi se oni naučili zaradi nje še desetkrat več, kakor je treba, samo, da 1k) zadovoljna.
(Dalj« prihodnji«)
alkoholizmu. Nesposobnemu sodniku daje alkohol tudi mnogo posla. Nezakonski otroci, alimenti zanje, nato sledeče eksekucije — vse to večinoma izvira iz alkohola. Nezakonski otroci so večinoma plodovi pijanih ur. In ti otroci so še večjidel slaboumni, pok varjeni po slabili zgledih, zanemarjeni — opraviti ima ž njimi zopet sodnik. Potem pa z a -p r a v 1 j i v c i , ki morajo pod kura-telo. Naši ljudje ne znajo drugače zapravljati svojega premoženja, kakor za pijačo in vsled pijače. Med vsemi zapravljivci, katere pozna predavatelj iz sodnih spisov, je bil samo eden, ki ni bil pijanec. Pijanca uavadno sodimo premilo, ker le v gotovih časih žali naš čut, sicer je pa miren, ljubezniv človek, in takega se kaže tudi pred sodu i jo, da celo premoti sodnika. Če ga pa ogledamo nekoliko natančneje, najdemo, da je bil morda že IT) kaznovan. Na Kranjskem imamo sedaj 362 sodno-preklicanih za pi a v 1 ji \cev, 325 moških in 37 žensk. S tem pa seveda še ni izčrpano število pijancev, ki niso preklicani, tudi če so nevarni, kajti po sedanjem našem zakonu je žal denar še vedno več vreden kakor pa človek. Pa tudi zapravljivci niso vsi v onem številu, kajti veliko jih je, ki gredo prostovoljno pod kuratelo, ko izroče premoženje, ali pa dajo otrokom velike dote. S temi bi na-rastlo število zapravi ji vcev na Kranjskem nad 700, in premoženje, ki je pod kuratelo na 14 milijonov. --Kaj p i j o u a š i p i j a n c i .' V prvi vrsti žganje, tudi tisti, ki imajo denar. In ne morda kako boljše žganje, špirit vlada povsoct Idrijčani in Zeleznikarji pa mu dodajo še pelina in pravijo, da je to potem za zdravje. Zelo udomačil se jo v zadnjih časih tmli č a j s š p i-r i t o m , kar gre posebno vštric z m 1 e k a r n a m i , kajti v mlekarne dajejo mleko ali ljudje, ki imajo po eno samo kravico, namesto mleka pa potem uživajo čaj s špiritom vsi. tudi otroci. So celo ljudje, ki pijo denaturiian špirit. Predavatelj je videl v notarski pisarni izgotovljeno izročilno pogodbo, kjer si je oče izgovoril tmli dva frakcijna žganja na dan. Koliko p i j o O tem govore jasno poročila občin o posameznih '»sobah n. pr.: "> frakeljnov špirita na dan porabi, ženska j«', pa ga spije po 8 frakeljnov na dan, ob pol 9. zjutraj je izpil že poldrag liter vina, vsak teden je 8 dni pijan, če ima groš, je za »zeksar« žejen, leto in dan ni trezen, vsak čas je pijan. Bila sta zakonska, ki sta po cele dni in noči nepretrgoma presedela v gostilni — par sto korakov od doma. doma pa so jima sosedje iz usmiljenja do živali krmili živino. Posledice takemu pijančevanju: človek obleži v snegu, v dežju, v jarku, celo v svojem lastnem blatu. — Koliko na-pr a v i j o d o Iga ! Eden je n;i-pravil v par mesecih 240 K, to je malo: drugi v dveh letih *_!400 K, drugi v treh mesecih 3400 K. eden pa je zapravil v enem mesecu 4000 kron. Mnogo krivi takemu zapravljanju so tudi brezvestni krčmarji, ki dajejo pijancu še vedno pijače, dasiravno je ima že preveč. Na take krčma rje je treba opozoriti okrajno glavarstvo, da jim kot nezanesljivim odvzame koncesijo! — Žalostne so posledice takega pijančevanja v gospodarskem oziru. Pijancu ni dovolj, da samo pije, hoče tudi zabave. Ker je ne najde v domačem kraju, hodi drugam, ali pa se vozi, da zapravi še več. Treba je tudi godca in žensk. Godca plačuje s petaki in tudi ženske tako, ako ne dražje. Samemu je dolgčas, plačuje tudi  za tovariše.
Neki tak zapravljivec je bil v gostilni z 18 tovariši, ko je nekdo prišel ponujat slamnike. Kupil je vsem osemnajstim slamnike po K :$*(>0. Pri tem zanemarja gospodarst \ o. poslopij ne popravlja, vse gre v nič. Polja ne obdeluje, davka ne plačuje, za vsako malenkost se pusti rubiti. Eden tak pijanec se je dal v petih letih 35krat tožiti za prav malenkostne zneske, po par kron. — Kje d o b iva s r e d s t v a z a p i j a n -če vanje! Dokler ima še kaj, pije za denar, potem pa ostaja dolžan, pije na kredit, ki pa tudi kmalu usahne* Izposoja si, dokler more, dela fingirane pogodbe, v katerih je dvakrat ali večkrat toliko zapisano, kolikor dobi, prodaja pridelke, orodje, živino, tudi ono, kar je last žene, potem les, zastavi parcele, začne proda jati svet, seveda izpočetka s pogojem, da ga sme kupiti nazaj, kar se pa redkokdaj zgodi, in končno je ob vse.. O ženski zapravljivki pa že poje naša narodna: »Še kikljico prodala bom .. . .« Proda vse, kar ima, obleko, perilo, srajco, nogavice. Bila je že ženska, ki si je dala odstriči lase in jih prodala in zapila. Sedaj je — na Studencu. In kako prodaja! Smreko za 1 K, katero si hočeš izbrati; za frakelj žganja voz slame; travnik da za 6 let v najem za 3 goldinarje, pa ga čez tri dni proda; iz same babarije je neki kmet prodal celo svojo kmetijo. Pijanec je precej so-
roden norcu. Pravda se rad za čast, ki je nima, oprijema se vsake bilke, vedno je nezadovoljen sam s seboj. Oprime se ga neka pijana podjetnost, biti hoče nekaj boljšega. Kmet začne rudo iskati, zanima se za vsakojake iznajdbe, veseli ga n. pr. tudi vinska kupčija. Tako je pri vinski kupčiji zapravil nekdo v treh mesecih 'JO.000 kron. Drugi je zapravil premoženje, vredno 44.000 K, ostalo mu je le še -— 7 otrok. Zakonska dvojica je imela krasno premoženje, cela vas je bila njuna, a vse je šlo v par letih. Toliko stane pijančevanje. Pijanca lahko BpOZnaŠ že po zunanjosti. Zanikrno je opravljen, v obraz zabuhel, pobit, opraskan, roke se mu tresejo, podpisati se ne more, smrdi. Zato tudi ne pridfl rad k sodišču, ker ga je sram. Kaže se na njem duševna pobitost, in konec je: smrt v škornjah, v jarku, vrv ali voda. In koliko pri tem trpi /ena, koliko otroci. Škodo dela pijanec sebi, Svojcem, celi človeški družbi. Koliko hudodelstev se izvrši v pijanosti. Od šestih zapravljivcev enega okraja jih je bilo 5 kaznovanih 23-krat. Pijanec, brat norcev je tudi bral hudodelcev oba sta zrastla iz istega debla, istega močvirja. Pijanec kaj rad opravičuje sam sebe, češ: eel teden ga nisem, pil sem ga le za potrebo, za zdravje, kaj pa če ga malo pijem, zato še nisem pijanec, če ga, saj ga drugi tudi, »gospod sodnik, saj ga oni tudi ne pljunejo ven«, Če ga kmetje pijemo, smo pijanci, gospoda so pa le dobre volj,.. Drugi se izdajajo za žrtve svojega poklica, kakor krčmarji, vinotržei in mešetar-ji. Neki tak človek je bil en dan v 1*0 gostilnah in nazadnje tak. da se ni več zavedel. Ta ga zopet pij«'. Češ, saj tako ne bom dolgo živel, oni bi se rad
poboljšal, a dan**.-. mora še piti »11-kof«. Nekateri se pa kažejo zelo skesane, samo da bi omočili sodnike in se iznebili kuratorjau — Pijančevanje pa ima svoje vzroke tudi drugod, kakor je poudarjal ž«* prejšnji predavatelj dr. Kant, v podedovanju slabih lastnosti. Potem so mnogo krivi slabi zgledi staršev. Oče j«' bil zapravljivec, sin tudi. Tak oče je zapustil 0 sinov, 5 jih je pijancev, šesti pa je na Studencu. O drugem pravi ]m>-ročilo občine, da je avšast, kakor cela družina.Oče je je preklican, dva sinova pijanca, hči pa je božjastna. Le redki so nasprotni slučaji, da so sinovi popolnoma drugačni. kakor očetje.
(Dalje prihodnjič.)
Rojaki!
VedoČi, da ima. kdor je Slovence po krvi in mišljenju, vsikdar odprto roko in srce, ko se gre za dobrobit narodne skupnosti, sklenili smo v tem težkem treiiotku obrnili se na slovensko javnost s prošnjo, da bi po SVOJih močeh pripomogla dobri -tvari k zmagi ter podprla slovenske delavce trpine, stavkajoče v Ajdovščini.
Leta in leta je ajdovski trpin prenašal težak jarem, zavedajoč se, da mora priti dan, ko mu sine sohice lepših, srečnejših dni. In res! Nasla njajoč se na »Narodno delavske organizacijo« jo ajdovski delavci vspričo mrtvega tovariša, ki je onemogel padel kot žrtev surov ena izkoriščanja pred strojen, s katerim kopiči milijonar nemški žiti llruuiier kupe zlata, sklenil] raje umreti nego umirati počasne mukotrpne smrti.
»Narodna delavska organuaei ja   je proglasila pred več nego onim
mesecem stavko v Ajdovščini, da reši bednega proletarea, da ga dovede do delavskih pravic Rojaki2 stvar, /a kut ero se tu bori »N. D, O«« je za
ves narod velikanskega pomena! Delavci!! Tudi Vas bode mogoče usudu pahnila kdaj v štrajk, iz.raz.itt' svojo solidarnost, pomolite materijalno v kolikor samorete, trpinom, a izpovejte glasno, da bo cul ves svet, da
sočustvujete s svojimi ajdovskimi sobrati, beročimi se za SVOJC pravice.
Kdor more, naj pomagal Vsak vinar je dobrodošel, vsak groš j > že uvaževan pripomoček. PoiiKizinio svojim bratom * boju proti brezvestnim izkoriščevalcem, ajdovskim trpinom pa kličemo: Delajte / umom, počivajte I roko, zmagajte s solidarnost jo!
Darove, ki bodo objavljeni V »Slov. Narodu« in glasilu »N. D. 0.* »Narodni Delavci « v 'Prstu, sprejema urad »Narodne delavske organi* zacije v Ljubljani«, Dunajska cesta štev. (>.
Odbor »N. I). O.« v Ljubljani
Dnevne vesti
V Ljubljani, 14. julija.
+ »Narodne zveze« ni več. Bela nekaj mesecev je tega, kar je bil ustanovljen skupni klub vseh jugoslovanskih poslancev. S tem se je uresničila želja, ki smo jo   prav mi
(Dalje t prilogi).
Pm»ia „simukMui Umr it 157. n§ 14. hulia ltw
zastopali z največjo vnemo, z vneto-
stjo pravih idealistov, ki jim je narodna korist nad vse. Vedno in vedno smo zastopali ta svoj ideal, zastopali ga celo v časih, ko so imeli klerikalci nesramnost trditi,   da z liberalci še k eni mizi ne sedejo, in noben slovanski list se ni ustanov it ve »Narodne zveze« tako razveselil, kakor mi. Toda le prekmalu je prišlo razočaranje. Kakor vselej in povsod, tako so klerikalci tudi v »Narodni zvezi« postopali za vratno in nelojalno. Ti ljudje vidijo povsod samo svoje umazane osebne in strankarske koristi, splošnost jim je zadnja briga, narodova korist pa še manj kot nič. Poznajo samo svoje osebe in svoje žepe; tako    demoralizirane    in koruptne stranke,   kakor je   klerikalna, svet sploh še videl ni. Nečenio s tem reči, da so vsi njeni pristaši taki, ali kot stranka so družba političnih aventu-rierjev v najslabšem smislu tega izraza. To so jasno dokazali v »Narodni zvezi« in jo s svojim nehonetnim in zavratnim  postopanjem  končno tndi razbili. »Narodne zveze« ni več. Raz-družila se je dejan jsko že med zasedanjem državnega zbora vsled samovoljnega   postopanja   klerikalcev, ki so z brezprimerno aroganeo pogazili klubove predpise, ignorirali klubovo večino,    nastopali na svojo roko ter uganjali take zavratnosti,   da je postalo vsako skupno delovanje nemogoče. Med zasedanjem državnega zbora niso hoteli člani prejšnjega jugoslovanskega kluba nastopiti proti početja klerikalcev; pustili so jih, naj delajo kar hočejo, kakor so jih pustili Mladočehi in češki klerikalci, a ko so v zadnjih dneh prišle na dan nečuveno nizkotne in perfidne intrige Šusteršiceve, je bil nada ln j i, četudi samo formalni   obstanek »Narodne zveze« popolnoma    nemogoč in se je zdaj »Narodna zveza« tudi formalno razdružila.    Tisti jugoslovanski poslanci, ki ne hodijo za dr. Susterši-čem,    SO    obnovili »Jugoslovanski klub«   in so za čas.   ko bo zaključen državni /bor,    poblastaili dr. Ploja, da jih zastopa pri drugih parlamentarnih strankah in pri vladi. Samo nekaj mesecev je obstajala »Narodna zveza«, a že v tem kratkem času smo postali revnejši za eno iluzijo in bogatejši za eno skušnjo,   namreč za skušnjo, tla je s klerikalci nemogoče vsako skupno delo pod eno streho iu pri eni mizi.
-j- To je že od sile. Dr. Šusteršič ima recimo nesrečo, da je skrajno oduren in skrajno nesimpatičen človek. Živ krst ga ne mara. Y lastni stranki nima prijateljev in pri drugih strankah uživa samo antipatijo. Njegova blazna politika, surovi, izziva jot-i, žaljivi način njegovega nastopanja - vse to je vplivalo, da so se ga različni nemški in tudi drugi listi ob sklepu državnega zbora lotili z vehementno jezo in ga zdelavajo, da je kar groza. Graška lista sta tudi pogrela znano afero z žlindro. Tudi najhujši nasprotnik nam mora priznati, dasmoz v prav izredno in brezprimerno nobleso že nekaj let puščali to, za dr. Susteršiča gotovo silno neprijetno stvar v miru. Dočim si je Slovenec« dovoljeval najnesramnej-ša osebna grdenja in se je dr. Lampe osmelil, politične nasprotnike osebno zasramovati, nismo mi niti od daleč namignili na afero z žlindro, tudi tedaj ne, ko so jo na levem krilu klerikalne stranke začeli pogrevati. Naj bo pozabljena, smo rekli. Ostane naj zaradi nas tudi sedaj pokopana, toda eno moramo pribiti. Največja nesramnost je, da pravi snočnji »Slovenec«, da so graški listi, pišoč o aferi z žlindro, »skupičili vse laži o dr. Šusteršiču, kar si jih je leta in leta izmislil »Narod« o njem, seveda po načelu kranjskega liberalizma; saj je vseeno, četudi ni res, samo da jezimo klerikalce.« To je že od sile. Kranjski liberalizem si ni ničesar izmislil in naš list tmli ne. Kar smo trdili, to se je tudi dokazalo. Sodišča vseh instanc, kakor tudi generalna prokura-tura in državni zbor so spoznali in razsodili, da ima dr. Susteršič od žlindre umazane roke, so torej spoznali in razsodili, da smo mi pisali resnico. Skrajna drznost je, da braneč dr. Susteršiča proti nemškim listom, o katerih napadih na Susteršiča nismo mi zinili niti besede, napada »Slovenec« nas in nas dolži, da smo lagali. Kaj hočejo gospodje okrog »Slovenca« za vsako ceno osebni boj, da tako impertinentno izzivajo .'
-j- Pri zaklenjenih vratih. V nedeljo prirede klerikalci v »Unionu« shod. Govorili bodo dr. Šusteršič, dr. Korošec, Roškar, Grafenauer, tir. Brejc, Fon in dr. Krek o grozni klerikalni blamaži v državnem zboru. Na oklicu je zapisano »Shod je pristopen samo somišljenikom in somi-šljenicam S. L. S.« Ta pristavek je jako značilen. Zborovati hočejo torej "pri zaprtih vratih; boje se objektiv nih ]k)slušalcev, boje se nepristranskih poročil! V zadnjem času je veljal dogovor, da se pusti tudi nasprot-niške poročevalce na shod. Da bi kdo klerikalcem shod motil ali celo razbil, to je vendar čisto izključeno, tega
namena nima nobena stranka* Nasprotno; tako narodno-napredni, kakor socialnedemokratični stranki je na tem, da naj le klerikalci svobodno in neovirano povedo svoje mnenje. Njih stališče je obupno — »za obesit se nam je«, je dejal neki znani klerikalni politik in je s tem najbolje označil sit u varijo klerikalne stranke. Spričo tega mi le želimo, da bi klerikalni prvaki svoje mnenje svobodno in neovirano povedali. A vendar hočejo zborovati pri zaprtih vratih. Ali je mar pričakovati odpora iz lastnih vrst in bi ga radi prikrili javnosti? Ali pa hočejo v »Unionu« le na varnem biti, govoriti, kakor jim bo kaza lo zaradi efekta, v javnost pa pustiti le to, kar jim kaže* Vseka k o ima dejstvo, da bodo zl>orovali pri zapitih vratih, svoj jako značilni pomen!
+ Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko   v  Ljubljani ima
v petek, dne 16. julija t. 1. ob poln 5, popoldne v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani redno javno sejo s sledečim dnevnim redom: 1. Predložitev zapisnika zadnje seje. 2. Naznanila predsedstva. 3. Naznanila tajništva. 4. Prošnja deželne zveze zii pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem za podporo. 5. Prošnja avstrijskega orijentskega društa za podporo, 0. Prošnja za podporo udeležencem strokovnega tečaja za izobrazbo učiteljev na obrtnih nadaljevalnih šolah.   7. Prošnja za podporo
strokovne nadaljevalne šole za mi
zarje v Št. Vidu. 8. Samostalni predlogi zborničnih članov gg. 1 Krega rja in T. Pavšlarja (poštne zadeve) in zborničnega člana g. K. Pam-merja  (carinske zadeve).
+ Pot do Adrije ali slovenska nevarnost za evropsko kulturo. Povodom otvoritve turske železnice je priobčila »Frankfurter Zeitung« članek, v katerem pravi med drugim: »Imamo nado, da bo nova ta prometna arterija vlila svežo, oživljajoče kri v pokrajine avstrijski'. V avstrijskih alpskih pokrajinah vodi nemški ži-velj obupno borbo z ziuagujočim plemenom Slovencev, ki jih podpira vse-slovanstvo. Slovenci so eno izmed slovanskih plemen, ki je najbolj zaostalo v kulturi in zato najbolj brutalno in fanatično. Nemci v Alpah se morejo z vspehom boriti proti njim samo, ako najdejo krepke opore v jedru svojega naroda. Solnograško in Koroško sta še deželi nemški, cvetoči in nedotaknjeni, kakor vse druge nemške pokrajine. Nemec, ki pride semkaj kot turist ali letoviščnik, lahko računa na presrčen sprejem, toda še bolj dobro došel je Nemec, ki bi se tu hotel stalno naseliti. Vsi zapletaji v Avstriji so imeli svoj vzrok v tem, iln se je od 1. 18<}(> pritok nemške krvi v to državo zmanjšal. Zato je treba z največjim zadoščenjem pozdraviti dejstvo, da se je med Nemčijo in Avstrijo otvorila nova prometna proga baš v trenutku, ko so se politične vezi, ki vežejo obe državi, znova okrepile in ko je slovanski živelj prenehal biti v Avstriji adut. Naj torej zahajajo sedaj tjakaj Nemci kot gostje, predvsem pa kot izseljenci, da pomnože bilanso numeričnih sil na korist nemštvu. Napravijo s tem veliko uslugo ne toliko nemškemu cesarstvu in ž njim zvezani Avstriji, kakor predvsem kulturi evropski, ki jo spravljajo v nevarnost — Slovenci.«
Te vsenemške načrte in izbrule fanatičnega sovraštva do Slovencev priobčujemo brez komentarja.
+ Kdo so idrijski rekurenti? Pri zadnji javni seji občinskega odboja se je prečitalo imena pritožnikov proti zopetni namestitvi tajnika J. Novaka in proti prezidnvanju hiše št. 509, ki so: Anton Riipnik V.. Ivan Albreht 310, Fran Svetličič 310, Le ooold Rejc 408, Fran Skok 404, Val. Cibej, Valentin Tratnik, Ivan Kenda 26, Fran Vončina NI V. C. kr. paznik, Fran Loj k, pekovski mojster, Iv. La-pajne 377, Iv. Šinkovec 429, Iv. Novak 181, Fran Goli, trgovec, Iv. Kavčič 477, J. Car 358, Fr. Svetličič 365, Fr. Rejc 499, Mat tja Likar 297, Marija Podobnik 298, Fr. Klemenčič 303, Fr. Pivk 308, Ivan Kogej 307, Katarina Obrekar 301, .Jožef Rovtar 475, Katarina Kopše 282, Marija Rupnik 479, Leopold Pelhan, c. kr. paznik v pokoju, Ivana Vidmar 285, Ivan Jazbar, c. kr. paznik, Fran Di-dič, gostilničar, Vaclav Helmich, c. kr. poštar, Frančiška Miglavč lil, Katarina Munih 25, Fran Nagode, trafikant, Marija Sedej, branjevka. Ivan Brus, c. kr. rudniški pisar, Fr. Reven, c. ki. rudniški pisar, Ivan Tuša r, c. kr. rudniški blagajnik, Jos. Peternel, c. kr. rudniški pisar, Ivana Lapajne 118, Jakob Kavčič 255 Ivan Krapš 374, Ivan Winkler 389, Fran Miklavčič 384, Jernej Kogej 367, J. Komer, c. kr. paznik, Ana Zazula 320, Martin Kos 259, Frančiška Vidmar 57, Terezija Pire 315, Lovro Brumen, klobučar, Albina Treven, trgovka, Ivan Kuiner 190, Ignacij Ribar, Anton Mikuž 429, Marija Mervic 196, Marija Novak 481, Ivana Vončina 201, Anton Tušar 202, Anton Berčič 194, Leopold Troha, c. kr. paznik, Anton Koler 183, Anton
Belar 127, Krščansko gospodarsko društvo in Ljudska hranilnica in posojilnica. Posebno pritožbo pa sta še vložila Oswald in Ivan Kavčič. Skupaj torej 68 rekurentov, med temi 15 tercijalk, veliko je takih, ki sploh ne vedo, kaj so podpisali in danes taje svoje podpise, nekaj jih je podpisalo pod pritiskom in nekaj je zagrizenih klerikalcev. Kaj pomenja to malo številce Oswaldovih podrepnikov, če se pomisli, da ima idrijska občina nad 6000 prebivalcev, med temi nad 600 volileev in se je na velikih javnih shodih enodušno izjavilo ljudstvo za prezidanje. Kaj bodo dosegli rekurenti f Zgolj to, da se bo občino občutno oškodovalo. Nadaljevanje pravde proti tajniku Novaku bo povzročilo občini le novih nepotrebnih pravdnih stroškov, saj je čisto gotovo da bo tudi najvišje sodišče potrdilo razsodbo prvih dveh sodišč, saj se še nikdar ni nobenega stalnega uslužbenca na tak frivolen način odslovilo, kakor je gerent Zazula tajnika Novaka, ki ni ničesar drugega zakrivil kakor to, da je tudi pod kleri-kalniku gerentom ostal zvest svojemu naprednemu prepričanju. Glede prezidave pa je stvar jasna, čimdalje se bo gradim vsled nesmiselnih re kurzov zavlačevala, tembolj bo oškodovana občina. Pritožniki torej ne napravljajo drugega, ko občini ob čutno škodo, je tedaj dobro, da si jih idrijsko prebivalstvo zapomni.
-j- \ senčiliški odsek dunajskega dijaštva priznavajoč vsenemškemu poslancu Maliku veliko uslugo za njegovo tevtonsko - kulturne napade v parlamentu jiovodom imunizaeije brošure »Slovenska visoka šola v Ljubljani« mu je poslal en izvod te brošure z napisom: »Besten Dank fiir — zwar grobe — Reklame!«
+ Iz šolske službe na vadnicah.
V osmi činovni razred so pomaknjeni sledeči učitelji na vadnicah oziroma državnih   ljudskih   šolah: g. A.
V a \v r h v Mariboru, gg. A. F ii r -p a s s in K. M e v e r v Celovcu, gg. Iv. M e r c i n a, Fr. S i v e c, K. T r a-v a n in okr. šolski nadzornik g. M. Kant e v Gorici in gg. K. F r a s, A. 11 r a s t in J. Sila v Trstu.
-f- Iz zdravniške službe. Deželni odbor je imenoval sorazumno z dež. vlado za okrožnega zdravnika v Postojni zdravnika tamošnje bolnice g. dr. E. V a š e k a.
— Odgovor Roseggerju. Za obrambeni sklad družbe sv. Pirila in .Metoda so se nadalje zavezali plačati 200 K sledeči p. n. gg. 57. Neimenovani v Višnji gori: 58. dr. Fran \«>vak, odvetnik v Ljubljani; 59. dr. Ivan Lavrenčm odvetniški kandidat v Ljubljani: 60. Pran Kamnikar iz Celovca; 61. Rod ivo j Tušak, učitelj, Polzela; 02. Ros Miloš, učitelj v Hrastniku; 03. > Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda« v Idriji — (plačala že 101 K): (>4. Seneko-vič Andrej, c. kr. vladni svetnik itd. v Ljubljani; 65. dr. Medveščekova Helena iz Gorice.
— Družbi sv. Cirila in Metoda je podaril namesto venca na grob umrlemu zdravniku g. Antonu Gre-gorcu, pri Sv. Marjeti g. Ivan Mur-kovič, gostilničar v Mali vasi pri Sv. Marjeti 10 K. — Iskrena zahvala!
— Družbi sv. Cirila in Metoda je daroval Janez za bratovščino z Julko 5 K. — Živel slovenski Janez in njegova Julksl
— Sokolski zlet na Vrhniki, ki bo v nedeljo, dne 18. t. ni., bo nudil bratom Sokolom, kakor tudi cenj. občinstvu obilo užitka in zabave. Ta dan hoče podati ljubljanski Sokol in dotična društva bodoče ljubljanske župe, ki prirejajo ta zlet, pravo bilanco o delovanju v telovadnici. Prijavljajo se pa tudi druga bratska sokolska društva k udeležbi, da povečajo ta sokolski nastop v sprevodu in na telovadišču in v isti meri pokažejo in dokažejo širši javnosti, kaj zmore resna volja ter redno in siste-matiško delo. Zaradi tega so pa tudi vredni, da jih ves zavedni slovenski svet podpira, da morejo potem to slovensko delo nadaljevati. Kdor sokol-stvo podpira — podpira narod slovenski! Sokolstvo širi narodno idejo!
— Javna telovadba in ljudska veselica na sokolskem zletu na Vrhniki se vršita na prostorni senožeti, ki leži tik ob glavni cesti blizu kolodvora. To je prostor, ki je kakor nalašč pripraven za tako prireditev. Na desni strani bo postavljeno telo-vadišče, na levi bo pa pripravljeno za veselico.
— Damski komite ob sokolskem zletu na Vrhnike se je blagovolil ra-devolje odzvati povabilu vrhniškega Sokola in se sestavil, da pomaga pri ljudski veselici v raznih pavilijonih. To požrtvovalno delo cenj. narodnih dam je dokaz, kako dobro razumejo pomen in namen take prireditve in zato jim bo hvaležno vse Sokolstvo. Čast jim! Pavilijoni bodo postavljeni na veseličnem prostoru v primerni razdalji, tako, da se bode cenj. občinstvo laglje med seboj zabavalo. V pavilijonu za vino bo stregla gospa Ana Lenarčičeva, za jestvine gospa Marija Grudnova, za pivo gospa Ivana Grampovčanova   in   gdč. Pavla
Gotzlova, v pavilijonu za slaščice in kavo gospa Miletičeva, za cvetlice, tobak in razglednice gdč. Fanika in Jožica Kunstelova, za hrenovke gospa Elizabeta Šetinc.
— Opozarjamo na sejo vesel ič-nega odbora N. D. O., ki se vrši danes ob 8. zvečer v društvenih prostorih. Pripominjamo, da se velika vrtna veselica N. D. O. ne vrši v nedeljo, dne 8. avgusta, kakor smo poročali, temveč v nedeljo, dne 1. avgusta. Ve-selični odbor dela tako obširne priprave, da bo ta veselica res nekaj posebnega. Torej pozor na ta dan!
— Šentjakobski semenj, ki bo v nedeljo, dne 25. t. m. pri Plankarju na Dolenjski cesti, bo nekaj prav originalnega. Iz obširnega sporeda naj omenimo danes samo eno točko, ki bo gotovo zanimala slavno občinstvo: boj za šentjakobski bob, nekaj čisto novega! Upamo, da bo ta boj tako vsestranski, da bo prav hitro zmanjkalo streljiva, čeprav ga baje »Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj« naroči cele vagone. Pa saj bomo videli!
— Zanimiva   obravnava   se je
vršila predvčerajšnjim pri tukajšnjem sodišču. Pred sodnikom sta stala znani Mahrov »gospodar« — Robert Haarmann in pa ravnatelj zavoda Artur Mahr sam. Tožil ju je bivši Mahrov šolski sluga radi žaljenja časti. Bil je namreč na »Slavčevi« veselici v Zvezdi, vsled česar ga je drugi dan pozval Haarniann k sebi v pisarno, kjer se je spravil s pestmi nanj in ga tolkel po glavi, obenem pa ga brez odpovednega roka odpustil iz službe. Ko je prišel tožitelj po plačo, ga je nato Mahi zmerjal z »verflueh-te vvindisehe Ilestie« in »Hund«. Oba toženca sta priznala svoje dejanje, a sodnik ju je oprostil, ker ni smatrd pisarne, v kateri se je dogodek vršil, za javen prostor in se je dejanje izvršilo le vpričo ene priče. No, pa dasi nista bila obsojena, mislimo, da sta se že z dejanjem samim obsodila sama!
— Ad majorem Germaniae glo-riam. — S kaj majhnimi skromnimi lističi na ljubljanskih reklamnih deskah so beljaška nemška pevska društva pričela vabiti tudi Ljubljančane k soudeležbi svojega izleta preko nove turske železnice in Solnogradu v M ona kovo. Ta skromni poizkus se je baje obnese! in ker hoče dokaj »tudi zavednih« Slovencev sesti na ta nemški ptičji lep, šopirijo se danes v isti namen orjaški črno-rdeče-r u meni lepaki po ljubljanskih ogalih. Zabave se pa soudeležencem preklicano malo obeta, kvečjem da bodo smeli poslušati kje v kakem trt u svirajočo solnograjsko godbo ali pa obligatno gostilniško petje bel jaških pevcev, dočim bo za kak slučajen koncert treba seči globoko v žep. Ravno tako lokavo je naznanjena tudi vozna cena, h kateri je pa prišteti tudi doplačilo vožnje za povratek iz Monako-vega v Solnograd, ki je previdno naznanjena le za tretji razred, kakor tudi v Monakoveni slano draga prenočišča v hotelih, oziroma še dražja pri na bogate tujce vajenih zasebnikih. Slovencem svetujemo, da ostanejo lepo doma, sicer se jim vtegne med beljaškimi Nemci pripetiti kaj takega, kakor v Ptuju ali Kočevju, dočim se jim Monakovcev ni bati, ker so preflegmatični in se bodo tako Slovencem kakor imbecilnim koroškim Nemcem le prav pošteno smejali in ravnodušno svoje pivo naprej pili. Vsi soudeleženci dobe znake, katere jim bo vidno nositi in kakor gotovo bodo ti znaki nemški oziroma črno-rdeče-rumeni. Morebiti nam take Slovence še kdo naznani.
— Izpraznjena srednješolska mesta: Od 26. rožnika do 9. mal. srpana so bila razpisana sledeča mesta: Moderna filologija: Celovec (r., D. Fr., 20 VIL), Bruck ob Muri .'r. D. Fr., 28. VIL), Maribor (r., D. Fr., 28. VII.), Gorica (r., D. Fr., 31) VIL), Litomerice (r., 2 mesti za D. Fr., 24. VIL), Inomost (r., D. Fr., 24. VIL), Dornbirn (r., D. Fr., 20 VIL), Eger (r.. D. Fr., 24 Vil.), Elbogen (r., D. Fr., 24. VIL), Olomuc (g., D. 1. g.. 20. VII.) — Klasična filologija: Ljubljana (nem. g., vnovič, L. G. d., 3. VIII.), Ljubljana (I. drž. g., L. G., 25. VIL), Brno (g., L. G. d., 20. VIL) —Zgodovina in zemljepis je: Solnograd (dekl. lic, 8. IX.) — Mat. fiz. skupina: Dunaj VI. (g., M. NI., 30. VIL), Bolcan <r., M. Geom., 20. VIL), Brno (dežel, r., M. Geom., 17.
VII. ) — Prirodopis: Olomuc (r., Ng. C, 20. VII.), Romerstadt (r., C. m nI., 17. VII.) — Risauje: Svitava (r.» 17. VII.) — Telovadba: Plzenj (r., 20. VIL), Line (r., 31. VIL), Brno (r., 20. VIL). — Suplenture: Te-seben (r., D. Fr., za oba tečaja 9./10., 20. VII. pri ravnateljstvu), Solnograd (r., D. Fr., za   šol. 1. 9./10., 10.
VIII. pri ravnateljstvu).
— Redni občni zbor »Glasbene Matice« se vrši jutri, v četrtek, dne 15. junija ob 6. uri zvečer v pevski dvorani »Glasbene Matice«.
— Župna organizacija slovenskih pevskih društev. V svrho posvetovanja glede ustanovitve ljubljanske župe ter volitve pripravlja 1-
j nega odbora   se   vrši   skupna seja ' Ljubljanskih in okoliških v »Zvezi« stoječih pevskih društev   v nedeljo, dne 18. t. m. ob 10. uri   dopoldne v »Glasbeni Matici«.
— Liberalne abiturijente vabi vodstvo O. s. n. n. d. na važen pogovor v soboto, dne 17. t. m. ob y45. popoldne v sobo »Političnega društva za dvorski okraj« (Pred igriščem- št. 3, koncem Rimske ceste). Dnevni red obsega: 1. Abit. sestanek naprednega dijaštva. 2. O. s. n. n. d. 3. Slučajnosti.
— Odvetniški kandidat je se pozivajo na važen dogovor jutri, v pe tek, dne 16. t. m.   ob pol 9. zvečer V restavracijo pri »Roži«.
— Razstava slovenskih umetnikov. Razstavo je doslej posetilo 1700 posetnikov, število torej vzlic vsemu zaostaja za onim prve umetniške razstave. Razprodanih je že precejšnje število umetnin, vendar pa tudi za naše razmere še vse premalo. Ker se bliža konec prve razstavne dobe, opozarjamo občinstvo, da naj ne zamudi, ogledati si jo, tembolj, ker v istini nudi mnogo resničnega umetniškega užitka. Končno je vsakega Slovenca dolžnost, ogledati si jo, ker s tem vsaj nekoliko podpre ubožno slovensko umetnost.
— Srbska narodna himna. Nova srbska vlacja je odpravila 1. 1903 prejšnjo srbsko himno »Bože pravde« in razpisala 1000 dinarov nagrade za novo. Ker pa ni izmed 27 doposlanih nobena ugajala, se sprejeli zopet prejšnjo, in jo nagrade z določeno nagrado 1000 dinarov. Himno je zložil naš domači skladatelj Davorin J e n-ko.
— Umrla je v Ljubljani ga. Ka-rolina Reutz, zasebnica na Bregu št. 6 in mati soproge višjega rešpicijen-ta gosp. Poljane a. — Umrl je včeraj popoldne gosp. Ed. Elezini, mehanik pri J. Jaxu v Ljubljani. Pogreb bo jutri ob 5. popoldne.
— Druga preskušnja zadruge krojačev in krojačic v tekočem letu se vrši dne 15. t. m. ob pol 10. dopoldne v obrtni šoli.
t Dežel nevladni svetnik Alfonz Pire. Dne 9. t. m. ob 5. popoldne se je ob obilni udeležbi vršil v Kranju pogreb g. Alfonza Pirea, dežel nevladnega svetnika, vodje okrajnega glavarstva, častnega člana trga Železniki in veteranskega društva v Kranju itd. S pokojnikom izginja iz vrst slovenskega uradništva eden najvestnejših, najmarljivejših mož. Dolga leta je glodala na njegovem šibkem telesu huda, mučna bolezen. A pokojnik je s čudovitim samozata-jev anjein vestno in neumorno opravljal težke posle odgovornega svojega poklica; Kdor je v tem ozirn poznal pokojnika, ga je moral spoštovati. Več nego enkrat ga jo položila zav ratna bolezen na bolniško posteljo, a vedno je zmagal čili in vedri didi nad slabotnim telesom. Pred štirinajstimi dnevi ga je zopet hudo napadla bolezen, legel je in začel se je boj, ki se to pot ni končal z navideznim okrevanjem, temveč s smr! V. Sladak mu bodi mir in počitek v zemlji domači p«, mukapolneni trpljenju.
Zoper Srbe, zlasti one na Hrvaškem, se dosledno udriha v neki briv-nici v Kamniku. To udrihanje je že rodilo sad med kamniškimi klerikalci, ki so začeli nazivati Srbe s psovko »Vlah«. Ker že avstrijska in madžarska vlada dovolj storita, da se razširi in poglobi sovraštvo med Jugoslovani, je tako ščuva nje pač vse obsodbe vredno. Kdor neče delati za slogo med Jugoslovani, tisti naj drži jezik za zobmi, ali pa naj odide med Nemce, ali Mažarje ali pa med — - ju-de! Upamo, da bo to zadostovalo.
Z Dolenjskega se nam piše: Fr. J a k 1 i č in njegov famulus Štrukelj ustanovljala sta 8. t. m. v Zatičini 1. podružnico »Slomškove zvezen za Dolenjsko. S priliznjenimi in prav si-renskimi besedami sta vabila učite1;-stvo cele Dolenjske k zborovanju. Čudno, tla je bil kraj v to svrho do ločen baš gori v Zatičino, ki je sla raj na periferiji solnčne Dolenjske. Zakaj se ni sklicalo krščansko misleče dolenjsko učiteljstvo v Ribnico ali pa v Novo mesto, dolenjsko metropolo! Napačno bi morda tudi ne bilo. ko bi se pobožna sklicatelja potrudila v Črnomelj ali Metliko. Tam je v obličju več šol in več tovarišev. Ude-ležba bi bila sigurno ogromna že zaradi utega, ker je vobče znano, kako krepko se je potezal Jaklič pri občnem zboru »Kmetijske družbe« za svoje zaničevane tovariše. Ko so klerikalci kakor z enim glasom zar jul i, da učitelji niso nikoli nič storili za »Kmetijsko družbo«, je najbolj preti svojemu stanu nastopal — Jaklič! Zaisto, lep, odkritosrčen tovariš! In človeče takega kalibra ima toli drz-no čelo, da vabi učiteljstvo s pri 1 iz njenimi obljubami v omiki in napredku sovražni tabor. Vkljubu sladkozapeljivemu vabilu se je odzvalo prav malo povabljencev. Navzočih je bilo 29 starih in novih članov in sicer: 7 učiteljev, 7 kaplanov, 2 meniha in 13 učiteljic. S Krke je pripeljal znani Pirnat — in spe me-
nih — dve pristni Slomškariei Hafner in Strauss, 3 Police pa Javo/ Drenielj neko M: Leve, predsednico '»Marijine družbe«, ki je menda tudi učiteljica. Seveda je morala biti zastopana tudi ljubljanska okolica; prihitel je k ustanovitvi I. dolenjske podružnice »Slomškovo zveze« »Šma-rijski nadučitelj« Šimen Puncah. Pred malo časa se je ta rjoveči lev prepiral in pretepal po časopisih z različnimi kaplani in zdaj se je na stara leta prelevil v pohlevno klerikalno ovčico. Krt-menit značaj! Ostale člane — večinoma iz dobrepoljske in ribniške okolice — je pri vedel k zborovanju vrli J. Štrukelj. Prvi podružnici »Slomškove zveze« za Dolenjsko so poslali svoj blagoslov oziroma pozdrave brsojavno: Jaklič in ŠuMeršič z Dunaja, Jože Mandelj iz Ljubljane in vodja enorazredniee z Gore pri Sodražiei — Tine elemente. Druge nesreče menda ni bilo.
—a—
V dopisu iz Mirne, ki smo ga pri" občili v soboto, je izostala pri dveh številkah ničla, ki je pa velikega pomena. V dopisu je bilo povedano, da je bil oče onega dečka, ki ga je učitelj Janko v školi strahovito kaznoval, obsojen na globo. A številka je bila napačna. Prvi sodnik je dotične" ga očeta obsodil na oOO (petsto) kron (!!) oziroma na 10 (deset) dni zapora in vse sodne stroške in stroške obeh odvetnikov, kateri stroški znašajo približno 1000 (tisoč) kron. Kakor rečeno, je d rti go sodišče oprostilo ob" sojenega očeta, ker je doprinesel do" kaz resnice, in bo moral torej učitelj Janke plačati nad tisoč kron stroškov.
Važno za konjcrcjcc. Ob priliki premovanja konj v Škofljici, dne *J7. julija, v Mokronogu 30. julija in 31. julija v Št. Jerneju nradovala bode nanovo ustanovljena komisija za nakit]) remont (konj za vojaštvo) iz Maribora št. S. Nakupovali se bodo konji za težko vožnjo, konji za ježo v starosti od 4 7 let. Dovoljeno bo torej, da se te dni v navedene kraje razna plemenskih kobil tudi druge konje t kobile in skopljence) v pregled, oziroma nakup pripelje.
V Mokronogu pase svoje verne ovčice znani H. Bukowitz. Privadil no je polagoma, ua skoraj vsako nedeljo ropota raz lece nad tržani- Toda polagoma g. župnik! Se niste neomejen gospodar v trgu, ako prav se je vam v zadnjem času jel sliniti kak veternjaški politični »štreber« ali pa se klanja vaši dolgi halji kak kori-stolovec. Tudi v Mokronogu jo le gotova mera potrpežljivosti in razen starih babur in otrok so še drugi --ljudje.
Razpisana    učiteljska služba.
Opozarjamo na razpis službe šolskega vodje na enorazrednici na Kalu. okraj Postojna. Napredna vas Kal leži na ravnem v košanski dolini, tik državne ceste, ki vodi le dvajset minut do železniške postaje Št. Peter. Šolske razmere so jako povoljne: pred enim letom se je postavilo lepo šolsko poslopje s prostornim stanovanjem. Kraj je za enega učitelja kakor nalašč z vso ugodnostjo, posebno pa za take. ki žele samostojno delovati. Prosilec, ki je prijatelj petja in ki ima veselje do vodstva pevskega zbora in do pouka kmetijstva in obrt-nijstva, bi nam dobro došel, z veseljem bi ga sprejeli v našo sredo. Prošnje je vlagati do 26. t. m.
Iz Železnikov. Ko smo spremili Josipa Boncelja, trgovca in posestnika v Železnikih, k zadnjemu počit k si, smo se mokrim očesom poslovili od moža, ki je imel goreče srce za narod in odprte roke za ubožce. S pridnostjo in trgovsko izobrazbo si je rajnki Boncelj utrdil lepo premožensko stališče, pri tem je \m vedno podpiral narodno - napredna podjetja in ubožce. Lep je bil njegov pogreb, vsi reveži so korakali za krsto svojega dobrotnika. V oporoki je volil ubožcem v Železnikih 1000 K, družbi sv. Cirila in Metoda oU0 K. dijaškim podpornim društvom v Gradcu, Dunaju, Pragi po 100 K, dijaški kuhinji v Kranju in Učiteljskemu konviktu v Ljubljani po 100 K. Slava vrlemu možu!
Z ozirom na dopis iz Divače, objavljen dne 9. t. m. v našem listu, nam piše gospod Josip Gorenjec, trgovec v Trstu, da je neresnica, cla bi v dopisu omenjeni Johann Trelc bil njegov potnik. Trelc je pač kupoval do svečana v trgovini gospoda Gorenjca različne predmete, a v nje* govi službi ni bil nikdar. Komur bi se Trelc še kdaj predstavil kot potnik gospoda Gorenjca, naj ga da takoj aretirati. S tem pojasnilom je odvze"
ta tudi podlaga grožnjam, naperjenim proti gospodu Gorenjcu.
Pozor ob storjenem sklepu! Iz
gornjesavinske doline se nam piše: Lčiteljstvo gornjegrajskega in Vranskega okraja, zbrano pri svoji uradni skupščini dne 3. julija t. 1. v Mozirju, storilo je sklep, naj okrajna zastopa omenjenih okrajev dovolita denarnib sredstev v naklado zapisnika te skupščine. Ti zapisniki bili so doslej zgolj nemški! — A ravno v gornjesavinj-ski dolini se je slednji čas pojavila zdrava akcija za samoslovensko ura-dovanje. Zato pa naj omenjena zastopa ne dovolita v napominani namen niti bora prej, dokler nimata garancije, da se uradni zapisnik okrajne učiteljske konferencije sestavi le v slovenščini! — Poklicani krogi, pozor tedaj! Čvrsto naprej na potu sa-moosvoje! F 1 o s a r.
Iz Ajdoščine se   na   nam piše: Vzrok naše stavke ne tiči le   v dogodkih zadnjih dni,   temveč poseza daleč nazaj. Ne-ie minimalne plače delavstva temveč tudi    brutalno in nečloveško    postopanje nadzornikov in pašnikov pod vodstvom ravnatelja Aumanna je privedlo  delavstvo do tega skrajnega koraka.   Vse zahteve po zboljšanju so   bile zaman, delavstvo vztraja že šesti teden v svojem obupnem boju.  Le par slučajev naj navedemo, da bo tudi širša javnost spoznala razmere v naši predilnici in da bo videla, kako opravičena je stavka tukajšnjih delavcev.   Z brutalnostjo se odlikujeta posebno delovodja Kovač   in   prcdilniški vodja lian/. Neko Marijo Vidmar je vrgel Kovač v jeseni 1 1. s tako brutalnostjo skozi vrata, ua se je poškodovala na roki.       Delavko Veroniko Semič je pred dvemi leti, ko je bila   še v tvornici,neštetokrat pretepal, t*olo ko. je bila v drugem stanu. Bila je vedno pridna delavka.        Vodja Ganz je pred prilično 2 meseci pretepel 15-letno siroto Franceta Žejna tako, da je nosil revež več dni   vidne znake brutalnosti. Nt i Ganz je pretepal starega delavca Sin.ouiča; bil je radi tega sodnijsko kaznovan.   To je samo nekaj malo podatkov, imamo jih pa v rokab še celo dolgo vrsto. Podatke imamo tudi glede prikrajšanja zaslužkov in o moralni višini nekaterih našib delovodij. Vse to pride polagoma pied oči naše javnosti. Za danes konstatiramo   samo to. da je glavni krivec vsega ravnatelj Ammann, ki za vse to ve, pa ne ukrene ničesar, da !»i se napravil ki irec neznosnim razmeram.
Nedeljski počitek v odvetniških in notarskih pisarnah v Celja je zagotovljen vsjed izjave celjskih gg.od-vetnikov in notarjev, da so pripravljeni dati svojim uradnikom štiri tedne po tozadevni objavi v časopisju pri občinskih uradih in cerkvah popoln nedeljski počitek. Z ozirom na to izjavo so sklenili odvetniški in notarski uradniki na svojem posvetovanju dne 10. t. m., da to izjavo gospodov šefov takoj objavijo na zahtevani način in odlože napovedano stavko tlo dne. ko se ima uvesti popolni nedeljski počitek v odvetniških in notarskih pisarnah. Upamo, da do te stavke sploh ne bo prišlo, to tembolj, ker je prinesel »Narodni dnevnik« v svoji številki 154, dne II). julija 1000, uvodnik iz vrste gg. Šefov, kateri apelira na nje, naj sami iz proste volje takoj skupno uvedejo popolni nedeljski počitek za svoje uradnike in dostavlja, da so se že v to svrho storili potrebni koraki. Podano je tedaj jamstvo, da se počitek opcije tekom enega meseca, kar je z veseljem pozdravljati.
Akademično društvo »Jugosla" vija« v Brnu, o čegar ustanovitvi smo že poročali, si je izvolilo na svo" jem ustanovnem občnem zboru ta-le odbor: ing. I. pl. Cambi, predsednik; geom. K. Baškovič, podpredsednik; ing. V. Dutzman, tajnik; ing. N. Mladinec, blagajnik; geom. I. Cavlina, gospodar; N. Niseteo, ing. A. Drapali ing. ^. Sponza in geom. A. Mrka šič. pregledniki.
Klektro-Radiograf »Ideal«, Fran Jože tova cesta št. L Hotel »pri Malica«, zraven glavne pošte ima cd srede, dne 14. jo lija do petka, dne M'. julija 1909 sledeči spored: Lkradeea nevesta. (Komično.) Za mojo mater. (Žaloigra.) Zimski šport na Sa vojskom. (Zanimiva projekcija po naravi.) V pijanosti. 'Projekcija v barvah.) Sanatorij za debele ljudi. (Ko mično-umetniška projekcija.) Ob *c-pcin vremenu »e vrši zadnja večerna predstava na prostem in se doda še nekaj slik razen sporeda.
Prvi kinematograf Pathe prej Edison. Dunajska cesta št. 22 ima od
srede, 14. do petka, 16. julija 1909
sledeči spored: Po finem kosilu. (Ko mična projekcija.) Slavnost o priliki spuščanja največje italijanske vojne ladje v morje. (Naravni posnetek.) Ljubezenske zgodbe. (Umetniška drama v 24. delih v barvah.) Špiri-tistični vlom. (Jako komično.)
Variete-cirkus, ki v obče zadovoljuje ljubljansko občinstvo ostane samo še ta teden. Predstave so zanimive in dobro obiskane.
Konj splašil se je v tnuiedeljek popoldne 481etnemu posestniku iz Iga Francetu Martinčiču. Peljal je po Prešernovi ulici železne relze, od katerih je ena zlezla naprej in sunila konja v nogo. Nato je konj zdirjal čez Marijin trg v Stritarjevo ulico. Martinčie ga je držal za vajeti viseč z nogami čez sprednje kolo, nazaj, a ga ni mogel ustaviti. Pred »Ljubljansko kreditno banko« je konj zavil proti hodniku ter tam zadel ob hodnikov rob. Vsled hudega sunka je padel pod 'oz in se na glavi in desni roki k sreči le lahko poškodoval. Bil bi pa gotovo povožen, ko bi ne bil priskočil postrešček Ivan Hribar s tovariši, ki so prestrašeno žival komaj ustavili. Martinčiča so na osrednji policijski stražnici takoj obvezali, konja pa, ki se je na nogi močno poškodoval, so odvedli v živi-nozdrav nišuico. Slučaj, ki je grozil, da se zgodi veliko večja nesreča, je* bil tako kritičen, da je postalo mnogobrojno gledajoče občinstvo kar nervozno.
Ogenj v Kolizeju.   Nekaj strašnega je to, če s.» po taki velikanski Zgradbi, kakor ,e Kolizej, kar naenkrat ponoči razlegne    krik — ogenj1 Kolizoj,    kjer    sumnje    okrog !2r>0 strank    z    gotovo nad 400 osebami, med temi morda kakih 150 otrok, j«* zidan tako, da bi se v slučaju, ako iz bruhne ogenj v spodnjih nadstropji! , zgornja nadstropja   nikakor ne mogla rešili. Stopnice so zavite in tako ozke, d:J se komaj  izogneta dva clo veka. Naj torej izbruhne ogenj, tr* l»a jo le nekoliko panike, in v tistih ozkih rovih    se    bode    ljudje kakor divji stepli, nazadnje se pa zadušili vsi. Danes ponoči okrog ene se je začni klik: ogenj. Vse je drlo preplašeno iz stanovanj, jok otrok, krak in vik, da bi človek oglušil, one velike dvorane so se pa napolnile z dinom, ki se je vlekel v gornja nadstropja i n  pretil zadušiti    zgoraj bivajoč' ljudi. Ogenj, ki je nastal, kakor pr*.: vija, po neprevidnosti nekega moške ga, ki je zaspal v postelji z gorečo cigareto, so sicer kmalu ndušili, ali ljudje se le niso dali izlepa umirili. Najboljše pa je bilo (b, da je šel nekdo telefoniraj glavni mestni stražu": ci in prosil,   da   naj pride vsaj kak stražnik ali kdo od požarne brambe, da se konstatira,   ali je ogenj v res niči udušen, pa jt dobil dotičnik pre-prijazen odgovor,    da naj išče stražnika okrog kavarne »K v ropa«, če ga pa tam ne najde,   pa   okrog pošte. Varnostna   oblast   bi   imela menda dolžnost šele tedaj poseči vmes, ko bi bilo že pol Kolizeja v pepelu in par sto ljudi mrtvih! Mislimo, da je naša graja popolnoma upravičena, ravno-tako   kakor je upravičena napram lastniku poslopja,   ki v svoji hvale vredni  ( ?) štedljivosti pusta ponoči razun pri vhodu  po celem Kolizeju goreti eno samo brlečo svetilko. Kako pa, saj gotovo v slučaju požara, ogenj sam dovolj sveti. Vsekako naj bi   se   varnostmi   Oblast pobrigala zato, da bi bilo v  tako obširnem in tako obljudenem poslopju,   kakor je Kolizej, dovoljno poskrbljeno za varnost ljudi!
Ogenj v sobi. Včeraj popoldne je na Karlovški cesti št. 4 zapazila hišna gospodinja Marija Bavdekovr, da se kadi iz stanovanja Marije Paj-ničeve. Ker je bila soba zaklenjena so vrata s silo odprli. Gorela je p > steljna oprava. Ogenj so pogasili domači sami. Nastal je od tleče svalči-ce, ki je bila vržena v pljuvalnik, v katerem je bilo žaganje.
V deželno bolnišnico so danes pripeljali fiOletnega posestnika Frana Kračami iz litijskega okraja, ker mu je, ko je sel mimo kamnoloma baš ko je počil strel, kamen odlete] v desno nogo ter mu jo zlomil.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 49 Slovencev, 30 Hrvatov in 40 Macedoneev. V Heb je šlo 25, v Buchs 30, v Lint 11 in Inomost 3% v Ljubno 10, v Kočevje pa 16 Hrvatov.
Opozarja se na razpis del za zgradbo trinadstropne hiše »Ljubljanske občekoristne zadruge za zgradbo stanov anj, v današnjem listu.
»Slovenska Filharmonija«   ko* -
certira   jutri v četrtek   od 8. do 12 zvečer    na    vrtu    hotela »Ilirija«. Vstop prost.
Metansko h brzojavni
MNffllL
Sklicanje istrskega in tržaškega deželnega zbora.
Dunaj, 14. julija. Vlada se je odločila, da skliče na kratko zasedanje istrski in tržaški deželni zbor. Cesarski patent o sklicanju teh dveh deželnih zborov izide te dni. Prva seja deželnih zborov bo najbrže že 20. t. m. Istrski deželni zbor bo tudi to pot zboroval v Poreču.
Dunaj, 14. julija. Tržaški deželni zbor je sklican na sredo 21., istrski pa na četrtek, 22. t. m.
Cesar v Išlu.
Dunaj, 14. julija. Cesar se je danes zjutraj odpeljal v Išl, kjer ostane do meseca septembra.
Kdo ho novi  predsednik državnega zbora ?
Praga 14. julija. »Tagblatt« javlja, da dr. Pattai v prihodnjem zasedanju ne bo več voljen za predsednika državnega zbora. Krščanski soci-alci bodo namreč predlagali za predsednika tir. Kbenhocha.
V poiskih za »veleizdajniki«.
Zagreb, 14. julija. Snoči je orož-ništvo izvedlo hišno in žepno preiskavo pri dr. Toniljenoviču v Kostajnici in sicer na podlagi brezimne ovadbe, ki je bila sestavljena iz izrezanih črk -Hrvatskega Prava«. Dr. Toniljenovič je Hrvat naprednega mišljenja. Preiskava, ki je bila uvedena, da se zaplenijo razni »veleiz-dajniški« spisi, je bila seveda brezuspešna.
Prof, dr. Masarvk v Belgradu. Belgrad, 14. julija. Semkaj je dospe! poslanec profesor dr. Masarvk, da nabere novega materiala za svoj govor v delegacijah o zagrebškem »veleizdajniškem« procesa.
Pozorni sultan.
Sofija, 14. julija. Pretekli petek je bilo 40 bolgarskih akademikov v Carigrada. Udeležili so se tudi se-lamlika v Magiji Sofiji. Ko je sultan Mohamed za to izvedel, je poslal k njim svojega prvega adjutanta, da jih v njegovem imenu pozdravi. Bolgarski akademiki so bili seveda prijetno iznenađeni vsled te sultanove prijaznosti in pozornosti. Spremembe v nemškem ministrstvu.
Berolin, 14. jnlija. Za državnega kancelarja namesto odstopivšega kneza Bul6wa je imenovan državni pravdnik   dr. Bethmann - Hollweg,
za ministra notranjih poslov Dell-bruch, za trgovinskega ministra pa Sidovv. Bulovv je dobil svojeručno cesarjevo pismo, v katerem mu vladar izraža zahvalo za njegovo požrtvovalno delovanje in mu naznanja, da mu je podelil briljante k črnemu orlovomu redu.
Zeppelin — knez.
Ilerolin, 14. julija. Cesar Viljem bo grofa Zeppelina ob priliki, ko inatio s svojim zrakoplovom, povzdignil v knežji stan.
Položaj v Perziji.
Petrograd, 14. julija. Položaj v Perziji je silno nevaren. Revolucionarji so na vsi črti porazili šahove čete ter so že udrli v Teheran. Bati se je krvavega klanja.
London, 14. julija. Od včeraj švi-gajo brzojavke med Petrogradom in Londonom. Gre se za skupno takojšnjo intervencijo Rusije in Anglije v Perziji.
Proti splošni vojaški dolžnosti. London, 14. julija. Zgornja zbornica je s 121 glasovi proti 103 odklonila predlog, naj se uvede splošna vojaška dolžnost.
Vojna med Turčijo in Grčijo?
Berolin, 14. julija. »Vossisehe Zeitung« javlja > Veliki vezir Hilmi paša se je napram nekemu državniku izrazil, da so se razmere na Kreti tako poostrile, da je vojna med Turčijo in Grško neizogibna.
Narodovo zdraviio. ia*o u* biat tnufe rat bolesti utefiujoCe. mišice in živce krer-Cojooo, kot mazilo dobro znano „Molfovo francosko žganje in sol'4, katero se splo&no In uspešno porablja pri trganju po udih is pri drugih nasledkih prohlajenja. Cena ste fclenici K 1-90. Po poštnem povzetji razpošilja to mamilo vsak dan lekarnar A. MOČI4, o. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJ1, Tuch lauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan t varstveno znamko in podpisorr.     9 8 10
Priporočamo našim rodbinam
Minsko cikorijo.
(o
to o
Izvid gda. drja. Jožefa Piketa, asistenta dunajske splošne poliklinike
na Dunaju.
Gosp. J. Serravallo
v Trstu.
Rad Vam potrjujem, da sem z Vašim izdelkom Serravallo kina-vino z železom dosegel izborne uspehe in da ga morem najtopleje priporočati vsem svojim tovarišem.
Na Dunaju, 11. oktobra 1907.
Dr. Jožef Pike t.
Kemik dr. Ing. HIrsch, Olomuc Ke-
mično-tehn Čnn preiskava je izpričala, da je „Seydlin" prav izvrstno uporabna us na voda, ker so njeni podatki popolnoma neškodljivi in sc ž njo lahko razkužuje. 3
Darila.
Upravništvu našega jista so poslali:
Za družbo sv. Cirila in Metoda:
Rodoljubi v Domžalah zbrali na predvečer godu slovan blagovestnikov vrnivši se od kresa zažganega na Šumberku K 4*50. — G. M Premrou, c. kr. notar v Kobaridu K 200 za Ciril-Metodcv sklad, katere so zložili razni prijatelji družbe kakor smo poročali v našem listu dne 13 t m. Vesela družba v Retjah zložila na poziv g. Antona Semeta 5 K. — Po deklamaciji je nabrala 1oletna Lojzika Češnovar v veseli diužbi v Podutiku K 610. — Vesela družba na Sremiču K 5. — G M Vale nabral v gostilni g. I. Reclja v Št Jerneju K 21 -Notranjska posojilnica v Postojni K 200, kot odgovor Roseggerju (2o xi000). — Zaspanci v Ljujljani kot kazen za svojo jutranjo zaspanost K 9 26 - bkupaj K 4 0 86 K — Srčna hvala! Živeli!
Popravek. V izkazu daril dne 0. t. m vrinila se nam je neljuba tiskovna hiba. G. Rado Jereb iz Kostanjevice nam je poslal 10 K in ne 1 K, kakor je bilo pomotoma tiskano.
Za ranjence dne 20. septembra 1909. G. Jc.s Penižek na Dunaju zbirko čeških, poljskih in jugoslovanskih žurualistov v znesku K 60. — Iskrena hvala.
Žitne cene v Budimpešti.
14 julija 1909
Pšenica za oktober 19<»9 za 50 kg K 13 82 Pšenica za april 1910 za 50 kg K 14 08 Rž za okt.        1909   za 50 kg K 10 )4
Koruza za julij .     za 50 kg K  7 92
Koruza za avgust „ za 50 kg K 8 — Koruza za maj 19 0 za 5C kg K 6 91 Oves     za okt.       1909   za 60 kg K   7 64
Efekt* v.
Vzdržljivo.
M8a?8lo$I&» porotlfo,
'.-<".* n*d morjem 806*1. Srednji srečni tlak 7*6*0 met
	Cas •*»&&•-vanj«	SUujc bar»-mttra v tnw	2L» *H S	Vetrovi	Nebo
13	9. sv.	738 2	15 3" si. szahod		oblačno
14	7. zj.	739 8	14 5	brezvetr.	pol. obl.
	Z pop.	739 3	20*8	; si. sever	oblačno
Srednja včerajšnja temperatura 14 4", norm 197  Padavina v 24 urah 0o mm.
Večja množina
86 proda. Vsa ledenioa ali pa tndi v brentah. 2515—9 Naslov v upravništvu „81. Nar."
Ženiina ponudba!
/t(lad trgovec v mestu išče nevesto, ijobrajeno SiQvenf^o, Staro 20 do 30 let, i^i bi imela veselje do trgovine in gospodinjstva.
Pisma s sli^o naj se pošljejo na upravngtvo Jlfaroda" pod »Sreča t9Q9" do 20. t. m.
S&k* Se vrnejo Tajnost zajamčena, 2547-4
Zahtevajte
pri Valom trgovcu no samo »»kocke aa govejo Inho", ampak Izrecno
MMljm kocke z o govejo juho
26 7
kulti te so priznano niMse!
1 kocka sa •n kroiaik (•/« litra)
6 vin.
esečna soba
epo
meblovana, se na Mtkleeloevl it 10, hotel aiUoy4tM takoj
le. Razgled na ulioo. Več poisve »e v III. nadatronfu,
lavo, istotant, 2616
OTEL „ILIRIJA"
LJubljana. Kolodvorske ulice 22.
Utrl, v četrtek. l5."]ulljo
velik
KONCERT
Slov. Filharmonije
začetek ob 8. zvečer.    Vstop 40 h.
Za cenjeni obisk se najuljudneje
priporoča        Jftarlja Jtovak
:?2d
hotelirka.
Pozor!
Za  nekatere dni v tednu je na
■izpolago
lic**.!;*.! Jsoe.
ob 4., i., 6, 7. in a. uri
ob 10. bi 11. uri dopoldne m ob S., 4., 5., 6., 7., a. bi 9u ari popoldne.
Slike »c dobivajo samo is prve sveto pariške tvornice Polha Freree.
Kinematograf PaM
Dunajska cesta, nasproti kavama „Evropa".
________ _________II   I. prostor 50 h,
II, prostor SO h; I. prostor otroci 30 h, IL prostor otroci in vojaki do narednika 20 b. — Vsak četrtek In soboto od 3. do 6. predstave za učence pO znižani ceni: I. prostor 20 h, II.
rostor 10 h. — Abonomontnl I le tki: razred 12 komadov za 5 K, II. razred 12 komadov za S K. 2619
Prodajalka
dobro isurjena mo6 ee tako| lat U
posuofo sprejme v trfovleo s špecerijskim te delikatesnim elafem.
Spre|mo aa tudi priden 1618 i
kateri ima veselje aa to stroko.
Z. KRAJNC v Kranju. Oddati je več mest
potnikov,
nraiikoT in pomočnikoT
železninske stroke.
Oziralo se bo samo na ponudbe, te stroke popolnoma veŠ&h reflek-tantov, ki so amožni slovenskega, hrvaškega ali Češkega in nemškega
jezika.
Ponudbe pod „Železo in Jeklo*1 Celje, poštno leteća. >405 4
21.207.
2605—1
C kr. vlada je z razpisom z dne 12. julija 1909 št. 15 738 odredbe svojega razpisa z dne 29 aprila 1909 št 9582 v toliko izpremenila, da MO* rilo psi Jzven hiše imeti pač zadosti trdne in goste torbe, ki popa-iaoje popolnoma zabranjujejo, ni pa potrebno Jih voditi na vrvicah.
Ko se to splošujo naznanja, se poživljajo lastniki psov, da v lastnem ateresu in da se zabrani nadaljno okuževanje, imajo svoje pse pod natančnim nadzorstvom in pazijo na to, da se tudi s torbami ne bodo klatili po cestah, alicah iu javnih trgih mesta
jViestni magistrat ljubljanski
dne 13. julija 1909
Za župana:
1. r.
libeli
J Pozor!
ii. irsovci ijuMlnnske okolice in na deželi!
Zaradi preselitve svoje trgovine a Kongresnega trga št 14 ▼ Prešerno*e nlice št. 10—14 bom prodajal
od 19. julija 1909 naprej
vse blago po Jako nizkih cenah,
posebno tkano, pleteno in koteninasto perilo, nogavice, — čepice, zavratnice in vsakovrstni nakiti itd« —
Ravnotam se tudi proda blagajna Št. 2 (Wertheim), nekaj trgovinske oprave in voziček na dveh kolesih.
Za cenjena naročila se priporoča
z
2620—1
£ude Dolenc
na Kongresnem trgu štev. 14.
Ponudbeni razpis.
Za zgradbo
trinadstropne hiše
Ljubljanske občekoristne zadruge za zgradbo stanovanj" v LJubljani
>e tem potom razpisujejo
kopaška. zidarska, kamnoseška, krovska in kleparska dela ter dobava konstrukcijskega železja.
Ponudbe naj se vlagajo na omenjeno zadrugo na roko ravnatelja tir. Ivana Bupnika v Ljubljani« Cesarja Jožefa trg št 1
najpozneje do 24. julija 1909 L opoldne.
Ravnotam se lahko vpogledajo nacrti in ponudbeni pogoji od 14. dO 23. julija 1909 (iz^zemši nedelje) od 11. do 1. UTO   Obrazec sa ponudbo
i& cenik enotnih cen   ki je hkratu izkaz del,   se na željo tudi vroči.
Zapečatene in s 5% nim vadi jem skupne ponuđene vsota opremljene ponudbe se lahko vlagajo za vse ali pa tudi za posamezne vrste del.
Zadruga si pridržuje pravico, da svobodno voli izmed ponudb ne
glede na višino ponuđene vsote. 2622—1
V Ljubljani, dne 14. julija 1909.
JfaEtlstfv).
Komptoirist
amošen slovanskega, hrvatskega, nemškega in laškega jezika, 1ŠŠO alušbe Ponudbe pod „marljlvoet" na
npravništvo .Slov Naroda".    2594—S
J. Zamljen
6*vl|anU ailittr
I t UobUaol. Konorcsol trg ttev. 13
{ sc priporoča za vsa v svojo stroko { 349     spadajoča Dela. 29
Šzdelaje prave gorske in telovadske čevlje.
Razglas.
V Perenlela (občina Kastav) se prosa
obstoječe Iz novograjene enonadstropne sdss, s blatio, vodnjakom, vrtnim salo-■ m, kegl|isćem, vsUkiaa vrtom ls dvo-rlššesa.
Posestvo leži ravno pod železniško postajo Matuije, ob državni cesti Matulje-Mihotići, ter je pripravno za vsako trgovsko podjetje, posebno tudi za gostilno a i za večjo trgovino c lesom ali vinom Cena je nizka, pogoji plaćanja jako povoljni
Več pove VJekoslav Osojnak p. d. OsJsaUć, trgovec v Perenlćlh, pošta Pran-fcićL 2138—14
pristni kranjski
lanenooljnati Jirnež
Oljnate barve
v posodicah po Y*> 1 kg kakor tudi v večjih posodah.
fasadne barve
za hiše, po vzorcih.
Slikarski vzorci
in papir za vzorce.
£aki
pristni angleški za vozove, za pohištva in za pode.
Steklarski klej
(kit) priznano ln strokovno preizkušeno najboljši.
Karbolinej JKavec (gips)
za podobarje in za stavbe.
prve vrste
Čopiči
219—53
domačega izdelka za zidarje ii za vsako obrt
priporoča
jffoolf Jtanptmann
v tjnbljani.
oVuOh Barv, nraaiar, takav ta ■tektarskapa klala.
Zaktevajtt ccaOcel
Nov klavir
i   (planino) m pa taval proda, i
Poisve se pri vratarju v hotelu pri „MaMan"._1892-19
Poslouodliinjn
sa dobro idočo trgovino s narejeno obleko in rasnim drugim blagom se IŠŠO proti dobri plači in odstotkom. V slučaja se proda tudi trgovina
pod selo ugodnimi pogoji.
Naslov pove upravniŠtvo „Slov. Naroda". 2415—6
V svrbo razširjenja kupčij-akega delokroga neke v Tratu obstoječe trgovine s sgotovljenimi moškimi oblekami, se IŠŠO mlad
it
Biti mora slovenske narodnosti ter znati tudi nemški jezik ter mora vloilti v to trgovina 5000 K v gotovini. — Imel bi dobro plačo in bi bil zainteresiran v kupčijah z določenim odstotkom. Poleg tega bi dobival 6% letnih obresti od vložene glavnice, ki bi se pravno zavarovala na trgovini, ki je vredna 40 000 K.
Ponudbe, ne anonimne, je poslati na naslov: O- Muhr, Trat« ulica S. Francesco d' Assisl št. 4, II nadstropje, II. stopnice. ?588-2
in vajenca
Iššo sa takolšnll vatop 2571 s
Vinko Belec,
ldeparskl mojster v Eranju,
Pri tvrdki Ferdo Primožič, mizarstvo in parketi, se sprejmeta
dva volencajn mladenič Homanec
proti plači, kateri bi se imel priliko izvežbati sa polagalca parket 2595 3
Lep hlev
za dva konja in
dve šupi
s podstrešjem za krmo, se Odda tako J.
Več pove D. Rov še k, fotograf v Kolodvorskih ulicah št. 35   24 u—6
Roncesijonirana
posredovalnici za službe
„Opatijo" „Opatija" Ivana Kudrna
Vila Starčević
priporoča in namešča vse vrste DO-skita ln ženskih slnib v hotelih, restavracijah vilah m privatnih hišah v Opatiji tn * okolici. 2543 4
Trgovsko obrtna zadruga v fjubljani
reglstrovana zadruga z omaleno zavezo
naznanja, da se je izpremenilo besedilo tvrdke v toliko, da se v naprej glasi
Trgovsko - obrtna banka v Ljubljani
reglstrovana zadruga z omejeno zavezo.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vložitve do dne dviga po 4* s° 0; rentni davek plačuje banka iz svojega. D.sponira se lahko na poljuben način brez odpovedi.
Dovoljuje kredite na najrazličnejše načine.
Eskomptira trgovske menice, tuzemske in
inozemske Da{e predujme na vrednoste papirje. Preskrbuje unovčenja na vsa t uze m s k a in
inozemska tržišča. Čekovni promet 2523—5
Prostori: Šelenburgo va ulica 2, nasproti glavne pošte.
daj
»se salamah smo.
zamenjava tuji denar po najboljši dnevni ceni. Prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, rente, srečke itd.
V/sa i»oJz*#samJlsm
Istotam menjalnica:
Uradno ure od 9. do 12. dopoldne in od 3. do 5. popoldne.
Izvleček iz voznega reda.
Odhod Iz Liuallane dni. iel.)
7-03 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak (čez Podrožico), Celovec.
7-20 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Stražo-Toplice, Kočevje.
0*26 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožico), Celovec, Prago, Draždane, Berlin
lla40 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel , Gorico, drž. žel., Trst. c. kr. drž. žel., Beljak, (čez Podrožico), Celovec
•32 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
S*28 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak, (čez Podrožico), Celovec
Oa23 zve6er. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožico), Celovec, Prago, Draždane, Berlin
7*40 zvečer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje
O ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel., Trst, c kr. drž. žel., Beljak, juž. žel., (čez Podrožico) Prago, Draždane, Berlin.
0*42 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Gorica, dri. žel., Trst, c kr. dri. iel., (od 30. maja le ob nedeljah in praznikih na progi Ljubljana juž. žel.-Trbiž, od 1. julija na progi Ljubljana juž. žel, — Jesenice vsak dan).
•dnod iz Liuallane (drtavae Mlesatee) i
7*98 zjutraj: Osebni vlak v Kamnik. a*O0 popoldne: Osebni vlak v Kamnik. 7HO zveoer: Osebni vlak v Kamnik.
U nasmfm 1909.
10*50 ponodi: Osebni vlak v Kamnik. (Le ob nedeljah in praznikih).
Prihod v LJubljano (lnine železnice):
7- 12 zjutraj: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Beljaka, juž. žel, Trbiža, Jesenic Gorice, Trsta, Tržiča.
8- 52 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
11*23 dopoldne: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, juž žel., čez Podrožico in Trbiž, Gorice, diž. iel., Jesenic, Tržiča
2*08 popoldne: Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
4M0 popoldne: Osebni vlak iz Beljaka, juž žel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (čez Podrožico), Gorice, drž. žel.,  Trsta c. kr. drž. žel., Jesenic, Tržiča.
6"40 zve6er: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, (čez Podrožico), Jesenic
8-42 zvečer: Osebni vlak iz Beljaka, juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (Čez Podrožico), Trsta, c. kr. drž. žel., Gorice, dri. žel., Jesenic, Tržiča.
0*07 zvečer: Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.*
Il*08 ponoči: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožico), Trsta, c kr. dri. iel, Gorice, drž. žel.. Jesenic
Prihod v LJnMJano (državne železnica) i 0*40 zjutraj: Osebni vlak iz Kamnika. lO-OO dopoldne:  Osebni vlak iz 'Kamnika. OMO zvečer: Osebni vlak iz Kamnika. 0-56 zveoer: Osebni vlak iz Kamnika. (Le ob nedeljah in pramikih).
Časi prihoda in odhoda so navedeni v srednje evropejskem času.
C. kr. državno-želeiniiko ravnateljstvo v Trstu.
Razne prevode
'z nemščine v olovenS&lno
Dularje?, pisem in drugih tiskovin °<krbi ceno v tej  itroki izvelbaD
iradnik.
zaroda
Naslov    v   npravniitvu „Slov.
Sprej ljenja po pod take draga zavaravanja
.TSS.
SLAVIJA-
12—79
■ - vzajmno zavarovalna Danka v Prati- • • • ■ fondi s 4l,Ma.04l-0t K. inplapaao odifcadalae la kapltellje 97.814430-07 K. Po veJikoeti draga vaajorana zavmroralnica nafte drla ve
Zavaraj« poslopja ta premicam« proti pniaraha škodam pe aajniajla Škod« essjaje takoj km Uitvs aajbeljal
Kohierjeva cementna strešna opeka z zarezo
— S.--.........Hm Jtlatin nI Clf«e.h pri Cjubljani.
Varstvena znamka.*
L|ubl|Ml.
Ravnotam se dobi tudi navadne —tntnn epoka krti urili v najboljši kakovosti.
Vprašanja je nasloviti na: Ivan Jelačln V
1653—24
2621 3
F. JUST-MASCHKE
M.|«mlBlJzanza^  Zlene»ws»l*e3 vatle*
priporoča po najnižji ceni
Kakor tudi najfinejše
za damo in o t roke
bluze, spodnja krila, predpasnike, pasove, zimsko perilo, Ui:
Zunanja naročila točno in vestno.
t
C
1
Speletič & Remžsar
Rimska cesta štev. 16 v Ljubljani
se priporočata slavnemu občinstvu za vse v to stroko spadajoča dela v Ljubljani kakor na deželi.
Dolo soMno! 1296 i6 Cene primerne!
Podjetje betonskih stavb
4518 32
Bratje Seravalli & Pontello
Slomškove ulice 19 £jubljana Slomškove ulice 19 Kiparstvo in tvornica umetnega kamna.
Različna kamnoseška"dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevi, stopnic, postamentov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje teras, vodometov, korit in vodovodnih m uši je v, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga in samotne opeke.
Vsa dela so solidno in strokovnfasko izvedena. Cena nafnlija. Jamstvo. ^——  Zastopnik svodov patent „Thrni". ———
347—28
Slovenska tvrdka čevljev
domačega in tvorniškega izdelka
MATEJ OBLAK
čevljarski mojster
Kongresni trg štev. 6 v ljub lani
ae slavnemu občinstvu pnporoČa.
Po meri naročena dela se najsolidneje izvršujejo •    •   .\    v lastni Delavnici.   .\  /. .\
Razglas.
Pri c. kr. železniško vzdrževalnem odseka« Ljubi]
odda za leto 1909, oziroma tudi za prihodnja leta
rezanje rastočih vrb
na železniškem zemljišču proge LJubljana • Grosuplje - Bndoltovo - Straia in Grosuplje Kočevje w najem na podlagi pogodbe, sklenjene  s c. kr.
državno železniškim ravnateljstvom v Trstu.
Kolkovane ponudbe naj se vlože pri o. kr. železniško vzdrževalnem odseku Ljubljana II, Erjavčeva cesta it 4, h nadstropje
do 30. julija 1909.
Ravno tam se vidijo pogodbeni pogoji.
C. lir. železniško vzdrževalni odseli UuMjana II
dne 10. juhja 1909.
•t
2602—2
TOite in Moe topell fopale Stnbica
Postalo Zabok Id poitojanife zaioriaasie železnici RoMttft stiblca.
Sezija od i. maja do 30. oktobra.
Teli »relci 53« C toplote in talne kopeli m pripranie posebno ta idrwljenje pro reJWti"ma, Lchiaa, dalje ienakih bolemi, kronićnih ta*arjre». ek.»dato», Hrćolh bol.
tina, »lesni,
revmauzma, istmaa, .vu.~.. ———, ----------- ,   . .
kotnih bolezni, prebolelosti.   Najboljia poraba vrelskega mahovja, enakega onemu v Fran-covih varih. Kopališki zdravnik. Zdraviliška godba. Prekrasen gozdni park, najlepša okolica. Najcenejša brez konkurenčna prav dobra prehrana in stanovanje.
_       —   -        TIVITET JtLm--1-
h*Mniha ■■nwi mvm r____________.
Pootaja 1S10—tb
-ka _j K «._naorei. Pojasnila in prospekte daje nan-nlliem eipamvn aiojptslMeei
368 29
arketska dela
Prva teika tvornica
reklamnih trakov
S. Čamperlik,
Praga V HI.
HuJcenelie vezanje In najkoristnejša reklama. 4457 33
Vi
»ew€n:
UgodeanaZup ostankov
o»w cefira, barhenta, flanele, ovala itd. lepo razdeljenih v kose od 1 do 8 rmtrov pošilja po povzetju
vrlo znana izvozna trgovina
V. J. Havliček a brata
t Podebradeh
Naročite takoj
I*i*f pero* lio     852 21
Vaše blagorodje! Vašo cenjeno pošiljatev smo obdržali z največjo zadovoljnostjo, hočemo ostati še nadalje Vaši odjemalci in  priporočati Vašo  cenjeno firmo — svojim znancem. J v.
g        Frydek, 14. januarja U08
Alt Bajne
naznanja si. p. n. občinstvu, da se 356 -2»     nahaja njegova
vrtnarija
na Karlofski cesti St 2,
cvetlični ?nlon
pa pod Trančo.
Ud«lovaa|« 0— kov, vouav Lil
Velika zaloga suhih vencev.
Na debelo in drobno po niskih
oenah priporočam svojo
trsoulno
z $fllantcmsKlm in vseh vrst knmiaTsklin Mason *» In ptetenlnamL »
Devocionalije
in tn Trata blago m tttt|a pata.
lasna, idol seja danite.
Jlnton Škof
aniftievau ntflMjt.fi'
O*
eo
Alellie „Viktor"
fotograf Ičnl umetni zavod
-Jeethovenove ulice štev. 7. =
jyj- *V- *\r*
*VV* W
Prostovoljna sodna dražba.
0 nedeljo, dne 18. julija 1909, ob 3. popoldne
se na lica mesta prodaja dražbenim potom
na Raki pri Krškem na Kranjskem
s vso opravo, gospodarskimi poslop|i, iago, parkom, vrtom. 10 orili
vinogradov« VSO Vinsko Ztlogo itd« proti večletnim plačilnim obrokom
Dražbeni pogoji se izvedo na lica mesta. Grad s svojimi prostornimi kletmi je prav posebno prikladen za vinsko kupčijo.
Natančnejše it formacije daje
Josip Cavrenčič v Cjubljani.
Oemac dober izdele^!
^VCtjCe za gospode
:   bele in barvaste po nizkih cenah priporoča :
Jlnten $arc, Ljubljana
petra ec$to <rt. 8.
1586 -36
9*5
pozor kolesarji!
ZA
Edino zostopstM u Kranjsko
sa prava
860—41
Puchoua kolesa
Pach-.Special1 K 150
flCnrier(f-kol& K 115 Najbolj, pnevmatike Relthofferjeve
lfainovelfti šivalni atrojl od
66 K naprej. Za prekupovaloe ista oena, kakor v tovarni.
- Ker prodajam brez potnikov,
g   vsled tega blago veliko ceneje.
L   Ceniki zastonj in poštnine prosto. F        Z odličnim spoštovanjem
t Fr. čuden
i nrar in trgovao v LJubljani.
_IN
Stroje za košnjo, mlatilnice, slamoreznice, vratila, travniške ====== brane in pluge ======
najboljie vrste in po najnižjih cenah priporoča dobro znana veletrgovina z železnino
f r. Stupica, Ljubljana
(zrava »Jigabirta")
VcHka zatoja žclenSIdu Sli, portlaifl ii roma
Ctavtate, VOiOtOdlOi CCTif L iT.   1449 - 20
Izdajatelj in odgovorni urednik Raato Postoslemiek.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.