PoStnina pavšalirana MMMOKKIDEUIVCC Naročnina znaša: Z doBtavlIanlem na dom ali po pošti K 10'— mesečno. četrtletno K 30'—. C« pride naročnik sam v upravnlštvo po list: Mesečno K 9*50. — InseratI po dogovoru. Političen list. List Izhaja vsak delavnik popoldne. Posamezna Številka stane 60 vin. Uredništvo ln uprava: Mariborska tiskarna (Jurčičeva ulica št. 4.) Telefon uredništva it. 276, uprave št. 24. Leto III. Maribor, torek 10. avgusta 1920. St. 176. Vesničeva misija v drugič ponesrečila. Konec prometne konference v Mariboru. — Zopetno podraženje železnic. — D’ Annunzio proti socijalistom. Prekmurje se pogreza. Lani ob tem Sasu smo se topili veselja: nad tisoč let od našega telesa odtrgani panonski brat Prekmurec je postal svoboden! Bili smo priča, kako se ie topil ta osvobojeni brat v svojem veselju na prvem taboru v Beltincih. Pozdravljali, poljubovall so nas kot svoje zopet združene brate, narod sam je razkritih glav, odprtih src, prvič zapel himno: Lepa naša domovina. Leto pozneje-* zopet smo romali tja doli v slovenski Banat k svojim bratom, da v Murski Soboti skupno proslavimo enoletnico istega praznika v Beltincih. Kakšno presenečenje! Mislili smo, da smo zašli v deželo onkraj Prekmurja, k najstrupenejšemu sovražniku slovenskega Prekmurja. Namesto lani iskrenih oči, letos lokavi pogledi; naši pozdravi so ostali brez odmeva, naša himna je našla pokrite glave, nema usta, zaprta srca; pri kraljevi napitnici In himni iz srede hr-vatskih častnikov in našega Sokola je tudi inteligenca po večini obsedela In napram našemu »Živijo!« so padli izzivajoči »EljenI« klici. Obstrmeli smo. Kdo ie tekom enega leta povzročil ta prevrat? Madžaroni sami? Ni Šaljive povestice o Nasredinu. Božji dar. Nekega večera je Sedel Nasredin pred svojo hišo ves žalosten, ker mu je osel poginil, denarja pa ni imel nikakoršnega, da bi si kupil drugega. Tudi njegova sukrna je bila vsa v »cvetju«, ampak s čim naj si kupi drugo ? Hudo mu je bilo radi revščine in bolelo ga je, zlasti ker je vedel, da bodo njegovi sovražniki brili iz njega norce. Ko le tako premišljeval je opazil, da ni nobene druge poti nego prositi božje Pomoči. Poklekne pred hišo in začne na glas moliti: O. Alah, usmili se svojega služabnika in mu pošlji sto cekinov! V tem trenutku je opazil, da prisluškuje molitvi niegov največji sovražnik, Žid Abraham, zato je u.olil nadalje: »Ali prosim te, Alah, da mi pošlješ ravno sto cekinov, ker če bo eden manj, tedaj jih ne bom vzel.« »Čakaj, lopov«, je dejal žid Abraham sam pri sebi, »bom videl, če si res tako pobožen«. Tisto noč je ž'd položil pred Nasre- mogoče! Kdo potem? Predložili so nam v odgovor list slovenskega katoliškega župnika Klekla, katerega smo lani v Sloveniji, posebno v Mariboru, proslavljati kot narodnega mučenika boljševiške vlade. Ostrmeli smo, čitajoč ostudne napade na Sokola. Toda svojim očem nismo mogli verjeti, ko smo obenem čitali istega slovenskega katoliškega duhovnika gonjo tudi proti — orlovskemu naraščaju. Da, tudi proti orlovskemu naraščaju. Zgodilo se je, da je dekan Slepec, namestnik madžarskega škofa v Prekmurju, raztrgal ldpak, vabeč na neko orlovsko prireditev in da je njegov kaplan. Kranjc v šoli zabranil tudi priglasitev mladine k orlovskemu naraščaju. Pribili smo že zadnjič, da isti dekan na Vidov dan ni hotel opraviti božje službe, ampak je za to določil svojega kaplana, ki je obrnil cerkvi hrbet, ko se je zapela himna Bože pravde, in da sta se oba duhovnika namenoma odtegnila tozadevnemu slavju šolske mladine ter se rajše sprehajala z madžaronskimi židi. Ali glede teh dveh duhovnikov je znano, da sta madžarona. Toda župnik Klekl in njegovi tovariši so vendar sloveli kot zavedni Slovenci? Kako grozno smo se tudi v njih motili, evo za danes nekaj dokazov, kakor jih nam sami podajajo v roke: Neki kaplan je na- dlnova vrata devetindevetdeset cekinov in se skril v bližini, da vidi, če jih bo Nasredin vzel. Ko je Nasredin zapazil drugo jutro cekine je postal zelo radosten in lih ie takoj začel preštevati in našel, da jih je 99. Hladnokrvno jih vtakne v žep in pravi na glas: »Hvala ti, Alah, da si mi dal 99 cekinov, ker zdaj vem, da mi boš dal še stotega.« Žid Abraham je gledal jako debelo In prej kot je mogel ziniti besedo, je že Nasredin odšel v svojo hišo. Odšel je torej za njjm, da dobi svoje cekine nazai- Nasredinu pove, da je poslušal njegovo molitev in ga je sklenil skušati. Nasredin ga grdo pogleda in pravi: »Tako zloben človek si torej; Ni dovolj da si me poslušal pri molitvi nego si še tako nesramen, da hočeš ubogega častilca Alahovega oropati njegovega božjega daru?« »Ni tako, veleslavni, velemodri in velespoštovani gospod efendi. Nisem prišel, da1 te prevarim in se ne lažem, ker cekini so zares moii. Usmili se mene reveža in mi vrni denar. pram dvema našima uradnikoma se izjavil,, rajše vidim madžaronskega katoličana, nego liberalnega Slovenca. — V dneh, ko je župnik Klekl popeljal prekmurski narod na Orlovski tabor v Maribor, kjer je iz ust in peresa naših škofov slišal in čital blagoslov orlovskega naraščaja in se je pred tem višje cerkvenim blagoslovom ponižno klanjal, je pisal v svojem listu: »Obdriigim se toži liberalni dopisnik »Murske Straže«, ka Okrajni šolski svet za Prekmurje nešče dopustiti, ka bi se med šolskov decov sokolsko ali orlovsko driižtvo uastavlalo. Tu njemi ovadimo, ka toga ne zahtevajo samo »nekateri člani šolskega sosveta«, nego vsi enoglasno z g. civilnim komisarom vkup; ar vsaki pedagog i splošno vsak čeden človek more znati, ka je to pogiibelno delo, med otroke takša nasprotna driižtva vpeljati . . .« Ste slišali gg. katoliški pedagogi v Sloveniji, kako vas obsoja vaš tovariš iz Prekmurja. Ker se agitaciji iz Slovenije ne upa še javno upreti napram Orlovstvu sploh, dovoljuje, da k Orlom pristopajo samo v njegovih naukih že vtrjenl odrasli Prekmurci. Ali kakšni jugoslovenski Oili so in bodo ti Orli, piše na drugem mestu: »Orlovsko driižtvo vzeme med sebe samo tiste, ki verjejo v Boga in njegovih zapoved se držijo. Vsaki vervajoči Židov i »Ti nesramni človek, ti se rogaš mojemu bogu! Zato zaslužiš, da bi te potožili na klop in ti našteli 500 batin po zadnji strani!« Abraham je prosil in jokal toda vse ni pomigalo nič. Nasredin je trdil venomer, da je Alah uslišal njegovo molitev. Ko je žid videl, da se ne da ničesar napraviti s prošnjami, je predložil, da gresta k sodniku, ki naj razsodi. »Dobro«, je rekel Nasredin, »proti temu nimam ničesar, toda peš ne morem iti niti ne v taki raztrgani suknji. Počakati moraš, da si kupim novo in da si kupim tudi osla.« Abraham, ki je bil v strahu za svoj denar in je želel čimprej priti zopet do njega, ponudi Nesredinu svojo suknjo in svojega osla. Nasredin je bil zadovoljen. Ko prideta pred sodnika je pustil Nasredin, da je žid najprej povedal svojo tožbo. Ko je končal je rekel Nasredin: »Glej, pravični sodnik, kako se žid nevernik roga moji trdni veri v Alaha.« Sodnik je kljub temu že hotel soditi v prilog židu, ko pravi zopet Nasredin: »Pravični sodnik! Kadar sliši človek govoriti tega nesramnega in nenasitnega ne- protestant sliši zato v orlovsko driižtvo. — V kakšnem srednjeveškem duhu vzgaja svoje vernike, o tem čitamo v zadnji štev. »Novin«: »Novomešnik! Kak globoko morje božjih skrivnosti i poštiivanja vernoga ljudstva je skrit pod to ime. Kristus je dobo novoga, močnoga, gorečega namestnika, ki bo z njegovim srcom iskao nebeškega Očeta čast i zveličanje n&mrtelnih diiš. Duhovniško srce Kristusovo, mora biti njegovo v driigoj izdaji. Kolika sreča, kolika milošča, kolika neprecenljiva dobrota za celi svet je tak samo en novomešnik«. Naj nam za danes zadostujejo ti vzgledi katoliškega fanatizma, ki podreja ves naroden čut in svobodo vsega naroda brezpogojno samo slepemu cilju vsekatoli-čanstva, oziroma klerikalizma. Resnico teh trditev hočemo v naslednjih izdajah dokazati zopet samo na podlagi tiskanega potrdila teh duhovnikov, ki smo jih smatrali dozdaj za zanesljive Jugoslovene, ki pa so se v zadnjem času sami izdali kot — najbolj nevarni proti-državni elementi. Da, Prekmurje se pogreza. Ali ne pogrezajo ga toliko madžaronske izdajice, ki jih na začudenje vse pošteno misleče jugoslo-venske javnosti pustita vlada v Ljubljani in Beogradu nemoteno rovariti proti obstoju države. Najgloblje ga pogrezajo vplivne izdajice med narodom samim. To v pojasnilo k dogodkom, ki ob tem času tirajo komaj osvojeno Prekmurje nazaj v sužnost madžarske posvetne in cerkvene nadvlade. Delimitacijska komisija. O splošnih pravicah te za nas važne komisije je že Splošuo znano; o njenih posebnih pravicah se izdajo pravočasno tozadevna navodila. Kolikor doslej znano, spada tu sera pravica samostojne določitve meje, ako to zahtevajo V posameznem slučaju zgolj gospodarski, ne pa narodnostni interesi; ima nadalje pravico kompenzacijskim potom določiti 'mejo v posameznih slučajih med obema državama. Za nas je tozadevno posebno važno sporno ozemlje od Sv. Du ha nad Falo preko Kozjaka in Slov. goric v smeri proti Špilju. Izročeni smo milosti ali ne. milosti te komisije, ki ima državne mejnike seboj iri kamor ga postavi, tam ima obstati. | § Kot oficijelno smo glede rahločutnosti to komijije tudi zvedeli, da io moramo brezpogojno smatrati kot našega gosta in sicer tudi zastopnike nam notorično sovražnih držav. Zato apeliramo na vso našo javnost, posebno na vse prevročekrvneže: ohfanite mirno kri! Nobenih žalitev, bodisi napram nekaterim nam osebno nesimpatičnim zastavam, bodisi napram članom dotičnih držav. Pokažimo jim — ker o tem dvomijo — da smo kulturen narod! Napram samim sel»j pa pokažimo, da se znamo zatajevati, kadar to žrtev zahtevajo od nas višji inte- vernika, mora misliti, da je znorel. On se hoče po vsej sili okoristiti s tujim, blagom in obogateti na vačun vernikov. Prepričan sem, da je on še tako nesramen, da bi trdil, da je tale suknja njegova, ali da je njegov osel, ki stoji zunaj, na katerem sem prijezdil.« < »Da,« je rekel Abraham hitro, »osel in suknja sta moja.« »No, sam si se prepričal, modri sodnik«, je rekel Nasredin z veličastnim glasom. Sodnik je grdo oštel Abrahama in je rekel, da naj se šteje srečnim, ker ga pusti oditi domov brez kazni. Nasredin je lepo odjahal na Židovem oslu in v Židovi suknji z Jenarjem v žepu, kar je vse tako lepo postalo njegova lastnina, domov, tam pa pravi ženi: »Vidiš, saj sem vedel, da mi bo oni, ki mi je dal 99 cekinov, lahko dal še stotega.« resi domovine. In te za naše obmejno ozemlje usodne dni zahtevajo to žrtev od nas višji državni interesi, torej klonimo se njim, komu drugemu. Neoficijelno pa izvemo zanimive podrobnosti tako o zgodovini prihoda te komisije v Maribor, kakor o posebnostih posameznih članov komisije. V Parizu se je bil hud boj predno so se odločili posetiti tudi naš Maribor. Anglija je igrala nam neprijazno vlogo in simpatizirala očitno — ne čudite se, da se čudeži še vedno gode — z Nem. Avstrijo. Nemci sb že iz vsega početka si znali pridobiti simpatije te njih usodo odločujoče gospode; šumne, razkošne pogostitve — te vlečejo. Pozabljena je nemška medvojna parola: Gott strafe England! kajti pokazala se je, da je B'g kaznoval ravno tiste, ki so na prokletstvo Anglije ščuvali tudi Boga. Časi se pač spreminjajo. Nas so smatrali za surov narod, ki bi ne bil zmožen to gospodo dostojno sprejeti, še manj pa ji garantirati osebno varnost. Še le našemu generalu Pliveliču se je posrečilo te pomisleke razpršiti. Na pritisk Francije se je Anglija odločila za obisk Maribora. Toda Anglija je stavila izrecen pogoj: se(Jež komisije v Mariboru je le toliko časa ugotovljen, dokler Jugoslavija gaiantira osebno varnost in nudi vse ugodnosti, katere zahtevajo člani komisije. Torej le en nepremišljen klic, ki bi temu ali onemu članu te komisije ne bil po volji, pa se komisija preseli preko naše meje, kjer je za ta slučaj že danes vse pripravljeno. Zlet Sokolskega Sa-ueza SHS v Maribor dne 29. avgusta 1920! Pii^ Dnevne vesti. Tušar v Mariboru. Danes ali jutri potuje z vlakom, ki odhaja ob 16. uri iz Ljubljane čehoslovaški ministrski predsednik Tušar, skozi naše mesto. Na kolodvoru ga pozdravita zastopnika g. okrajni glavar dr. Lanjšič ter vladni komisar g. dr. Leskovar. Poziva se tudi občinstvo, da se tega pozdrava mnogobroino udeleži. „Slovenžev“ vulkan bruha radi sprejema „Orlov“ na Bledu, ogenj in žveplo na naše Sokolstvo in našo inteligenco tudi v Mariboru. Vsi naši javnosti — tudi klerikalni, ie znano, da se od naše strani napram udtležencc-m tabora ni zgodilo niti najmanje nasilje, že z:iio ne, ker smo jih kratkomalo ignorirali. V listu samem smo konstatirali samo dejanja in dejstva, ki jih je lahko vsakdo kontroliral. Da so bila naša poročila, zlasti ona, ki so ugotovila resnično število udeležencev, neljuba našin nasprotnikom, ki so iz 5000 udeležencev skušali napraviti 50.000, radi veitamemo. „Slovenec", ki nam očita nedostoinosti, naj si ogleda pisavo tistih dni svojih bratskih ištov v Mariboru; lu mrgoli samih čisto osebnih ostudnih napadov na člane našega uredn’štva, ki so vršili bvojo dolžnost istotako kakor gg kolegi iz t jubljane v nasprotnem taboru. Zak;<| se „S|ovenec", čigar sotrudniki osebno protestirajo proti takim osebnim napadom, ne obsoja ne rščanske, nekole-gijalne in nedostojne pisave svojih listov v Mariboru? Sicer pa se čudimo tem i/bruhom Slovenca tudi z njegovega staliJča, ki mora biti katoliško, Na tem stališču bi morali gospodje pri „Slovencu" ravno v tem slučaju praktično pokazati svojo krščansko teorijo, na katero jih opominja sam škof dr. Mdhnič, ko pi e v pozdrav taboru: „Da .ste od tega sveta, bi V;rd jo v četrt k, dne 12. t. m. ob 20 (8.) uri zvij<'**r v N.trodoi dom, kjer se naj blagovolijo prijaviti pri gospej Balon. Sokolski zletni odbor ima danes zvečer sejo v Narodnem domu in se vabijo bratje načelniki odsekov na zanesljivo udeležbo. Zdravo! Ofertna licitacija glede dobave krušnega žita, ovsa stisnjene slame in sena za mariborsko in ptujsko garnizijo je razpisana, pismene ponudbe, kolkovane s 40 K, vpo-slati do li. t. m. pukovski okružni komandi v Mariboru, kjer se izvejo podrobni rogoji. Pri kontroliranju napovedi o popisu prebivalstva se je dognalo, da so stranke v rubrikah, določenih za različno prebivalstvo, opustile navajati tudi deco. Da ne bodo stranke po neootrebnem imele sitnosti, se vse cfrie, katere so opustile navajati med prebivalstvom tudi deco, poziva, da p°le če jim še niso odvzete, popravijo na ta način, da voišejo tudi deco, če bi pa že pole bue oddale, pa naj se zglase na mestnem magistratu, vojaški urad, Slomškov trg st. 5, dne 11. med 11. in 12. uro. Narodni svet za Koroško v Velikovcu I Iz Lokavcev. Zločini, ki jih izvršuje naša je izdal troie vrst narodnih kolkov. Enega v'klerikalna deželna vlada nad našuni obmejnimi zeleni barvi PO 1 krono s sliko Vrbskega 1“JJ x------------------------------c'“ jezera, drugega po 50 vin. v rdeči barvi s sliko koroškega slovenskega fanta v narodni noši in tretjega po 50 vin. v modri barvi s sliko koroške slovenske devojke v narodni noši. Kolke je izdelal Maksim Gaspari in so lepi. Razpečavanje se bo vršilo potom koroških odborov in podružnic Jugoslovenske jih o priliki ktkih prireditev naročajo ori najbližjem koroškem odboru oz. podružnici Jugoslovenske Matice. Pozivamo tudi vse trgovce in trafikante, da jih naročajo in. razprodajo. Za Ljubljano In okolico bo razpošiljal kolke Gosposvetski Zvon. Prepoved klanja in izvoza mladih živali. V uradnem listu z dne 9. julija 1920 št. 82 deželne vlade za Slovenijo je naredba 284 osrednje vlade, s katero se prepoveduje klanje in izvoz mlade živine. Ker ima ta naredba namen pospešiti živinorejo in je torej važna za vse živinorejce, objavlja se v celoti. Član 1: Prepovedano je klanje goved in ovac ženskega spola pod poldrugim (1%) letom starosti in moških telet pod dvema (2) mesecema starosti. Istotako je prepovedano klanje brejih krav in telic, ovac, koza in svinj. Izvzeti so primeri zasilnega klanja. Član 2: Goveda in ovce ženskega spola pod poldrugim (1/2) letom in moška teleta pod dvema (2) mesecema stara, ki imajo hibo ali so nerazvita, pa je njih reja radi tega ekonomsko škodljiva, se smejo izjemno klati, toda samo z dovolitvijo političnega oblastva, in sicer na postavi pismeno izdanega mnenja državnega ali občinskega veterinarja. Član 4: Prepoveduje se izvoz goved obojega spola in ovac ženskega spola pod štirimi (4) leti starosti, ovnov pod dvema letoma starosti in svinj pod enim letom starosti. Izvoz mršavih svinj je prepovedan. Izmed konj se smejo izvažati samo oni, ki so nesposobni za plemenjenje Jn službo ter dobri samo za klanje. Član 5. Kdor ravna zoper to naredbo, se kaznuje z denarno globo od 200 do kraji presegajo že vse meje. En tak zločin je tudi najnovejše imenovanje bivšega nemškega učitelja, ki je sedaj upokojen ter prejema pokojnino od Avstrije, zagrizenega nemčurja Po-klitscha za gerenta Pri Lokavcih meja še ni določena, določi jo komaj sedaj mejna komisija. Kakšne interese bo zastopal ta novi gerent pri tej komisiji pač ni treba še posebej povdarjati. Matice. Pozivamo vsa slovenska društva, da ‘Radovedni smo, koliko časa bo naš zavedni narod še trpel take zločine? Oddaja električnega toka za mesto Maribor iž falske elektrarne. (Konec). Za eno tako pavšalno svečo računi se tok za eno leto po naslednjih pavšalnih cenah. K 2.— 1, Razsvetljava hiš in Stanovanj. a) Stranski prostori v stanovanjih, kakor: klet, podstrešje, kopalnica, kašča, poletne verande . . b) Redkejše rabljeni prostofl, kakor: spalnica, poselna soba, soba za služkinje, stranišča, hodniki, zaprte verande............................» 2 50 c) Stalno rabljeni prostori, kakor: kuhinje, jedilnice, stanice in sobe za otroke............................ č) Stopnjišča in hodniki izven stanovanj, kakor tudi svetilke na dvoriščih............................ d) Hlevi............................. obenem gorijo. Cena za te žarnice se zviša za 30°|0 vsakokratne tarifne cene, vendar pa se mora najmanj polovica inštaliranih žarnic s tem pribitkom pavšalirati. Pri takih napravah se montira aparat ki zabranjuje uporabo večjega števila žarnic kakor se je pavšaliralo. Za ta aparat se pobira mesečna najemščina K 2 50. Pavšalna cena za kurila in različne druge aparate. Vse cene veljajo za 100 vatov in eno leto: 1. Likalniki: a) za domače uporabo...............K 40*— b) za krojače in gostilne . . . . » 70‘— c) za pralnice in druge obrate . » 200*— 2. Za domače potrebe sicer uporabljeni aparati: a) lonci za kuho.......................K 40’— b) električni štedilniki...............* 70’— c) drugi aparati, kakor: ogrevalo za kodtalne škarje, aparat za sušenje las, aparat za sesanje prahu, motorji za gospodinjstvo, transformatorji za zvončne naprave itd............................... 30’_ Ako se na enem in istem kontaktu uporablja več, pod točkama 1. in 2. navedenih aparatov, je plačati vzlic temu za vsrak posamezni aparat celo navedeno pavšalno » 2‘50 ceno. » 3 » 2'— 2. Poslovalnice, prodajalnice vsake vrste, delavnice. To z vsemi zraven pripadajočimi siran-sklnti prostori, kakor: pisarnami, pisalnicami, 1000 dinarjev, oziroma Qd 800 do 4000 kron.j skladišči itd. a) Prodajalne, ki se zapirajo ob 18. uri.................... . . K 2'50 V drugič se kaznuje z dvojno denarno globo, če pa prekrši tretjič to naredbo, se mu odtegne obrtna pravica. Za izrekanje kazni so pristojna politična oblastva. Pritožba zoper izrečene kazni se mora vložiti pri prvem višjem političnem oblasivu v roku treh dni in njegov odlok je dokončen. Član. 6. Točno izvrševanje teh določil nadzirajo minister za kmetijstvo in vode, minister za prehrano in obnovo . dežel, minister za notranje zadeve in minister za vojno in mornarico oziroma pokrajinske vlade po svojih podrejenih organih. Član 7: Ta naredba stopi v veljavo čez deset dni izza dne, ko se objavi v »Službenih Novinah kraljestva Srba, Hrvata i Slovenaca«, ter velja za vse knljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Takrat prenehajo veljati vse naredbe in vsi predpisi, ki se ne skladajo z njo. Glede izvrševanja navedene naredbe določa se v smislu njenega člena 2 sledeče: Prošnjam, v katerih je navesti vzrok klanja, priložiti je ogledni list, na katerem je žival natančno popisana odpremno izkaznico urada za prehrano v Ljubljani v smislu naredbe 51, (Jradni list št. 10 in znesek 2 kron ki se porabi za živinski potni list in njega izgotovitev — kot plačilo. Na ustmene prošnje, kakor tudi na prošnje brez izkaznice, oglednega lista in zneska se ne bo oziralo. Rešitev prošnje se bo dostavila stranki potom županstva Velikovec. Propagandna kolesarska riir-ka iz Ljubljane v Velikovec 1. t. m je izpadla pod vodstvom g. majorja Jakliča'dobro Prvo nagrado je dobil član »Ilirije« g. Šolar Žal pa, da se naši ljudje tako malo zanimajo' za take stvari, ki gotovo več koristijo Korošcem, nego vsi Orlovski tabori. V času, ko se ima na Kolškem izvesti plebiscit, ko je ogrožena meja na Štajerskem in ko nam Italijani zažigajo domove ter zapirajo ljudi, se zdi klerikalnim ministrom bolj potrebno strankarsko delo na Orlovskem taboru, nego skrbeti za narod in državo. b) Prodajalne, ki se zapirajo ob c) t uri » 4 — azsvetljava izložbenih oken ima gornjih cenah 30% popusta. Zadnje vesti. Vesničeva misija v drugič ponesrečena. LDU Beograd, 9. avgust. Ker demokrati niso pristali na zahteve radikalcev, so na večer obvestili dr. Vesniča, da ne morejo popustiti v svojih zahtevah. V političnih krogih govore, da bo dr. Vesnič morda že pri jutri vrnil regentu svoj mandat. 3. Hoteli, gostilne in kavarne. a) Malo rabljeni stranski prostori, kakor: kleti, kašče, podstrešja, vrtovi, poletne verande .... b) Sobe za tujce...................... c) Prostori sa vsakovrstno uporabo kakor: kuhinje, jedilne dvorane, sobe za goste, čitalnice, sobe za kadilce, igralnice, hodniki, s op-nice in stranišča, ako so v obratu do 23 ure.......................... 5-— č) Isti prostori kakor pod c), ako se v obratu do 24. ure .... » 6'— d) Celonočne žarnice, n. pr. na stopniščih, hodnikih v hotelih ... »750 e) Hlevi v nastajališčnih gostilnah » 4'— Ako se licenca prilično podaljša, se pod c) in č) navedene cene nič ne zvišajo, vendar pa je treba tako podaljšane licence Mestnemu elektriškemu podjetju vsakokrat najmanj en dan poprej pismeno javiti. 4. Pekarije in druge obrtl ž nočnim obratom. a) Stranski^ prostori, kakor kleti, kašče i. dr............................K 3 - b) Prostori za delo in drugo uporabo » 7'50 Razsvetljava se lahko pavšalira tudi na ta način, da se od vseh inštaliranih žarnic pavšalira samo ono število žarnic, ki navadno Seja ministrskega sveta. LBU Beograd, 9. avgusta. Danes je j bila seja ministrskega Sveta pod pred-K 2-50 sedstvom prestolonaslednika reg. Aleksandra, » 3-— ie trajala od 10. ure do 12'40. V glavnem se je razpravljalo o finančnem problemu dr-; žave. Minister za vojno in mornarico je za-: hteval kredit za plačilo dobav, izvršenih med j vojno. O vprašanju krize ministrski svet ni I razpravljal. Konec prometne konference. Maribor, 10. avgusta. Prometna kon^ ferenca, ki se je vršila zadnje dni v Mariboru med našimi in nemškoavstrijskimi zastopniki zaradi ureditve medsebojnega osebnega'in blagovnega prometa, je snoci dokončala svoje delo. Ob pol 20. uri zvečer je bil zapisnik od obeh strani podpisan. Sporazum se je dosegel v vseh točkah, ki so bile odprte v prometnih vprašanjih med nami in Avstrijo. Na naših kakor tudi na nemških končnih postajah do katerih vozi naše, oziroma avstrijsko železniško osobje, se ustanovijo posebne ekspoziture, ki imajo pravico do napisov v lastnem jeziku in tudi do svojih državnih barv. Ker se bo carinska revizija za potujoče iz Jugoslavije v Avstrijo, vršila na progi Ljubljana—Dunaj le v Mariboru, bosta za potnike v Nemško Avstrijo postaji Pesnica in Št. II) zaprti. Glede komercijelne službe se opira sporazum na bernsko konvencijo iz leta 1914 z nekaterimi našim razmeram pri-lagodenimi izpremembami. V poštni službi nastane izprememba le v toliko, da se uvede z Avstrijo zopet zavojni promet. V carinski, varnostni in sanitetni službi ostanejo tudi zanaprej dosedanji predpisi v veljavi. Dogovor stopi v veljavo, kakor hitro ga odobrite obe vladi, (kar se pričakuje v nekako 14 dneh. Maribor, 10. avgusta. Danes dopoldne je zaključila železniška konferenca svoje posle v Mariboru. Nekateri odseki nadaljujejo svoje delo na Dunaju n. pr. oni za izmenjavo in vporabo železniških voz. H končnemu iz-vršetku načrtov, ki so se v Mariboru izdelali v glavnih osnutkih, povabi, kakor smo že poročali, Jugoslavija prizadete interesente v Ljubljano. Glavno delo pa je v Mariboru dokončano. Komisija je v tem kratkem času izdelala tudi obmejno politično ter narodno gospodarsko dalekosežne načrte in to vsled odločnega, samozavestnega nastopa naše delegacije. Profesor Cvijič odstopil. Velikovec, 10. avgusta. Naš delegat pri plebiscitni komisiji za Koroško, profesor Cvijič, je odstopil. Nezaslišano podraženje železnic. Beograd, 9. avgusta. Radi ogromnih izdatkov izza vojne za osobje in železniški materijal je bilo železniško ministrstvo prisiljeno podražiti železnice za 100°/<>. Na današnji ministrski seji pa se |je sklenilo na predlog finančnega ministra, da se z 20. avgustom povišajo železniški tarifi In sicer za blagovni promet za 300, za osobni pa za 200 odstokov. V D’Annunzio proti socijalistom. LDU Reka, 9. avgusta. Na Reki se je začel pred vojnim sodiščem proces proti 17 obtožencev, ki so obdolženi, ria so meseca februarja t. I. vrgli bombo proti D’ Annunzievim kara-binijerjem, ki so jih izzvali. Ptoces sam, kakor tudi vse, kar 8e zgodi pod D’Annunzievo vlado, je popolnoma neresna zadeva, ker se hočejo ljudje, ki sor se mirno udeležili pogr eba enega svojih tovari-šev, naslikati kot nevarni elementi za Reko, zato ker so socialisti. Kakor znano, so se socialisti že v novembru U 1918 izjavil proti aneksiji Reke po Italiji ter so ostali na tem stališču do danes. Socialisti predstavljajo danes še edirto oviro italijanskim aspiracijam na Reko- Radi tega morajo trpeti nedolžni ljudje, kar je vse v skladu z visoko italijansko kulturo, katere nositelj je veliki italijanski pesnik D’Annunzio. Reška cenzura. LDU Reka, 9. avgusta. S 1. avgustom je bila baje odpravljena cenzura na reški pošti, in sicer po nalogu D’ Annunzia samega. Zanimivo je, da se je v italijanskem časopisju temu dejstvu posvetilo zelo mnogo pozornosti. Zdi se pa, da se za vsem tem skriva nekaka lokavost. Razglasilo se je pač, da je cenzura odpravljena, medtem pa še vedno obstoja. Z objavo o ukinjenju cenzure so Italijani unali, da bodo lažje prišli na sled raznim zarotam. Žito za Beograd. LDU Beograd, 9. avgusta. Minister za pravosodstvo je odobril, da se nakaže beograjski občini tisoč vagonov žita letošnje žetve na sekvestriranih posestvih. Beograjske občinske volitve. LDU. Beograd, 8. avgusta. Kakor se doznava, so pogajanja med radikalci In demokrati glede vprašanja'občinskih volitev v Beogradu prekinjena, tako da bodo pri volit vah dne 22. avgusta demokratje in radikalci nastopili s posebnimi kandidatnimi listami. Pelles odpotoval v Pariz. LDU Praga, 8. avgusta. (ČTU) General Pelles je odpotoval danes zjutraj v Pariz, da poroča francoski vladi o položaju v srednji in vzhodni Evropi ter stališču čehoslovaške vlade. Čehoslovaške finance. LDU Praga, 8. avgusta (ČTU). Proračun za leto 1921 ima tri dele: redne, izredne in investicijske dohodke in izdatke. Finančni minister pričakuje, da bo po proračunu dosegel ravnotežje med dohodki in izdatki. Novi davki se ne bodo uvedli. Dosedanji avstrijski davčni sistem se bo nadomestil z novim, modernim in socialno pravičnim sistemom. Komunistična lista za beograjske občinske volitve. LDU Beograd, 9. avgusta. Včeraj so komunisti objavili svojo kandidatno listo za občinske volitve, ki bodo dne 22. t. m. Za preds. kandidirajo Filipa Filipoviča, za podpredsednika pa Mihajla Todoroviča. Poseben begunski oddelek v ministrstvu za socijalno politiko. LDU Beograd, 9. avgusta. Z ozirom na veliko število naših beguncev iz okupiranih ktajev, ki so pribežali iz Dalmacije, Istre in slovenskih pokrajin, bo minister za socialno politiko osnoval poseben oddelek za begunce, ki bo injel nalogo, da po možnosti preskrbi vse begunce z delom. V ta namen bo določen poseben kredit. Prodaja dinarjev Avstriji. LDU. B e o g r a d, 9. avgusta. Na prošnjo generalnega komisarja avstrijske republike, da naj se uredi račin, po katerem bi se kupovali dinarji za plačevanje žita, nakupljenega v naši državi, je gospodarski-finančnl odbor ministrstev odobril, da se Avstriji dovoli nakupovati dinarje z avstrijskimi kronami do višine 40 milijonov. Kupovanje dinarjev se mora vršiti preko devizne centrale od bank in drugih denarnih zavodov, katerim bo izdalo finančno ministrstvo za to posebno dovoljenje. Avstrilska vlada pa mora prevzeti obveznost, ki bo sestavni del sklenjenega sporazuma namreč, da bodo avstrijske tvrdke, pri katerih bodo naša posamezna ministrstva naročala blago, sprejemale avstrijske krone kot ekvivalent za našd plačila po sklenjeni pogodbi. Mala oznanila. Kontoristinja s pisarniško prakso, perfektna tipistka in slovenska stenografinja se sprejme takoj v tukajšno tovarno. Dbbra plača po zmožnosti in dogovoru. Začetnice izključene. Ponudbe s spričevali pod »Tovarna« na upravo. 3—1 Naznanjam cenjenim damam in sestram Sokolicam, da otvo-rim svoj damski modni atelje 16. t. m. na Aleksandrovi cesti št. 45-1. Naročila vseh vrst damskih in otroških oblek, narodnih noš. Sprejemam od danes naprej dnevno od 14.—16. ure popoldan. 3—1 Mileva Zakrajšek. Radensko kislo vodo po najnižji ceni prodaja Josip Dergas, trgovec, Koroška cesta 48. Pri odjemu več zabojev izdaten popust. Tobatna glavna zaloga v Mariboru proda po zelo nizki ceni več zabojev. Proda se kompletna sobna oprava radi od-potovanja. — Vprašati' Frankopanska ulica 21 (brivnica) med; 8.-9.. in 13,—14. uro. j jja.aawl „ w ±-s-r< w» Stavbeni prostor, pet minut od državnega mosta, ob cesti ležeč,, je za prodati. Vprašati Jenkova ul. 6, Letonija. Izgubila se Je zlata damska ura v parku. Odda se naj proti dobri nagradi pri zlatarju Ilgerju, Gosposka ulica. Viigalice v prid družbe sv. Cirila in Metoda. Glavna zaloga M. Berdajs, Maribor. 3— Proda se: l poletna« moška obleka, 1 bele hlače, 2 para močnih čevljev št. 44 in 45, poJ ducata ovratnikov št. 39-fn 40 in l usnjate gamaše. Vpraša se: Vrazova ul. 6, priti., levo. ZAHVALA. Ob priliki smrti moje nepozabne soproge TEREZIJE izrekam najiskrenejšo zahvalo vsem prijateljem In znancem, kateri so prihiteli s krasnimi cvetlicami In jo spremili k večnemu počitku, posebno pa onim, ki so ji ob hudi bolezni z obiski krajšali ure. Maribor, dne 10. avgusta 1920. Jernej Kravos žalujoči soprog. Trgovci pozor! Imam na prodaj police (stelaže)* močne, še celo nove in sicer: 1 kom. 2 m dolg, 3% m visok, 50 cm globok 2 « 4 « « 3& « «50« c Zgornje tri police so spredaj s šipami na kroglah za potegniti (Fliigel auf Kugellager);. 1 komad 110 m dolg s 42 predalčka z ročaji. Cena po dogovoru. Na ogled pri Alojziju Lentz v Ljutomeru. Trgovske police (stelaže) za manufakturno trgovino, v dobrem stanu, se poceni; prodajo. Ponudbe sprejema »Zastopstvo jugosloven-skih novin«, Maribor, Slovenska ulica 15. Izdaja): Tiskovna zadruga Maribor. Odgovorni urednik: Fr. Voglar. Tiska »Mariborska tiskarna d. d.« Za Beograd išče se vodjo-strokovnjaka lesne trgovine veščega tudi srbskega jezika, vendar ne pogoj. Nastop takoj ali čim prej. Ponudbe z navedbo dosedanjega ,službovanja, plače in referenc pod »Lesna družba« na upravo tega lista. 3—3 Zavod za straženje in zaklepanje v Mariboru prevzame kakor tudi spremljanja leleznMklli sr nila v pisarni PrUtanlMna ulica