Političen list za slovenski närod. P« poŠti prejeman velja: Za celo leto predplažan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljd: Za celo leto 12 gld., za pol leta fi gld., za četrt leta 8 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat : 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Trednlštvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1/,6. uri popoludne. iŠtev. 42. V Ljubljani, v sredo 20. februarija 1889. Letnik Konečno je še poslanec AVoldrich vprašal trgovskega ministra, hoče li društvo, katero ima izdelati lokalno železnico iz Budjejovic v Žolnov, prav odločno prijeti in prisiliti, da stori svojo dolžnost, ali pa morda dotiČDO železnico in to pravico komu drugemu podeliti? Vojaški nabori odloženi. Med predlogi, ki so bili danes izročeni posla-niški zbornici, je vladni načrt zakona, da se nabiranje novincev, ki bi se moralo zakonito vršiti od J. marca do 30. aprila, preloži na poznejši čas, ki se bode določil v zakonu, s katerim se bode vladi dovoljevalo to nabiranje za letošnje leto. Hranilnice in posojilnice po Raiffeisenovem načrtu prišle so danes v prvem branji na dnevni red. Vlada hoče takim hranilnicam poleg sedanjih polajšav dovoliti še nekatere druge glede pristojbin, ako so osnovane za manjše okraje, ako deleži posameznih udov ne presegajo 25 gld., ako se presežki prištevajo k rezervnemu zakladu, pri katerem člani nimajo nobenega deleža in ako take hranilnice ne izdajejo menjic. Izmed naših poslancev oglasil se je pri tej točki poslanec Vošnjak, ki je povdarjal, da bi se morali davki in pristojbine polajšati vsem hranilnicam, zlasti glede kolekovanja dolžnih pisem, katerih poroki niso ob enem člani dotičnega društva. Konečno predlaga, naj se ta načrt v pretresauje izroči hranilničnemu odseku. O ravno tej zadevi so govorili še poslanci Stejskal, Wrabetz in Menger, potem je bilo glasovanje, pri katerem je Vošnjakov predlog obveljal s 65 glasovi proti 57, kar zopet priča, da je bila v današnji seji komaj tretjina vseh poslancev. Državni proračun je v odseku dovršen; jutri glavni poročevalec doktor Mattuš izgotovi svoje poročilo, v torek 26. t. m. pa se v zbornici prične budgetna razprava. Volitev državnega poslanca za Maribor. (Izviren dopis.) Mesta Maribor, Ptuj, SI. Bistrica, Slov. Gradec, Ormož, in trgi Vuzenica, Muta, Mahrenberg, sv. Lenart, Središče in Ljutomer imajo si voliti namesto odstopivšega državnega poslanca dr. Aussererja novega zastopnika v državni zbor. Volitev je razpisana na 7. dan marcija. V začetku se je oglasilo več ponudnikov, zdaj pa se priporoča in predstavlja samo eden, ki bode brez dvombe izvoljen, namreč graški odvetnik dr. Gustav Kokoschinegg. Ta mož je menda iz Slov. Bistrice doma in kakor njegovo ime kaže, slovenskega pokolenja, svak deželnega odbornika dr. Schmidererja, ki tudi najbolj podpira njegovo kandidaturo, po mišljenji nemški liberalec, torej vreden naslednik dr. Aussererja. Ker so si Mariborčani njega izvolili za kandidata, bode gotovo izvoljen, kajti mesto Maribor ima menda siimo toliko volilcev, kakor vsi drugi volilni kraji, ki z Mariborom volijo; potem pa mariborski liberalci lahko še dobijo pomoči v Ptuju, Slov. Bistrici, Slov. Gradcu, Muti, Mahrenbergu in Vuzenici; samo v Središču, Ljutomeru, sv. Lenartu in Ormožu bi bilo vredno šteti zoper njega oddane glasove. Štajarska mesta in večinoma tudi trgi so še preveč navzeti nemško-liberalnega duha, kakoršni razširja graška „Tagespost" in ga zastopa večina uradnikov in „purgarjev", da bi bilo upanje, z mirnim in pravično mislečim Nemcem kmalu Slovencem zmagati. Tem „purgarjem" je graška „Tagespost" evangelij in edina vsakdanja dušna hrana; druzega nič ne čitajo in tudi ne razumejo, kakor kar jim ta graška tetka oznanja. Ker jim ta list zdaj dr. Ko-košineka priporoča, bodo ga volili, ko bi bil tudi tako slovenskega mišljenja, kakor imena, kajti „Tagespost"-! vse veruje. To gospod kandidat dobro ve, zato jim v tem listu take reči trdi, katerih drugače ne bi verovali, postavim, da je ime Kokošinek nemško, da Slovenci hočejo Stajarsko posloveniti in Nemce vladati, itd. Posebno zanimivo je čitati, kako misli Državni zbor. Z Dunaja, 19. februarija. Skladišča. Zakon o skladiščih je bil včeraj po dolgi in precej dolgočasni razpravi dovršen in danes potrjen tudi v tretjem branji. Prememb bilo je tudi včeraj prav malo sprejetih; najpomenljivejša med njimi zadeva denarne globe, ki ne bodo pomnoževale državnih dohodkov, ampak se stekale v ubožne bla-gajnice. Poslancev je bilo včeraj večidel tako malo v zbornici, da so bili komaj sklepčni. Interpelacije. Ni je skoraj seje, v kateri bi se ne sprožilo kako pismeno ali ustno vprašanje bodisi na vlado ali na predsednika zbornice ali na načelnika kako-vega odseka. Tudi včeraj bilo je tako; poslanec Ilackelberg je omenjal, da se sme po cesarskem patentu z dne 9. avgusta 1854 za sirote v hranilnice vlagati le 525 gld.. To je po dosedanjih skušnjah premalo, zato vpraša justičnega ministra, hoče li zbornici predložiti načrt zakona, ki bode dopuščal večjo svoto? Poslanec Tausche je vprašal ali prav za prav grajal načelnika gospodarskega odseka, zakaj da že niso rešene obilne peticije, ki so mu v raznih gospodarskih zadevah došle iz Češke, ter predlaga, naj zbornica omenjenemu odseku naroči, da še v tem zasedanju poroča o dotičnih peticijah. Ker ni bilo v zbornici ne predsednika in tudi ne njegovega namestnika, Tauschetu nihče ni mogel odgovoriti, in njegov predlog obvelja brez ugovora. Proti koncu seje vpraša poslanec Fiegel, je li obrtni odsek že kaj ukrenil zastran njegovega predloga, da se odpravi krošnjarstvo ali havziranje? Načelnik grof Belcredi mu je odgovoril, da je bil on še-le pred dvema mesecama izbran za načelnika obrtnemu odseku. Torej ne more vedeti, komu se je dotični predlog izročil v poročanje; vprašal pa bode odsek ter mu morda že v nekaterih dneh kaj natančnejšega povedal. LISTEK. Bohinjske črtice. (Dalje.) Krasote savičnega slapa ne maram popisavati, le to omenim, da klopi, mize, stopnjice in ograje so še v takem stanu, kakor so bile pred 30 leti, ko sem bil prvikrat tu. Popravljeno je bilo pač gotovo že marsikaj, a vendar na staro nazaj, kar je tudi prav, kajti pot do take naravine, divje veličastnosti ne bodi gladka ali zložna, ker bi vsa orjaška narava zgubila svojo imenitnost, če bi se človek povsod silil s svojimi novostmi vmes. Od toči je potem pot k jezerom in do Triglava, katero pa Bohinjci razen vodij malo poznajo, Ker sem naletel na več ko 501etnega moža, srenjskega svetovalca, ki mi je rekel, da še ni bil nikdar pri Savici, ako-ravno mu je do tje le dve uri. „Čemu bom hodil gledat vodo" — mi je rekel — „saj je je tu dosti, opravit pa v tistem skalovji nič nimam, take reči hodi gledat le gospoda, ki nima nič dela pa dosti časa in denarja". In on ni sam tak, marveč gotovo jih je v Bohinji več ko polovica, ki niso in ne bodo videli tega slapa, h kateremu prihajajo tujci iz daljnih krajev in ob mnogih troških. Ločimo se od bohinjskega jezera, proti kateremu je blejski glede obzirnosti le ribnik, še s tem spominom, da ima izvrstne in velike postrvi in kline. Lov po njem in tudi po drugih vodah ima t najemu gosp. Mallner na Bledu, kjer se veliko teh rib pojé; vendar jih dobiš t Bohinji vsak dan in popotnikom so jako priležne. Bohinjci jih le malo pojedo, ker so jim predrage. Vrnimo se od jezera po gorenji dolini nazaj proti Srednji Vasi. Od sv. Janeza cerkve, ki ima starodavne podobe „a la fresco", pridemo čez četrt uro do Stare Fužine, kjer je velika sirarnica in tudi fužina obrtne družbe za železje. Tu priteče iipod Triglava mrzla voda Mostnica, ki se kmalu potem iiliv» v B i b n i c o, prihajajočo od Srednje Vasi, in s to združena nad šentjanškim ali jezerskim mostom t Savo. Ribnica je ob nalivih silna, ob suhem vremenu pa se zgublja po navadi kraških vodá v pesku, da je Mostnica več ne dobi in mora ta sama teči t Savo. Ob ti Mostnici je precej zložna kolovozna ne prestrma pot na Vóje. Kje in kaj so Vóje? Kdo je bral ali slišal kedaj to ime? Vej» bo gorski kotel blizo Triglava, ves senožeten in poln stanov za seno in živino, da človek misli, da je prišel v planinsko vas. Tukaj imajo Fužinci naj-žlahtnejše senožeti, skoz katere teče mrzla Mostnica, ki si je niže doli izjedla in izdolbla strašno globoko in skalnato strugo, pravo brezdno. Ta izvira izpod Triglava, kjer je velikanski slap skoro ne manjši od savičnega; razven tega napaja Mostnico še več drugih slapov, med katerimi je prvi posebno visok in bobneč. Tukaj je pravi planinski raj, meni je ta kraj bolj všeč od savičnega, ker narava ni tako divja, marveč spaja golo gorsko skalovje z zelenimi planinskimi travniki, obdanimi z obraščenimi in golimi velikani, med katerimi je kralj Triglav, vzdigajoč se prav pred tabo. Hote nehote moraš tu pomuditi se in čem dalje ogleduješ to čudovito naravo, tem težje se odtrgaš od nje. Po duhtežih planinskih cveticah se preletavajo planinski metulji, oglasi se tudi kak gorski ptič, drugače pa ne moti skrivnostne tihote drugo ko slapov bobnenje, ki se pa v daljavi premoni v prijetno šumenje. Čuda, da za ta kraj tujci ne vedo. In vendar se po dobri kolovozni poti večjidel v senci pod velikanskimi, starodavnimi bukvami vedno ob Mostnici priležno dospe gori r kakih dveh urah; do vznožja Trigla-vovega je dobre pol ure dlje. Nihče se ne bo kecal izleta t ta še malo mani kraj. (Dalje «ledi.) gospod kandidat d váíneto šolskem vprašanji, zato te njegove misli tuktij doslovöo iz „Tágespost"-o priobčimo, kakor jih ja govoril na volilnem shoda t Maribora: „Slovenci, klerikalci in fevdalci pripravljajo se h glavnemu napadu na našo nemško šolo. čisto naravno, ker vedó, da s trideset- iu večletnimi trmo-glavci ne morejo dosti opraviti, zato skušajo šolo t svojo oblast spraviti in mladino t svojem smislu od-gojevati misleč, da bode potem bodočnost njihova. Kaj pa hočejo v resnici Slovenci? Oni nočejo šol za svoje otroke, ampak hočejo le sloveniti in pri tem jim ni mar, če se tudi ljudska omika zniža. Kaj hočejo klerikalci in tevdalci? Oni hočejo ljudsko omiko znižati, da bi laglje vladali. In da teh gospodov ne prešinjajo plemeniti nagibi, so nedavno dokazali." Tako plitvo v resnici niti dr. Äusserer ni mislil in govoril. Mi si ne prisvajamo proroškega duha, pa toliko si upamo proroüovati, da dr. Kokošinek niti toliko ne bode dosegel za svoje volilce, kakor dr. Äusserer, in če ne prej, pri prihodnjih volitvah ga bode bržčas zadela osoda, kakor do zdaj še vse mariborske poslance, ki so z velikim hrupom izvoljeni, potem pa brez sluha in duha izginejo z javnega pozorišča, kakor ravno zdaj dr. Äusserer. Ali se bode od narodne strani kaj delalo zoper kandidaturo dr. Kokošineka, še ni znano; pri obstoječih razmerah vspelia itak ne bi dosegli nobenega. Politični pregled. V Ljubljani, 20. februarija. Notrau]« dežele. „Politik" objavlja brzojavko z Dunaja: „Z me-rodajne strani se nam zagotavlja, da se je cesar po hudem vdarci, ki ga je zadel, popolnoma zopet zravnal k svoji duševni veličini; a!;oravno mu srce teži britka tuga, opravlja vendar nepretrgano državne posle ter je popolnoma zdrav." — „Z iste strani se nam poroča, da je cesar izrekel češkemu časopisju za lojalno in dinastično postopanje povodom žalostnega dogodjaja v cesarski družini svoje priznanje." Predno se je prestolonaslednica-vdova Štefanija odpeljala v Miramar, pripeljala se je brez spremstva pred vrata kapucinskega samostaua. Gvar-dijan je takoj prihitel ter spremil visokega gosta v rakev h krsti prestolonaslednika Rudolfa. Tu je ostala eno uro sama v molitvi za blagor duše predragega jej pokojnika. Volitve za češki deielni zbor se bodo razpisale za sredo junija. Tnanje države. Najnovejša brzojavka iz srbske prestolnice slove: O sestavi radikalnega kabineta se ne more več govoriti. Tudi to, da bode Risticu izročeno mi-nisterstveno predsedništvo, opira se jedino lena okoliščino, da ga je zadnje dni večkrat v avdijenci sprejel kralj, ter tega v prvi vrsti no verujejo njegovi liberalni pristaši. Sploh je razširjeno mnenje, da se bode v kratkem objavil napovedani kraljevski dekret, ki bode odbil Kristicevo prošnjo za ostavko ter znova potrdil njegovo delovanje. Pri predvčerajšnjih dopolnilnih volitvah v bolgarsko sobranje je bilo izvoljenih sedem vladnih pristašev in jeden Radoslavovec. Ruski veliki knez Mihael je neki dobil dovoljenje, da se poroči 8 hčerjo Ignatjevo — le proti temu, da se odpove vsem svojim pravicam. — „Družba za podporo ruske trgovine in obrta", katere predsednik je Ignatjev, vdeležila se bode valed vabila srbskega poslanika Símica zborovanja srbskih vinogradnikov v Niši po posebnem pooblaščencu, ki je vže odpotoval v Srbijo. Znani članek „Hamburger Nachrichten* o slučajnem nasledniku ostarelega nemškega kanclerja je proizval po časopisju mnogo komentarov, katerim odgovarjata v bratski zvezi „Nordd. Allg. Ztg." in „Köln. Ztg.". Zanimivo je, kar piše v tem oziru zadnji list: „Bajka, da namerava grof Waldersee nadomestiti kneza Bismarcka, našla ne bo usmiljenja pri nobenem tremo mislečem človeku. Grof Waldersee je preveč vojak od nog do glave ter so mu politična vprašanja popolnoma tuja. Prijateljstvo njegovo k Bismarcku je splošno znano. Oni, ki že sedaj kopljejo jamo Bismarcku, izbrati si bodo morali za svoje namene drugega moža." Bil je čas, v katerem bi bili reptilijski listi a la „Köln. Ztg." vse drugače pokazali onemu, ki bi se bil drznil govoriti o odstopa Bismarckovem. Ta pohlevuost ima svoj izvir v zavesti kanclerjeve okolice, da ni vse takó več, kakor je nekdaj bilo. „Pol. Corr." pravi: Vzdržuje se vest, da bode msgr. Httffo Scilla, apostolski nuncij r Mona-kovem, odpoklican kot tak v Lisabon namesto msgr. Vanutellija, ki bode v kratkem imenovan za kardinala. . t Frejcinet je odklonil vstop v novo francosko ministerstvo, zaradi tega se je ponudil portfeij zunanjih zadev Ribotu, ki pa še úi odgovoril. Gotori se tadi, da se Sarrieu brani sprejeti finančni portfeij. General Billot jé pripravljen ptevzétf vojno. Maline Se je dolgo trudil, todá konečno se je prepričal, ds je nemogoče sestaviti miuisterstvo republikanske koncentracijo ter poravnati razpor mej raznimi republikanskimi strankami; zaradi tega je odklonil izročeno mu nalogo gledé kabinetov« seštete. Italijanski liberalni listi vriskajo teselja, ker si je Griapi priboril zmago v zbornici. „Čtiboril", to je prati izrek, kajti truda je imel Crispi poprej dosti ter je moral celó ravno pred gíasofanjem v isti seji po predsednika naznaniti dati kraljevo za-dovoljnost z vladno politiko. Toda kdor pomisli na muke Crispijeve, predno je spravil isti dan srečno vse „zanesljive" poslance v zbornico, ta té, da vspeh gledé razmerja glasov, 247 pro, 115 contra, ni posebno sijajen in da Crispi trepetaje misli na proračunsko razpravo. So, ki stavijo tisoč na eno, da so bo v Italiji še pred to osodepolno razpravo izvršila vsaj delua ministerstvena kriza. — Predvčeraj je zbornica predlog poslanca Fazia in drugih levičarjev, da se odslovi general Mattei, ki je dne 22. decembra m. 1. glasoval zoper vladni predlog o izvanrednih vojaških naredbah, odklonila kot žaljenje parlamentarnih pravic s 171 proti 32 glasovom; 28 poslancev ni glasovalo. Zbornica je potem vzela na zuanje izjavi ministerskega predsednika Crispija in vojnega ministra, da so se naredbe zoper generala Mattei-a izdale brez ozira na njegovo znano glasovanje. — V Napolji je predvčeraj napravilo 200 zidarjev velike izgrede. Razšli so se sicer na prvi poziv redarstva, a že opoludne so se zopet zbrali s črno-rudečo zastavo, ki je imela napis: „Komunizem, anarhija". Redarstvo je posredovalo, zaplenilo zastavo, razpršilo izgrednike ter jih mnogo odvedlo v zapor. Razburjenost mej delavci je vedno večja; v Caltagirone-ju je dne 18. t. m. navstal boj mej 2000 delavci in vojaki; v Bagnacavallu so morali vojaki v ropajočo druhal streljati. V Mesini so oblastnije zasledile zaroto, ki je nameravala napasti bančne zavode. — Liberalni listi imajo pri teh žalostnih razmerah pač povoda dovolj, da se radujejo Crispijeve zmage v zbornici! Bolezen nizozemskega kralja se je zadnji čas zopet shujšala. Kralj more le z veliko silo požirati, zaradi tega le malo zavživa ter postaja vedno slabejši. „Handelsblad" v Amsterdamu poroča: „Dr. Vinckhuixen je odpotoval v grad Loo. Kraljevi osebni zdravnik dr. Vlaanderen bo ostal čez noč v grada. Sodi se, da je kralju jako slabo." Vzlic preklicem v angleških listih je vendar položaj ob afganistanski meji jako nevaren. Toda Rusija je odločno zoper postopanje z orožjem v tem oziru, ker se noče v Aziji vezati, dokler se ni zjasnil splošnji evropski položaj. — Iz čardžuja se poroča: Abdurrhaman kan biva v Masarišerivu ter ni odredil nikakoršnih vojaških priprav. Promet izdelkov mej Rusijo in Afganistanom je nepretrgano gladek in živahen. Osman T>igma je predvčeraj teden zapustil svoje taborišče pri Handubu ter je je z vasjo vred zapalil. Obrnil se je neki v Torkar. Kaj namerava, kakošne načrte ima za bližnji čas, ni nikomur znano; gotovo pa je, da Suakim pred njim ne bode imel dolgo časa mirú. Iz Zanzibara se dne 14. t. m. brzojavi v „Times": Oči vseh tukajšnjih Nemcev so uprte v Wissmanna. Rojaki njegovi menijo, da bo kakor „deus ex machina" pojasnil položaj ob vshodno-afriškem nabrežji, kjer je popolnoma zastalo delovanje Nemcev. Le dve posamezni hiši v Bagamoyu in Dares-Salaamu ima zasedeni krog 20 vojakov, v katerih varstvo morajo delovati neprenehoma tri vojne ladije, po ena v vsakem navedenih krajev, tretja pa, ki vzdržuje zvezo mej prvima. Vstajniki imajo svoje tabore prav blizu obeh krajev ter izsesavajo deželo. Obogateli so z naropano slonovo kostjo in sužnjimi, sedaj pa semtertje napadajo Nemce, da ne bi popolnoma potihnila vstaja. Drugega namena nimajo ti boji. Izvirni dopisi. Od Save, 17. februarija. Danes so se darovale slovesne sv. maše po župnijskih cerkvah ljubljanske škofije s posebnim namenom, naj bi izprosili z gorečo molitvijo pri Bogu tolažbe in moči Nj. Veličanstvu preblagemu cesarju vsled telike izgube predragega, edinega sina prestolonaslednika Rudolfa. Po oznanilu in priporočilu dušnih pastirjev prihitele so gotovo povsod obilni množice vernih k temu toliko pomenljivemu cerkvenemu opravilu. Ganljito je videti, kako globoko čutijo verniki s preblagim vladarjem očetovskega srca prebritko žalost, in slišati prisrčne zdihljeje ter troče molitve, s katerimi kličejo verniki po natodu sv. cerkve: „Bog, viruh vseh kraljestev, ozri se milostno na našega cesarja Franca Josip** . .. Upajmo, dal ni preslišal Vsega-mogočoi, ki stoletja tako milostno varuje avstrijsko našo očetnjavo. Tiho, ginjeni' poslušal! so verniki besede? svojih dušnih pastirjev, ki niso zanfadili utrjevati vernike i prati itestobl ii udafloSti do vladaVske hiše. So' se li potrudili o teb prepričati sli oni dobri člani sv. katoliške cerkte, ki hočejo fakcijozno grditi in črniti dubovSéino, očltaje ji nelojalnost ? „SI. ftarod" si je t it. »8. na čelu ¿¿fyisal : ¿Eadnji beseda" — a prté kot zadnja jo trto neprimerna in zlobna, da molčati ne smemo; koso 1 j ud j « spali, je sovražnik jjuliko sejali Afnogo neslanega in nedoslednega dottaial je že libéral d i „SI. Narod", zdaj je storil teč ko prej. „Mentita est iniquitas sibil" Recimo po domače: Sami sebe smešijo! Dobro opazi „SI. Gospodar" : Da tudi slovenski list hodi graški židinjiv snuboke, to nam je povsem nerazumljivo. Pa zdajvpustu je vse mogoče. Kaka je doslednost „SI. Naroda" ? Na cesar-jevičevega pogreba dan piše na prvi strani: „Najlepši spomin pa bode prerani njegovi smrti, ako pretožni ta slučaj ublaži pretirana nasprotstva .... Prišli smo vkupe in pozabili prepire". Na drugi strani isti dan pika prevzvišenega knezoškofa. V nedeljskem pismu preteklega tedna udriha po prevzvišenem knezoškofu in po duhovščini, kakor „bi mu bili klade, na katerej bi svoje drva cepil", ter sklene: „Prav, da je tako prišlo". V št. 38. pa piše: „Nespametno je zavijati oči, da ste veseli tega razdora, in da je prav, da je do tega prišlo. Kdo je to sprožil?" Vsakovrstno sumničenje, obrekavanje in grdenje duhovnikov sprejema v svoje predale. V št. 38. pa piše: „Ozrite se po domovini, opazili bodete marsi-kako občino, v kateri je veljava župnikova izpod-kopana". V št. 30. začne pikati „s črno zastavo", v št. 38. javka o narodnosti, kateri more veliko škodovati ljubljanski knezoškof. Kaka je zveza črne zastave in narodnosti? Je Ii „SI. Naroda" narodnost taka, da vihra le na črni tančici?*) Malo dni prej piše, da se je moč pastirskega lista škofov goriške metropole že zdišala ; zdaj pa dopoveduje o zahtevanji ljubljanskega knezoškofa, da ima ponehati vsako leposlovno delovanje. Nekdaj je djal nekdo : Posodite tem gospodom bukvice, ki poučujejo o logiki ! — To bi bilo za predpusl, da ne bi bilo v tako resnobnem času in ne o tako resnobni zadevi. Namen takega početja je izgovorjen : Dobro, da je tako prišlo! Grditi in ob veljavo spraviti duhovščino, to jim je zlobni namen. Zakaj? Povejo sami v „zadnji besedi" : Prepir bi radi v časih, ko se bližajo deželnozborske volitve. Sotrudniku „Narodovemu" menda se še ni izkadil izraz: „Za zdaj še pustimo svečenike vmes, jih potrebujemo; pa kmalu bo čas tu, ko bomo opravili brez njih". Zakaj še? Povejo sami z „ribniškim" Sehwarzenstein-om, kakor so že lansko leto pisali o Dunkelstein-u ! Vsako katoliško gibanje v nič! Katera cerkev naj bi neki bila v nevarnosti, da bi se bojevali zanjo z „ramo ob ramo"? — Cerkve Kristusove si nihče misliti ne more brez vidnega poglavarji, ne brez škofov in mašnikov. To vé vsakdo, ki se všteva zavednim in resnično dobrim članom katoliške cerkve. Kako so pisarili „dobri člani sv. katoliške cerkve" še lausko leto o papežu, se jim je že skadilo, pravijo ; kako pa mislijo o prevzv. knezoškofu, priča številka za številko njihovega glasila; da jim ni le za osebe, ampak za stvar, osobito priča dopis z Dolenjskega 8. febr., št. 36, kjer je naravnost rečeno: „Eden stan ne žaluje". S tem grdijo naravnost splošnje duhovniški stan. Izjeme njihove gotovo so redke; in tudi po „Narodu" častno pohvaljeni so mu za to malo hvaležni. — čisto priprosta oseba pa je izrekla obsodbo tega postopanja z besedami: „Žalostno! škofom in skušenim duhovnikom izpodkopavajo veljavo, na drugi strani pa se trudijo i vso zvijačo mlajše duhovnike zvoditi na stojo stran. — Res je, človeka je kar groza, če pomisli, kake razmere morajo nastati, I ako bode stvar še dalje tako napredovala!" Sklicevati se pa na vis. pokojnika v zlorabo svojim slabo zakritim nalûeram, razodeva rokovice „Narodove" elegance, kakoršno najdeš na slikah sv. Mihaela, pti tistem, ki mu stoji na viatu tojskovodja Resnice! Pri takih razmerah dramiti v mirnem po-' koji spečega kneza st. cerkve, ki je že prestal sodbo o svojem s toliko odgovornostjo sklenjenem vtviiénem poklicu, kateremu vsi želimo, naj vživa preobilno1 plačilo t« vse zaBluge, to se pVaii tiso-kemu pokojniku1 stavit! nehvaležen spomin. — Duhovščina pa' in véfno slovensko ljudstvo *) Primeren nauk mu je dal nedavno izvrstni krvataki liât „ObMr". Op. vred. • najodločneje ¡d hvaležno pritrjuje izrazu pomilovanja in zaslužene obsodbe, ki jo je izrekel prevzvišenemu knezoškofu prečast. g. stolni prošt s prečast. stolnim kapitulom. Iz Prage, 18. febr. (Konec.) Javil sem vam v poslednjem svojem dopisu o brutalnem napadu nemških nacijonalce* v dan prahatiSke volitve na češkega duhovnika v Volarih in kako je le z velikim naporom kapelan Hons ušel surovcam. Da, gojenci nemško - narodnega društva „Bobmerwaldbund" (menda se ta spak nahaja i celo pri vas v Ljubljani), kojemu je predsednik propali župan in trgovec Jos. T a še k, so tako razburjeni na čast. gosp. Honsa, da ga liotd tožiti pri škofu v Budjejovicih ter zajedno prositi, naj škof pošilja na njih faro samo nemške svečenike. Da prevzvišeni vladika češko-budjejoviški gosp. dr. M. Ežiha volarskim ianatikom dii na to pritožbo zaslužen odgovor, o tem pač ni dvojbe. Z dotičnimi napadniki je pa ■c. kr. državno pravdništvo začelo vže sodniško pre-iskavanje. Jako zanimljiv je letni pregled avstro-oger-skega izvoza v Zjedinjene države za 1. 1888, sestavljen od generalnega konzula na Dunaji, koji sem -dobil v roke iz pražkega konzulata. Posamezni konzularni okraji razvrščajo se glede izvoza v mi-nolem letu tako-le: Dunaj 4,178.943 dolarjev, Praga 3,091.044 dol., Trst 1,690.042 dolarjev, Liberec 676.623 dol. in Budimpešta 412.828 dolarjev. Vkupej iznaša vrednost izvoza 10,049.482 dolarjev, ali nekaj nad 25 milijonov goldinarjev. V Trstu izvoz v Ameriko peša, Dunaj in Praga pa naraščata. Izvažajo se pa iz Češke v Ameriko nastopni predmeti: Steklo (nad 1 milijon dol.), porcelan (nad pol milijona dol.), sladkor, rokavice, gumbi, baržun in svila, hmelj, posušeno sadje, sukno, vrvi, granatna roba, pivo in slad, povsem kakih 42 predmetov. Konzulat pražki je brez dvojbe naj-delavuejši konzulat v Evropi, kar je tudi priznal kongres v Washingtonu. Zajedno pa bodi omenjeno, da se v Ameriki med Čehi nahaja mnogo, mnogo vnetih, rodoljubnih duhovnikov iz Češke, ki ondi blagodarno delajo za razvoj katoliciima. Založili so ondi mnogo katoliških čel, zgradili lepo število cerkvi! in dan za dnevom krščujejo inoverce, ki se vračajo v sv. cerkev. Kakor piše „Zbornik zemljep." štev. 4. in 5. z leta 1888, ima Amerika blizu 100 milijonov sta-novnikov, med njimi je polovica katoličanov in torej pomerno več, nego v Evropi. Zjedinjene države stme imajo 7,588.000 katoličanov, 12 nadškofij, 61 škofij, 7 vikarijatov in 1 prefekturo. Na čelu čeških katolikov je čast. gosp. Josip Hessoun iz budjejoviške vladikovine, zdaj farni oskrbnik v St. Louisu, in izdava katoliški list „Hlas". Ta list je bogate vsebine in zelo razširjen med katoliškimi Čehi ter ima velike zasluge za katolicizem. Hessoun zgradil je v St. Louisu cerkev, šolo, knjižnico, ter ustanovil mnogo katoliških društev. Sploh zaokeanski Čehi zaslužijo občudovanje, kako se trudijo v vsakem oziru podpirati tudi gmotno narodna podjetja na Češkem; poslali so n. pr. za „Matico šolsko" lani svoto nad 7000 dolarjev. — Živeli! Toda o tem več, ko vam bodem poročal v prihodnje o „čehih na tujem". Dnevne novice. (Trgovska in obrtniška zbornica) ima redno sejo v četrtek, dne 21. februarija 1889, ob treh popoludne v mestni dvorani. Dnevni red: 1. Poročilo v uvedbi poštnih kreditnih pisem. — 2. Poročilo o tarifah avstro - ogerskega Lloyda. — 3. Poročilo o vlogi trgovske in obrtniške zbornice v Ljubnem za ustanovo gostilničarskih strokovnih šol. — 4. Poročilo o prošnji za 3 somnje z živino in blago« t Dolenji Vasi. — 5. Poročilo o prošnji za 3 somnje t živino iu blagom na Poljici. — 6. Poročilo o mesni tatifi za Semič. — 7. Poročilo o vlogi trgovske in obrtniške zbornice v Liberci, zadevajoči nekateri preraemba zakona z dne 30. marca 1888, drž. zak. št. 33. — 8. Poročilo o pravilih okrajnih bolniških blagajnic v Litiji, Radoljici, Lo-gatci, ljubljanski okolici in na Vrhniki. (Z Dunaja) se nam poroča, da je t nedeljo dobil apostolski nuncij nadškof Galimberti od 4r. Očeta telegram, s katerim podeli svoj blagoslov isem katoliškim družbam, ki so se zbrale k molitvi za presvetlega cesarja. Ta telegram j« bil prečitan * leee r cerkvi st. Štefan*. (Iz KomAnde,) dne 18. febr. Znano je že cenjenim čitateljem, da je pred jednim mesecem umrl tukaj g. dr. Fort. Mullner, zdravni* v P. P. Glavarjevi hiralnici. Takoj o smrti njegovi ukrenil je začasni administrator te ustanove, da se prej ko prej, dokler se ne doseže primerno stanovanje za bodočega stalnega zdravnika, imenuje zdravnik, ki bi začasno obiskaval ob določenih dnevih tukajšnjo hiralnico. Čakali smo teden, dva, tri, toda zastonj čakamo še sedaj. Kaj je vzrok? — Čuli smo, da to mesto rad prevzame znani in priljubljeni zdravnik gori s severno-zahodne strani, kateri si je s svojo prakso pridobil že mnogo zaslug in zaupanja pri tukajšnjem prebivalstvu. Zakaj se stvar pri dotični oblasti v Ljubljani tako zavira? Čudno, od jedne strani se toži, da se ne vč kam z ogromnimi dohodki to ustanove, od druge strani pa se nam niti to ne dii, kar nam gre vsled izrečne volje blagega ustanovnika Glavarja! (Gosp. dr. Hrašovec), odvetnik v Slovenjem Gradci, preselil se bode, kakor se poroča, v treh mesecih v Celje. (Šenčurska občina pri Kranji) je dn<5 6. t. m., kakor smo vže sporočili, jednoglasno izvolila blago-rodnega gosp. Josipa Merk-a, c. kr. okr. glavarja v Kranji, častnim občanom v priznanje njegove ne-utrudljive delavuosti v blagor občine in napredek šolstva. Posebna deputacija, v kateri so bili gospodje: župan Matej Barle in odbornika Martin Po v še, župnik šenčurski, in Franc Okorn, izročila mu je dne 18. t. m. krasno diplomo. (Iz Merana) se nam poroča, da je tam vže toplo vreme brez snega, le vetrovi večkrat močno brijejo. (Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani) javlja trgovinsko ministerstvo, da so se domači eks-porterji pri njem cesto pritoževali radi tega, da so jim zadržavali blago francoski uvozni carinski uradi, osobito pa se je uverilo, da vdeležujoče se osobe vselej ne pazijo na propise francoske vlade poslane trgovski zbornici z razpisom 20. marca 1888, štev. 11260 o tem, kako postopati z blagom, katero se pošilja po železnici čez Italijo in se izvaža na Francosko. Da bi se torej preprečile škode, ki izvirajo iz nepažnje teh prepisov in ki jih ni moči vselej odstraniti potom reklamacije, poziva se slavna zbornica, naj opozori zopet interesente na naslednje propise. Po okrožni naredbi francoskega glavnega carinskega ravnateljstva od 5. marca 1888 postopajo po pogodbenem tarifu na Francoskem s pošiljatvami, katere se v vagonih s svinčenim pečatom prevažajo čez Italijo ter se na gornje-italijanskih železnicah ne prelagajo, seveda le tedaj, da imajo, ako je v njih blago pismeno potrjeno, tudi še zakonito svedočbo ob izvoru. Uporaba francoskega pogodbenega tarifa predpostavlja pri takih pošiljatvab, da se vagoni, v katerih se prevaža blago čez Italijo, po propisu zapro s svinčenim pečatom v obmejnih postajah avstrijskih ali ogerskih. Zategadelj ne gre donašati blago avstro-ogerskega izvora po morju v Italijo in od tod (n. pr. od Benetek) po železnici na Francosko dalje, ker je na ta način nemogoče, dotične vagone z zgoraj omenjenim svinčenim pečatom zaprte dostaviti francoskemu uvoznemu carinskemu uradu. (Odbor narodne čitalnice in dolenj. pevskega drnštva v Novem Mestu) naznanjata, da se bode Vodnikova svečanost, ki je bila vsled nenadne smrti cesarjeviča odložena na nedoločen čas, vršila v soboto dne 23. februarija. Posebna vabila se ne razpošiljajo. (Ameriške trte.) O. kr. poljedelsko ministerstvo je določilo ceno reznikom iz kostanjeviške ameriške trtniee po 6 gld. za 1000 ključev in po 10 gld. za 1000 vkoreninjenih trt. Bezniki se smejo pošiljati samo v tiste občine, ki so vže okužene po trtni uši, vkoreninjene trte pa le s posebnim dovoljenjem mi-nisterstva. Bezniki se bodo oddajali od 1. marca vsak torek od 9. do 12. ure dopoludne in od 2. do 5. ure popoludne; druge dneVe pri gosp. Kalinu v Kostanjevici. („Dom in Svet".) Tega zabavnega in poučnega lista je izšla danes druga številka c naslednjo vsebino: Najlepša pravljica (A. Fantek). — Brata (novela, Bpisal A. Funtek). — Garibildi (hrimoreska, spisal J. L.). — O spiritizmu (kritična študija, piše dr. J. Janežič). — Slovstvo. — Raznoterosti. (Vabilo) k veselici, ki jo priredi .narodno bralno društvo" v ZagoVji v nedeljo' 24. svečana t. 1. v gornjih prostorih hiše gosji'. Čopiča. — Vspored: 1. P. H. Sattner: .Opomin k petju", mešani zbor. 2. Radoslav: „Krojač in čevljar", šaljivi prizor. 3. P. II. Sattner: „Nazaj v planinski raj", mešani zbor. 4. Poslovenil Andrejčkov Jože: „Suknjo doli", vesela igra v jednem dejanji. 5. Tombola. Začetek ob polu osmi uri zvečer. Raznoterosti. — Zagrebško gledališče. Hrvatski ban je sklical enketo, ki bo presodila in izrekla svoje mnenje o denarnem stanji zagrebškega narodnega gledališča ter stavila primerne predloge, kako preprečiti vsakoletno veliko prekoračenje deželne podpore. Od izida tega posvetovanja je odvisno, ali se bo obdržala ali pa razpustila opera. — Redka slavnost. Josip Zorilla je najstarejši izmed sedaj živečih španjskih odličnih pesnikov. Zorilla, pesnik granadski, poklonil je slovstvu svoje dežele veliko število narodnih in poljudnih del, ki posebno opevajo pripovedke in spomine na Alhambro. Zaradi tega je sklenil neki odbor, ki se je osnoval v mestu Granadi, da bodo Zorillo prihodnjo spomlad kronali v starem gradu kalifov. Krona bo izdelana iz zlata, ki se je našel v strugi reke Duero. Ta nenavadna slavnost se bo vršila v navzočnosti 10.000 povabljenih gostov. — Nemško-azijsko banko je založilo nekaj židovskih bank in bankirjev v Šangaju (Kitajsko) z ustanovno glavnico 5 milijonov taelov (okoli 14 milijonov gld.). Zastopane so „hiše" : Bleichroder, War-schawer, Mendelssohn in dr. v Berolinu, M. G. Roth-schild in Jakob Stern v Frankobrodu, Salomon Oppenheim in dr. v Kolinu itd. Naj še kdo zdaj taji svetovno gospodarstvo židovskega kapitala! Telegrami Dunaj, 19. febr. Posvetovanja o novem vežbalnem reglementu za pehoto se bodo v Budimpešti pod cesarjevim predsedništvom zaključila. Nadvojvoda Albreht se je že tje odpeljal, danes pa bodejo odpotovali nadvojvoda Viljem, vojni minister Bauer in načelnik generalnega štaba. Pariz, 19. februarija. Več listov meni, da bo predsednik republike danes dopoludne Freycinetu ali Grobletu izročil nalog minister-stvene sestave; Freycinet ima neki za ta slučaj bodoče ministre izbrane. London, 19. februarija. Reuterjevo izvestje poroča iz Zanzibara: Poročnik Wolff in ostali spremljevalci Wissmannove ekspedicije so došli. Poslano. Odgovor „Slov. Narodu". „Slov. Narod" je v ponedeljek dne 18. t. m. prinesel pod naslovom „Hujskanje na leei" te-le vrstice: „Bojeviti naši kaplani prinesli so časnikarsko polemiko že v cerkev. Kaplan Kalan je včeraj dopoludne v trnovski cerkvi strastno ščuval proti našemu listu in rotil verniku, naj ga pusti. Ni znano, jeli to storil po višjem ukazu ali po svoji vročekrvnosti, a preverjeni smo, da bode vsakdo obsojal tako početje. Cerkev in leča pač neste pravi prostor, kjer bi se šopirila politična agitacija, in slovesno moramo pro-testovati proti tacemu nekvalifikovanemu postopanju, kajti, ako se že z leče propovedujejo taki ščuvalni napadi, potem si lako mislimo, kako se grdi v spo-vednici. Dasi dobro vemo, da Kalanov glas ne sega v nebesa, vender mislimo, da za njegovo njegovo početje ni boljše kritike, nego znani Greuterjev medmet." Na ta stvarni in hladnokrvni napad ta-le odgovor: 1. Podpisani je v nedeljo 17. t. m. povodom votivne slovesne sv. maše za vladarja in za Avstrijo v času in razmeram primernem govoru po reku Gospodovem „Dajte cesarju, kar je cesajevega in Bogu, kar je božjega" v prvem delu svojega govora pojasnjeval dolžnosti podložnikov do vladarja, omenjal da so Slovenci to dolžnost vsikdar zvesto spolno-vali ter jih vzpodbujal, naj tudi v sedanjih bridkih razmerah ostanejo vedno zvesti državljani, ki dado cesarju, kar je cesarjevega; v drugem delu sem pa pojasnoval, da smo dolžni dati tudi Bogu, kar je božjega, torej tudi svojim namestnikom, papežu in škofom, kar jim gre. Ker sem pa Slovencem govoril, bil sem pač dolžan omeniti, kako „Slov. Narod" o teh piše, da je papeža imenoval izvržek človeštva, in da se ravno ob tej žalostni priliki zaganja z vso silo ob prevzv. knezoškofa in sicer brez veljavnega vzroka, iz golega sovraštva do njega. In rekel sem, da „Slov. Naroda", dokler tako piše, ne sme vesten katolik podpirati iu naročati. To sem govoril in sicer iz polnega prepričanja in to bom govoril, dokler „Narod" ne premeni svojih načel, kateri Se javljajo zopet v isti številki v Uvodnem članku, kjer se bere: „Sedanji šolski zakon popolnoma zadostuje vsem zahtevam vere". List s takimi nadeli pobijati dolžnost je vsakemu zavednemu katoliku, ker ravn» v šolskem prašanju se bije boj za vero in nevero. 2. Podpisani je prepričan, da bo njegovo početje obsojal le brezvfefM, ki neče vedeti, da je lec« kraj, kjer mora duhovnik-učitelj verne poduievati v vseh uevarnostib, ki pretijo njih veri. Kdor pa tako očitno upodkopuje vrhovno cerkveno oblast, gotovo izpodkopuje s lein vero pri ljudeh. 3. Tega nisem govoril po višjem ukazu, ampak po najvišjem ukazu: vest mi je to velevala in vest mi je bila vedno božji glas — najvišji ukaz! Breznafelno Časništvo naj razgraja, poulični poba-lini naj se znašajo, ljudje naj se begajo, škofu uaj se okna pobijajo, hiša naj se jim grdi, s smrtjo naj se jim v pismih grozi, in tu naj bi bilo du-hovnu-katoliku še treba višjega ukaza, da pojasni ljudem, od kod ves hrum in šum, tü naj duhoven molči! Kdor tako misli, nima pojma o dolžnostih katoliškega duhovna. 4. Braniti napadano cerkveno oblast v cerkvi, ni politična agitacija, fraz smo se naveličali. „Willst fliegen und bist vor dem Schwindel nicht siehe:" — oj, skrbni katoliki, ki se s toliko vnemo poganjate za svetost božje besede! Saj res: „Ein garstig Lied! Pfui! Ein politisch Lied!" 5. Spovednica, kaj pa da, ta mora priti tudi na vrsto; s tem nam je „Narod" nekaj popolno novega povedal; še noben židovski list ni tega omenjal, ko je napadal katoliško cerkev! „Narod", ki je „vseskozi katoliški list", je s tem zopet pokazal svojo konjsko glavo, ki jo sicer rad in previdno skriva, prav kakor Melisto, a v večjih praznikih jo vendarle rad pokaže. Zwar bin ich sehr gewohnt, incognito zu geh'n. Doch liisst am Galatag man seinen Orden seh'n. Ein k'nieband zeichnet mich nicht aus, Doch ist der Pferdefuss hier ehrenvoll zu llaus! Sploh pa je katolikom čudno govoriti, da si le mislijo, kaj more še-le v spovednici biti; ni jim treba misliti, lahko se prepričajo in celo njih sveta dolžnost je to. K spovednici vam je prosta pot! Du Geist des "Widerspruchs! . . Toliko v pojasnilo. Iz tega vsakdo razvidi, da kdor dandanes pri nas resnico govori, ta ščuva, strastno ščuva, kdor se pa v samih nasprotjih in prekoslovjih zvija, ta je junak, ta dela za narod. Popustljivosti katoliške je dovolj, je preveč! Vedite pa: Slovenski duhovnik ni molčal in ne i bo molčal, dokler narodu slovenskemu skrunite najdražjo njegovo svetinjo, in kadar treba, bo govoril tudi naravnost in očitno na — leči, in navodov za svoje cerkvene govore ne bo iskal pri „SI. Narodu". Andrej Kalan, kapelan trnovski. Vremensko sporočilo. I Čas Stanje Veter Vreme Mokrine na 24 ur v mm opazovanja zraknraer» t mm toplomera po Celzija [7. u. zjut. 19.12. u. po|j. ,9. u.zvec. 744-4 740'5 7383 — 5-6 3-8 00 brezv. si. jzap. si. zap. megla oblačno jasno 0-00 Srednja temperatura —0 G° 0., za O 2" nad normalom. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 20. februarija. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 83 gl. 25 kr. Sreberna „ 5% „ 100 „ ,16% „ 83 „ 80 „ it avstr. zlata renta, davka prosta . . . 111 „ 40 „ Papirna renta, davka prosta...... 98 . 80 „ Akcije avstr.-ogerske banke ...... 885 n n Kreditne akcije .......... 311 n 40 „ London ............. 121 » 25 n Srebro .............. — „ 58 „ Cesarski cekini........... 0 n 68 „ Nemške marke .......... 59 - 22'/,, št.630. PROŠNJA. *) Od raznih strani naše domovine prihajajo podpisanemu vodstvu prošnje za podaritev knjig — nabožnih, poučnih, zabavnih, šolskih — sploh primernih za našo šolsko mladino. Kakor je znano iz družbinih poročil, razdelila je družba že mnogo podobnih spisov in si prizadela s tem veliko troškov. Nekaj rodoljubov je v ta namen darovalo vže lepo število primernih knjig. Ker pa mnogim prijateljem slovenske šolske mladeži dokaj spisov nerabljenih leži v njihovih knjižnicah, usoja se podpisano vodstvo vsled sklepa v svoji seji zglasiti se pri p. n. čestitera občinstvu z vljudno prošnjo, da bi blagovolilo kaj slovenskih knjig darovati v naznačeni namen. Take knjižice bi utegnile veliko koristiti v rokah naše mladine. Naj se torej knjige blagohotno pošiljajo podpisanemu vodstvu, ali pa naj se mu naznani, da samo pošlje po-nje. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda t Ljubljani, dne 25. januarija 1889. •) Slavna vredništva slovenskih časnikov vljudno prosimo, da ponatisnejo ta poziv. I Koverte s firmo I priporoča I Katoliška Tiskarna po nizkej ceni. »«'«UP*'*'. -V' Zahvala. Za vsestransko dokaze milega prijatoljskegu sočutja povodom smrti in prebritke zgube svojega nc-pozabljivega, preljubega, predobrega in proskrbnega očeta ANTON-a LENASI-ja, posestniku v Snjeviuh ln večletnega nndžupuiiH lircnoviške župnije, kakor tudi za poslednjo Djemu skazano čast izrekam visokorodnemu gospodu c. kr. okr. glavarju Fr. vitezu Schwarzu, proč. gospodoma duhovnikoma hreno-viškima, blagorodnemu gospodu llinkotu Kavčiču, deželnemu poslancu in nadžupanu, staremu in novemu odboru hrenoviške županije, gg. povcem ter vsem drugim svojim sorojakom in sorojakinjam, da se v dan pogreba niso ustrašila grdoga pola in neugodnega zimskega vremena, najtoplejšo zahvalo. Hodi problagi pokojnik še enkrat sorodnikom, prijateljem in znancem priporočen v blag spomin in v pobožno molitev. Na GOLU pri Vipavi, 18. februarija 1889. (D Anton Lenasi, kurat. Zahvala. Za vso dokaze sočutja med boleznijo gospe Marije Lenarčič roj. Simon, za prelepo vence inmnogobrojno spremstvo k zadnjemu počitku izrekajo najtoplejšo zalivalo žalujoči ostali. 9 x Brata Eberl, X izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov X in napisov. X Pleskarska obrt za stavbe in meblje. X JLjiil>1j»nsa, X la Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4. iC priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vso v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reeino lino delo in najnižje cene. Posobno priporočilne za prekupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Blechbüchsen) v domačem lanenem oljnatem lirneži najflneje naribane in boljše nego vse. te vrste v prodajalnah. Ceiiilco mi zahtevale. X H X X X K X n x n Odlikovan: 1873, 1881. Josip Deiller, tovarna za cerkveno blago in razprodaja —= cerkvenih oprav =— na ]>iuiaji VIT., ZlcglergauMe 37. Zastopnik Franc Brückner. Proti gotovi naročbi se naj točneje izvršujejo vsakovrstne cerkvene oprave kot: kazule, pluviali, dalmatike, velumi, stole, baldahini, zastave itd., kakor tudi eeli ©rnati. -iS* Odlikovan: 1873, 1881. Št. (547. hm učiteljskih :::::. ) ii j 7 (2) Na osnovni slovenski šoli družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu v Trstu se razpisuje: I» učiteljska služba z nastopom «Veliki lioia t.l. Priložc naj se sposobnostmi spričevala za vodstvo večrazredne šole. Plača je 600 gld. z opra-viluo doklado. Za šolsko leto 1889/90 pa se razpisuje: II. učiteljska služba i Mio jlado 500 eli Za to II. učiteljsko službo se lahko zglase učitelji in učiteljice. Prošnje s potrebnimi dokumenti naj se pošiljajo podpisanemu vodstvu naj zadnje do 10. marcija 1.1. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, dne 14. februarija 1889. *) Slavna vredriištva slovenskih listov prosimo, da objavijo ta natečaj. ^■■■■■■■■■■HHHaik Parno ribje olje zoper bramorje, fervice (rachitis), suiico, kronične spuščajo itd. itd. se dobiva v steklenicah po 60 kr. v lekarni Piccoli „pri angelju" v Ljubljani (Dunajska cesta). — Zunanja naročila proti povzetju izneska. — Pri večjem nakupu ------ (20-15) Tuj c i. 18. februarija. Pri Mniidu: Sc'iwarz, trgovce, iz Siska. — Sturle in llux-baum, trgovca, z Dunaja, — Hauf, poštar, iz Kočevja. — Jaklič, trgovec, iz Kočevja. — Pri Sionu: Henrik Eotlie, iz Gradca. — A. Jlruoner, trgovec, iz Nemčije. — Salzman z Dunaja. — Martinek iz Trsta. — Moric Liles, trgovec, z Dunaja, — ltudolf Schuster, inže-nčr, z Dunaja. — vitez Viljem Pisehof, trgovec, iz Trsta — Bernhard \Veingriin, potovalec, iz Dunaja. Pri Juinem kolodvmu: Mana liregar iz Trsta. — Fran Jolichg, iz Kranja. Zobolek, prašek in pasta za zobe preč. oo. Benediktincev <>i>«t\j