- % . ■ •■■i-5" " r: v* j.;, - * - •• „: ' » . Največji slovenski dnevnik V Združenih državah Veti« z* vse leto ... $6.00 1 .....$3.00 _ _ $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 Za pol leta Za New York celo leto - GLAS NARODA listslovenskihjelavcev t Ameriki* TELEFON: CORTLAND T 2876. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. Isscad every day except Sundays and legal Hobdays. 75,000 Readers. TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 186. — ŠTEV. 186. NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 9, 1923. — ČETRTEK, 9 AVGUSTA, 1923. VOLUME XXXI. — LETNIK XXXI. ZADNJE POTOVANJE W. G. HARDINGA Prizori, ki so se za vršili ob zadnji vožnji predsednika po Pennsylvania Ave. — Z vlakom se je odpeljala tudi Mrs. Harding ter skupina prijateljev. — Udeležba kabinetnih članov. — Vojaštvo je tvorilo špalir. — Prvi oddelek vojaštva je vodil vrhovni poveljnik Pershing. PREDSEDNIK COOLIDGE V URADU. Washington, D. C\, K. avgusta. — Pogrebni vlak )»rp bil, predsednik s svojo zeno, tm je John „ Wilu na_ elaiu kabineta, diplomat leni zbor. sodniki vrhovnega so- kaHe ustrelil i* svojo ženo in sadika in drugi uradniki. mega sefee V fetrtem oddelku so l»ile razne eivilne organizacije,i -wills, ki je 73 let star in bogat, veterani. Ameriška legija itd. i je bil zaljubljen v Mrs. Stewart, Npr*'vod jt* doSJK'1 do Kapitoln ob poldvaraf-t"!l. Ko staro triinpetdeset let. Njegova žeji* ležala krsta v rotundi Kapitola. j«> jo obls-k- v. .1«» \.ko.na s' na vso moč prizadevala. uro i»ajinanj sto ljudi. Malo po Šesti tiri so odnesli krsto iz TCapit« 80VJKTI SE NE BRIGAJO ZA VEHO. la na vlak. 2;e- PRXMOGARTI SOČO IO. HAU Z DELOLI. Včeraj jt* vrnil v Ameriko Rev. Edgar V. M uiti n, predsednik baptifekovakega seminarja v Louisville. Pre«l kratkim je predsedoval baptistovskemu kongresu v rafL najbolje RA1TBKR STATE BANK Ji Onlar all pa Ne« da bi ra»lrla to neumestno ljubezen zaljubljenega starca. Truplo Stewart so našli ljudje v bližini mesta. Trupli AVil-lsa ter njegove /ene. oseminšest-deset let, pa sa bili najdeni v njunem stanovanju na Green St. — Trupli so našli o vlada res pod vzel a te ko- licisti in deputiji S krvnimi psi. rake vendar pa se smatra to kot i ----! bazo predstojeeih odredb. Sicer Barre, Vt. .s. avgusta. — Skoro pa krožijo swlaj po Nemčiji vsa-ves okraj se je udeležil danes lo- kovrstne govorice. or je ustrelil dva- različni letaki in eirknlarji, ki se najstletno Tacv. P«.leg dru- je delilo v velikanskih množi- gih" oseb so se udeležili te«ra člo- nah. da bo vlada strmoglavljena. veškega lova tudi policisti in de- kar bo imelo tudi za posledico, za-p ut i ji s svojimi krvnimi psi. * f prt je Državne banke. Da se dobe 8-URNI DELAVNI DAN V TOPILNICAH • * V pondeljek bodo začeli delavci pri pečeh delati po osem ur dnevno. — Da se omogoči trojin šiht bo treba najeti 500 novih delavcev pri pečeh. — Tovarni v Gary bodo kmalo sledile tudi druge jeklarne. — Kapitalisti se tolaiijo, da to ne bo moglo dolgo trajati, ker bo zmanjkalo delavcev. Chicago, 111., 8. avgusta. — V pondeljek bo deloma uveljavljen oseniuini delavnik v jeklarni United States Steel Corporation v Gary. . Nova naredba se bo tikala zaenkrat samo delavcev pri pečeh. Namesto dosedanjih dveh šilitov, se bo delajo po tri šihte jia dan. Da se to omogoči, bo treba najeti najmanj petsto novih delavcev, ki bodo zaposleni pri pečeh. • Rečeno je bilo, da bodo začeli dne 16. avgusta delati po osem ur na dan tudi vsi oni delavci, ki so zaposleni pri odprtem oj^nju. slabi. V mnogih krajih so nemiri in izgredi na dnevnem redu in oblasti so vedno v stanju alarmne pripravljenosti. Reda j splošno vse pričakuje rešitve od zasedanja državne zbornice ter od novega programa, ki bo ob tem zasedanju uveljavljen. ŽALOVANJE V BERLINU. Berlin, Nemci ja. 6. avgusta. — Amerišiki poslanik je objavil tukajšnji ameriški koloniji, da bo v petek dan splošnega žalovanja za pokojnim predsednikom Ilard-ingom. V ameriški cerkvi se bo či-tala maša zadušndca, katere st bodo udeležili člani diplomatične-2a zbora in večji del tukd^ se na-hajajočih Amerikancev. ODLOČNOST PORUHRSKIH MAJNARJEV. Duesseldorf, Nemčija, 8. avg. Neimci in Francozi poročajo, da postajajo z vsakim dnem razmere med nemškimi majnarji v Porur-ju bolj na port e. V St. Heildel so zaprli majnarji svoje izvrševalne uradnike ter proglasili kontrolo nad majno. V Schloegel so rekli uradniki majnarjem, da nimajo dosti papirnatih mark, da bi jim plačali plačo. Majarji so postavili pred uradom vislice, nakar so takoj dobili plačo-. 77-LETNI BIVŠI ARMADNI ČASTNIK SE BO POROČIL. Včeraj je dobil v New Yorku ženitveno dovoljenje Dellard H. Clark, bivši armadni častnik, star 77 let. Poročil se bo s 45-letno pričakovala plavača ogromna množica ljudi, ki mu je priredila burne ovac i je. Poleg slave, ki je bo deležen drzni plavač, bo dobil tudi sK>000 dolarjev v gotovini, to je darilo, ki ga je razpisal neki londonski list onemu, kateri bo srečno preplaval KanaL EN SAM LAS PRIVEDEL NA SLED ZLOČINCA. Berlin, Nemčija, 6. avgusta. — Brokerja Hansa Priedmana so našli usmrčenega. V njegovi desni pesti so našli las, ki pa ni bil podobe njegovim lasem. Na podlagi tega lasu je policija poizvedovala ter končno aretirala Bemharua Shulza, ki je umor priznal. SOCLJALIST PRETI RENSKI REPUBLIKI. Kolin, Nemčija, 6. avgusta. — Socijalisti, ki so se zbrali tukaj iz vseh delov Por en j a, so sprejeli resolucijo, v kateri prosijo nemško vlado, naj ruhrsko vprašanje mirnim potom reši in naj se ne bavi z mislijo, da bi ustanovilai porensko republiko. USMRTIL ŽENO Dt SAMEGA SEBE. Elizo S. Winn. Clark je vdovec Poleg Državne tiskare je zapo- ter je doma iz Saa Diega. Battle Creek, Mich., 7. avgusta. Sedemdesetletni John H. "Wells, ugledni trgovec je ustrelil svojo ženo.Ello, ki je bila dve le»ti mlajša od njega. Zatem si je sam pognal kroglo v glavo. V pismu, ki ga'je zapustil, pravi, da je usmrtil pred leti tudi Mrs. B. H. Steward ter njeno truplo zakopal v grmovju. Kaj je bil motiv tega groznega •čina, se zaenkrat še ni dalo dognati. ^ __________ ...j. .....____ . > QIiAS XABODA, 9. AVO. 1923 KoKko ns je Jugaslovanov? Pay t>•••2 HJI ) u Subscription Yearly ••■•Oj A4wrtlcsmcfkt oo vit. MilJ> wikl din livumH m*«>l t» ee mm prtoMmJeJoL Dan> kraj«. HToCnlkor. a« httr«)* "•LAI NARODA*1 •orwt* •» Manhattan, I T*l«phon*: Cartlandt 887* T. PRESELJEVANJE ZAMORCEV. Silna roka zamorcih delavcev so je obrnila proti Ni'brez Interesa, v današnjem stadaju političnih razmer v naš; kraljevini, napraviti si sliko, v kakem razmerju si stoje fakticno plemettsko-politiene skupine, in sieer temeljem stasiičnih podatkov. i Naše uradno ljudsko štetje z dne 31. januarja, ki ga moramo vzeti za osnovo, da ugotovimo to1 razmerje ne pozna razlike med Srbi in Hrvati, marveč ima le sikupno rubriko: srbski ali hrvatski materinski jez»k. Ce je ta formulacija najsrečnejša, je vprašanje. da je načelo pravilno, je iz ven dvoma. Vseli državljanov s srbsko-hr-vatskim materinskim jezikom je v naši kraljevini 8.964.673. Koliko je od tega "Srb« v'\ koliko "■Hrvatov". koliko srbsko-lirvatskih Musliraajiov. liunjeveev. se da do-prnati na podlagi uradnih statističnih podatkov o verskih razmerah in sicer na sledeči način: V Hrvaiski-Slavoniji so našteli prebivalcev srbskega ali hrvatske ga materinskega jezika 2,445.429. Pravoslavnih pa so našteli 660.234. Ker je Rumtuiov v tej pckraji&i le 199, drugačnih prav oslov n ill p> ijnamo — neznatno število Rusov pač ne prihaja v poštev — moremo ostanek, to je 65S.242 duš. Peter Zgaga I bomo v tem eziru večini etnogra-fov" in stoli k pravemu srbskemu ozemlju le še Tetovsko kctlino.l Nemška marka je zanič. Milijon Skoplje in Skopsko kotlino ter "cinikih mark je za petinosemde gornje $-r»re£je .Južne Morave s soldov. kumanovskc okolico. Ta meja jef Sedaj se Nemčiji skoraj vs« tvorila v bistvu tudi osnovo spo~ plačuje s surovim maslom. Surov«, razumnega srbsko - bolgarskega 1 maslo j« valuta, razmejitvenega načrta jrlede Maj Oh. ki dali Nemci, če hi cedonije v letu 1912. Jnžno od- I im^li le majh«n del tiste silne mivo-tod imamo torej Maeedonee. to je I surovega masla, ki so ga ne-imo prebivalstvo, ki znači prehoa 1 k(H* "osili na »lavi! med srbskim in bolgarskim je-Irom. o katerem pa ni dvoma, da bo tekojn bližnjih generacij pod učinkovanjem državne skupnosti Naslednik predsednika. se veni. , Zakaj t - ' * . NY zato. ker so morda boje liueanja, ker so siti kar, ki iiuajo predel jen«1 prostore za bole i 11 orne, ker so siti ničvrednih šol in ker ne morejo dobiti stanovanj. Te stvari niso nikak vzrok. To stvari so obstajale na Jugu. odkar žive tam zamorci belci. Vzrok selitve je treba iskati nekje drugje kot pa na šteti meti Srbe. Ako te odštejemo Jugu. Vzrok je privlačen ter je v ospredju, ne pa v o-zadjui Vzrok selitve so plačo, ki jih ponujajo zamorcem. Takih plač namreč še niso imeli v zgodovini te dežele. To je poglaviten vzrok preseljevanja. Kakšen vpliv izvaja to ua južne države? Na gospodarsko možnosti južnih držav izvaja to uničujoč vpliv. Kjer ni delavcev, tam ni biznesaT in kjer ni biznesa, ni dobička v tem modernem svetu. Južni plaiJtainiki, železniške diužbe, premogovni baroni in banriii magneti so pripravljeni žrtvovati vse, samo da obdrže svoje dobičke. Pripravljeni so oelo izjaviti, da ni med belim in črnim človekom nobenega razločka. Da bi se zamoree ne izselil, mu obljubljajo večjo in }>oljso zaščito življenja; obljubljajo mu boljše šole, boljša stanovanja, pravico pri vseh volitvah, odpravo bele-črnih kar, iu navsezadnje tudi odpravo linčanja. Zamorci naj kar lepo ostanejo, in noben zamorec ne bo linčan. Belcem po južnih državah je sicer linčanjej največji užitek, toda odpovedati se mu liočejo, zastran večjih profitov, ki se jim obetajo. Niso pa samo belokožei na Jugu razburjeni vsled preseljevanja zamorcev. Tudi zamorski bogatini, zamorski zdravniki, duhovniki in pogrebniki ne vedo, kaj bi počeli. Vzrok je povsem jasen in očividen. * rimmanj bo zamorcev, temmanj duš bodo imeli zamorski duhovniki za spraviti v nebesa. Zdravniki bodo imeli manj bolnikov, pogrebnikom bo slaba predla. Zamorska buržuazija na Jugu bo pretakala solze, do-čim si bo bela buržuazija Severa mola dlani, ko bo videla prihajati otroke suženjstva v obljubljene kraje. Temu preseljevanju bodo pa tudi sledili razni problemi, družabni in delavski. Linčanja in plemenski nemiri so bodo z zamorci vred preselili na Sever. Tn to strašno razmerje bo trajalo toliko časa, dokler se beli in črni delavci ne združijo. Naloga belih delavcev je, boriti se za boljše plače in za krajši delovni ras, ne pa boriti se proti svojim črnim tovarišem. od skupnega števila Srbo-'Hrva-tov, moremo preostanek 1,787,187 duš odračunati kot Hrvate. Pri tem smo postili v hrvatski sikupi ni tudi -onih 16,537 unijatov, ki so bili nekdaj pravoslavni. tedaj "Srba"; k Hrvatom se danes tudi saini štejejo. Na slieen način dobimo v Dal maciji za Srbe število 105,560, za Hrvate 506,938. V Bosni je Srbov, ako računa rno po isti met odi, 829,162, Hrva tov 438,764 in naposled srbsko hrvatskih muslimanov 558.247. 0c» Srbov nismo odšteli 1333 Rumu nov, kakor jih šteje radna stati stika, v domnevi, da so to še ne vsi, pa vsaj po veliki večini, oni zadnji ostanek balkanskih Roma [ nov, o katerem je do gnano, da se Veliko, kapitalno napako ima Jugoslavija. V nji je veliko preveč advoka- preŠlo v Srbe. tako kot je prešlo tov bi veliko premalo sodnikov, n. pr. prebivalstvo Pirotskega o- Za vsakega advokata naj bi bil kruga. — Potem prištevamo ma- j sodnik, pa bi bilo pol manj sle-eetlon^ikim okrugom : Ohridska I parije. Bitoljski, TTkvoški in Bre«ralni-1 * * * ški. kj«*r imamo skupno 328,49b j Bol grajsko časopisje (in kako-Maeedoncev". Muslimanov na- Pa. slovensko tudi) pričakuje na šega jezika je med njimi okrog belgrajskemu dvoru veselega tre-14.000, in sieer največ v Tikvešu I nutka. Zdravniki so preiskali mlado kraljico ter izjavili nekaj o sedmih meseeih. • Lepo je, da so kraljevske rodbine že vsaj kolikor toliko človeške. » ' * Naravnost ginljivo bo, ko se poštev. marveč le|bn<1° sivolasi srbski diplomat je po-klfynili mokremju otroeičku ter- mit svečano prisegli večno zvestobo. S tem, da bo imela Jugoslavija prestolonaseWnika, pa še nikakor ni rečeno, da je bodočnost jugoslovanske kraljevine neizpodbitna stvar. . Preostanke pravih Srbov v ostali Južni Srbiji 550.878. Med njimi je Muslimanov srbskega jezika 122.500 in sicer 90,468 v Raški in okroglo 32,000 drugje, največ v Prizremskem in Skopskem okru-gu. Ker zanje srbsko ali hrvatsko ne prihaja v srbski, jih moremo vseeno uvrstiti med Srbe, dasi so po svojem današnjem uradnem čustvovanju pač še p ako daleč od tega pojma v nacijmaluo-političnem pomenu besede. Pravoslavnih Srbov bi o-stalo tedaj 428.400. Koliko je \ Južni Srbiji katolikov-Hrvatov v vojaški ali državni službi, je nemogoče dognati, ker imamo tu že precej Albaneev-ikatolikov. V .Sloveniji je Srbfhrvatov 10,721, in sicer pravoslavnih Srbov okroglo 61,000, katolikov-Hr vato v okrog 4621. lo vence v je v Sloveniji 985.155 v vsej kraljevini 1,024,761. Stevi Koustitueija JSdružettiih Držav določa," da v slučaji smrti, odstopa ali odstranitve predsednika Združenih Držav mu sledi v pred-sedništvu podpredsednik Združenih Držav. Podpredsednik je vedno izvoljen istočasno s predsednikom. Dokler on ostane podpredsednik, vsa njegova, javna funkcija obstoja v tem. da predseduje senatu Združenih Držav. Vsled smrti Warren Ilardinga. je podpredsednik Združenih držav Calvin Coolidge iz države Massachusetts postal avtomatičn predsednik Združenih Držav. On nastopa svojo visoko službo od tre-notka. ko je bil zaprižen za predsednika. Navadno je nastopajoči predsednik zaprisežen od glavnega |gkrb za hrano tekom vročega vre-, sodnika Najvišjega Sodišča v. mena "Washington!!, ali ta zaprisega se^ lahko vrši pred vsako osebo, ki; Tekom i>ole4nih .lui oblačite svojega je uradno pooblaščena zappfee^ij«roka tako lahko kot le mogoče, ter stranke. Tako je novi predsed- umito p° au trikrat uadan nik bil že par ur po smrti pokoj- f^ *Vodi'. ki jV mu,t» . i •« .v , k«»t pa telo. Ne jrtistite otroka iia di- nega predsednika zaprisezen do-!^^ s<({[uv Za,lriit,. ^^ ^ •na od svojega lastnega o*-eta. ki i,j<-ove hrane vs<. iuuL.» iu moskite. je javni notar. J kajti t«' živali prenašajo vedno kali Ta zaprisega je jako inostavna bolezni, in brez vsake posebne formalnosti.) Tekom vr<*-ej»a vimena ni primerno Novi pretlsednik obljublja pod izpit-iiiinjati dosti hrano otroka razen, prisego, tla bo vzdrževal in branil ,v •»'' »sprememba potrebna ali tV jo Konstitucijo Združenih Držav 8VPtujl' družinski zdravnik. Tekom skraj proti vsem sovražnikom, iiiozem-;"*',* varneje dati ,>o- skim in domačim ^ nmnj 1,run" kot ,,a jo ZilvžlJe skim in aomaeim. ^ otr„k t(.koin hlU(llI(ljžejni vn.men N S tem, da je prejšnji podpred- ,lajajte mu nir-i-ar dru^e»a kot navad->ednik nastopil predsedništvo, se-iLi«> prekuhano vodo. ki j.- ohlajena, ter uat zgubi svojega zborničnega J redno dijelo. Orugili živil, marmelad, predsedovat el ja. V takem sluča- jiul * Ui' ,!u-1l,jte »< vro- vega predsednika. Nedeljski "New York American" poroča, da je odpotoval Aleksander za kratek čas v Pariz in tla je poslala za njim njegova tašea — rumunska kraljica, vse-poino špijonov. ki bodo pazili, kaj bo delal in kod bo hodil. Koliko je resnice na tem. ml ni znano. Vem le toliko, da tašča je tašča, pa naj bo rumunska kra- lo 79049 za Vojvodino pa je gr- ljica aH slovens]$a kmetiCa. tovo prea^j ]>reviso'ko — saj nas je eelo v Bosni le 46821 —: čuje se. da so se nekateri Slovaki, videč rubriko slovenskega materin skega jezika pomotoma vpisali za Slovence. Iz Jugoslavije. V aferi morilca Paskijevica j bi se f*i sina poslovila. Pa.skijevič je zaznamovati velik preokret. Pa Je nato priznal, da je usmrtU P;w.kijevič je iz zapora iztihotapil najpreje Jeličiča, potem -pa Kana-]K85€, katoli&ke pa 8507. Očividno imamo tu opraviti z muslimanskimi in katoliškim4! Albanci, ki so vpisali srbsko narodnost ; meti katoliki je gotove tudi nekaj Hrvatov-vojakov; natančnejšega pa ni moči dognati. V Severni Srbiji pa imamo 2,493,675 ljudi srbsko-hrvatskega materinskega jezika. Hrvate.v-ka-tolikov — in sicer vojakov in priseljencev v Belgradu — more br ti med njimi komaj par tisoč, za- j kaj vseh -katolikov v deželi je 18,666. a zato tudi 3402 Slovencev, okroglo 52 katoliških Nem-eesv in Madžarov in še nekaj dru-gonarodnih katolikov. Posebej je še 96,523 Rumunov, ki pa ne žive niti svojega političnega, niti kulturnega narodnega življenja, maH več se v vsem obsegu udejstvujejo kot Srbi. Vendar jih računamo posebej. Naposled imamo še Južno Srbi jo. Vseh prebivalcev srbskega ali hrvatskega materinskega jezika izkazuje uradno statistika tu 879.376. V severnem delu je prebivalstvo povsem istega srbskega jezika, kakor v sosednji Severni Srbiji, Bosni in Črni poriT na jugu in jugovzbrdu pa imamo Ma-cedonce, o katerih jeziku je bilo že tako mnogo pravde. Ker pa se tudi danes še vedno toliko žonglira z Macedonci, poskusimo dognati'njih število v naši kraljevini. Seveda je težava, določiti Napravimo sedaj zaključek: vseih Jugoslovanov v naši kraljevini imamo — glasom uradne sta-tistike — 9,989,434. Sloveneev je 10,25 odst., Hrvatov je 2.736.934. ali z vojaki-Hrvat i po Srbiji in Črni gori morda okrog 2.750.G00. to je 27.5 odst. vseh naših Jugoslovanov. Bunjevcev je 113,738, to je. 1.1. odst. Bosansikih muslimanov je 5.6 odst. Izrazitih pravoslavnih Srbov je 5,092,685, to je 51 odst. pravili muslimanskih Sr-iov v Južni Srbiji 122.500. to je 1.2 odst.. in naposled Makedoncev 328.498. t. j. 3.3 odst. K tem računom naj še pristavimo, da nam za bodočnost smatrati we zadnje tri vrst* \ eno skupino in šteti k njej še močan del bosanskih muslimanov ter dejstvo da se srbijanski -Ru-muni srbizirajo. Hrvatje morejo računati le z Bunjevci in z delom bosanskih muslimanov, kjer pa današnje politično razmerje nikakor še ne kaže definitivnega položaja. H koneu naj še naglasimo. d« noseben položaj v katerem se nahajajo napredni, nacionalistični Slovenci in Hrvati ki razmerje sil. »ako imamo pred očmi borbo slovenskega in hrvatskega separatizma zoper državo, oziroma srbstvo. še bolj spremenijo slednjima v korist. Žila ji enostavno ne da miru. da bi pustila mlada zakonska v miru in strahu božjem. Sedaj mora dregati mladega, sedaj mlado in posledica tega je družinski j prepir. Zmaga Mussolinija. v Fašisti so po eeli Italiji prosla vili sprejetje volilne reforme po parlamentu .V kakšnem položaju se nahaja spričo tesra ljudska stranka, ne moremo še ugotovit'. Zdi se, da je odstop don Sturza vendarle imel neugoden upliv na držanje stranki, lei ni nastopila nroti* volilni- reformi, ampak se le od glasovanja vzdržala. Neko iako čudno izjavo je v tej stvari je prinesel ' * Osserva.tore Romano", iz katere bi se dalo sklepati, da ta list re> drži z Mussolini jena. Vendar pa prinašamo to vest z vso rezervo, ker jo posnemamo iz liberalnih listov. Stvar se bo kma- Pravijo tudi, da bo po rojstvu prestolouaskdinika šel ministrski predsednik Pašič v pokoj. No, za kako stvar ga bodo že še porabili, če za drugega ne, že vsaj za pesterno. V svoji dolgoletni diplomatični službi, posebno pa v parlamentarnih debatah se je možaku toliko utrdil nos, da mora biti že precej velik kup. predno mu zasmrdi. ■ * * * Ob rojstvu prestolonaslednika bo izstreljenih po naši širni domovini na stotisoče strelov. .Vse na east bodočemu kraQju, katerega bodo skrbno zavili, "da se n«c bo plašil tega brezmlselnega ropota. ® Veliko boljše bi bilo spraviti tisto streljivo na kraško metfo. razširit? bodočemu kralju anejo do Soče in preko Soče ter izpre-meniti zasužnjene brate v proste, svobodne ljudi. kot mtw cv, iVjia vremena. Taka živila lahku \h»v-.. . (z rtiča jo neprobavo. Ko je slaro dele Aki l»i sedanji novi predsednik tri ali šti»-i mwe. naj dobi čaju«, žh. umrl ali odstopil, bi državni se- t'i'*o |iren>jenp)ai orauSiiejga st»ka. raz-kietiar postal avtomatično preti- '""•'tlffnegn v. enakimi tleli navadne ku-sednik. Nj^mu pa bi sledil drugi 1 alu* VlHi<* in si, , r enkr:,t -1«" pred ČVini kabineta po vrsti, navedeni ^'/f-omn »f. i-ve^jte t« . . ... ' množino, dokler ne dolu otrok itreceje- v konstituciji. *._ ,v , . _ Jl . . w . polovice oranže, ncrazmlCe- Sploeno priznano je 'načelo, da enkrat na dan pred oi«?a„m. ima novi pred.seduik pravico iz- ] p^^ v , , , -Ti ll- , „ I * ogosto je Zelo težko dobiti sveže ali brati si svoj Ustni kabinet. l\o ,ia ni leilu d;1 bi se gJ1 ohraili,0 sla(lkitJJ ie Roosevelt post-al predsednik Koiulezirano mleko oliMirno ral»ili vsled smrti Melvinleya, je tedanji v 1'ram-iji in Ht-t^iji tekom svetovne kabinet odstopil. To je raditega.jv,,jne- komitej za Bližnji Iz- ker so elani kabineta osebni za-,u,k * t^e.iziraaega Mleka ... 1 J - • - 1 • iSr^'ruJ v vsem svojem tieln ter je ie ,ltl- upniki predsednikovi m izbrani1^ (.utl<>viUl l]SJ)t.htl skrld *a l>c» po njem. Novi predsednik seve- ouo otrok v sirofišnh-Hli. razpržeuih da utegne obdržati isti kabinet.'ihi vsem Bližnjem iztoku. Tekom vseh S smrtjo predsednika Hardinga l»»mpanj. izvedenih v zrazličnih uiestili se je šestič zgodilo, dai je kak držav je jH»m<»/!ii knmilej prerabl^a I,ri »zdelovauju tre vsebuj« dni kasneje po svojem nastopu.i'*" ** katerakoli druga znani .v , , , 1 - - , - , ka m «r«u. To mleko je l»olj slišno Deve^ let kasneje je drogi pred- n,,rlnskeniu kot Uatt.rilk<(li rnjena eaša ali skode- stal žrtev morilčevega samokresa. li«a je zel«> praktično {M>krivalo. Za- Drugi predsednik, ki je bil ujnor- Planite da je čisto, zdravo živilo jen in četrti, ki je umrl tekom ,,,Km*m s metodami priprav- , . , M T . n Ijanja ter varstev proti neprimerni pre- svoje službe, je bil James A. Gar- . . . . . . . .. __ ' . i 'hrani najrarnejs«' sredstvo, kako zava- field. Umrl je 1. 1881 v sedmera. r.>vatl svojti>m otrukH J(rod ,MJk.tuimi mesecu po svojem nastopu pred-1 \<.iezninii. sedništva. L. 1901 je bil umor-, rv xlfi>n vu- wtnj£ na ,(ljuv>ju all jen predsednik William McKinlev,[driski, ali e- ee in 29 dni. Turek je na konferenci v Lausanne nesramno oeiganil vse zavezniške diplomate, doeim je Jugoslavija, skoraj bi rekel, prestra-hopetna, da bi se zavzela za pravično stvar. Edrnio le oni more zavojevati, ki je prepričan, da lahko. skega psa, dolgega približno 8 m. njih severno mejo; pridružili se lu jteno razvjdela. Severih? rrlr^vils vrrlr/u;ejo rdrjvje v družinah. Kqtjafivtaej&arilo za prebavo in grenčec — Jemljite Balzol (prej zn%n kot Živijen.lO Balaam) Priporočen za prtjai Cena 60 lo 85 »T. NEMČIJA NAJ S£ UNIČI ALI NAJ SE PA VDA. Pariz, Francija, 8. avgusta. —-Francoska vlada prav dobro ve, kam bo privedlo Nemčijo neprestano padanje marke. Nemčiji bosta preostajali samo dve poti: če se Nemčija ne bo brezpogojno vdala, bo uničena. Edina pri,:ka, ki nudi Francija Nemčiji; je, da prokLamira Pomensko reipufoliko. Nemci so pa odločno proti temu. jansko preiskava je doguala. da je med ruiJijonotn š<»l«kih otrok v uiestu New Yorku le nekako 17 odstotkov v prvovrstnem 7ulravstvenem stanju. Kogati In reVui <>tr^>reh ranjen i otrt»ei povrni krog vas kojih sta riši ne RiK>zna-vaj«> nevarnosti. Slal>a prehrana i*id-minira ves človeški sistem, a ker deluje zavratuo in poeasi. ne |M>stanejo iH-mki očividni, dokler ni bila storjena že resna škoda. Vzrok sla!»e prehrane je nezadostna hrana aH pa napačna vrsta živil. dodaste Bordenovo Kaele mleko k dije-ti svojega otroka, ste lahko prepričani, (la I »o dobil v!*e faktorje, ki so i»otrebni za odstranjen je zla slabe prehrane. Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate fn ste s njih postrežbo zadovoljil, da ofi^ašnjejo v listu "Glas Narcda". 8 tem bosto ustregli vsem Uprava > odbora. Proanje mm. »prejem novtb tl&DO* lm bolcLUta apt^avaU naj m poMlJa na rrhomega »dravnika. Jugoolovaneka KAtoU«k» Jednot* mm prlporoCa. vaem Jugoalovanom «a obilen pn.too Kdor -oli postati Slan ta organiiadja. naj M Wlaal tunika blltnlega druitva J- 8 K J. Za uatmnovitev novih druivav ee pa obrnite ^ ji ^Jn^ Novo druitvo ao lahko v.tanovl . I Clant ali Članicami. Iz urada glavnega tajnika J. S. K. J. Vsled odstopa »obrata Geo. L. Brozicha, je izpraznjeno urad niiko mesto, glavnega blagajnika J. S. K. J. Glavni odbor je sicer imenoval kasnega blagajnika, toda. Maine«« blagajnika za ne-i.'tekel termin bivšega blagajnika izvoli članstvo poto-m splošnega glasovanja. Glasom ustave in pravil, člen VIII., točka 5., se ima vršiti na-domeitilna volitev potom splošnega glasovanja. Vsem društvom oziroma članstvu Jednote se uradno nazna^ nja, da se prične nominacijska volitev ali predlaganje kandida tov za urad glavnega blagajnika z dnem 14. augusta in se konca 25. septembra 1923. Vsako društvo ima pravico nominirati člana ali članico iz svo je srede ali pa člana ali članico kakega drugega društva. J. S. K. J Kandidat za glavnega blagajnika mora biti ameriški držav ljan; biti mora enakopraven elan Jednote najmanj eno leto. Od kandidature so izključeni taki člani, ki so bili kdaj kaznovani zaradi poneverjeija v Jednoti ali izven Jednote, in pa taki. katerim be je dokazalo, da so r.a kak način izkoriščali Jednoto. Kadar društvo nominira kandidata, mora odbor društva spo ročiti na glavni urad ime kandidata ter označiti, katerega, društva član je dotični kandidat. — Pri splošnem glasovanju pridejo v pošte v -samo trije kandidati, to je tisti kateri bodo nominirani od vrč društev.* L navzoči odborniki posežejo v debato, in končno se osvoji predlog, da gresta -predsednik nadzornega odbora in drugi nadzornik na poti nazaj domov to zadevo osebno preiskat. Zadevo morata natančno preiskati ter sporočiti svoj sklep na glavni u-rad, kateri bo nato v zadevi me-rodajen. Tajnik predloži bolniške nakaznice pokojnega člana Josipa Jurčič. cert. št. 20406 ter prošnjo od društva sv. Mihaela, št. 92, Rook-dale, 111. Pokojnik je imel za sprejeti $53.00 bolniške podpore, kei pa je umrl ,se mu je ni izplačalo. V oporoki tudi ni imenoval nobe nih dedičev. Pokojnik je stanoval pri neki družini ter ostal tam na tirani dolžan okrog $150.00, kar se je izjavilo pod zapriseženo iz javo. Društvo prosi glavni odbor, da bi se izplačalo ofio podporo dotični družini, katera je zanj v bolezni skrbela. Ker pokojnik ne o-stavlja nobenih dedičev in ker je avota malenkostna, se sklene, da se nakaže svoto $53.00 na blagajnika društva, kateremu naro či. da odda denar na pravo mesto Tajnik predloži zdravniško spri čevalo, tikajoče se operacijske jodpore po pokojnem Antonu GrezuMi, cert. št. 9106. Vrhom: zdravnik je operacijsko podporo odklonil, ker je bila nakaznica prepozno predložena. Vzrok, da ni bila nakaznica poprej predložena. je bil, ker je bilo društvo mnenja, da se bo tudi operacijsko podporo izplačalo brez nridaljne ga spričevala. Predlagano in po t pirano, da se operacijska podpo ra nakaže in pošlje materi pokojnika v stari kraj. Sprejeto soglasno. Predsednik zaključi ro^o ob 12. uri opoldne. 3. SEJA 23. JULIJA POPOLDNE Predsednik otvori sejo ob eni uri popoldne. Navzoči vsi. Pred se'in i k porotnega odbora prosi, da se ga oprjsti od prisost vov j?, na seji Jo 3. ure popold*«-. S*j g* oprosti. Na dnevni red pride zadeva gle de določitve plače pomočnici. —-Pomočnica se udeleži seje ter po jasni odboru svoje stališče in omenja. da se ji zdi. da je upravičena do nekoliko povišanja, ker dose daj ni še dobila nikakega povt sanja na plači, dasi je uposlena že skoraj tri leta v glavnem uradu Glavni tajnik tudi omenja, da s* delo pri Jednoti vedno veča in da brez dobre pomoči nikakor ni mo-troče točno izvrševati vsega dela Na stavljen in potrjen predlog str sklene, da se zviša plača pomoen! ci na $125 mesečno. Tajnik prečita ff-ošnjo društva Marije Čistega Spočetja št. 120. tikajočo se podpore za članico Mary Bol d in cert. št. 21644. O-menjena je odpotovala v Minneapolis, Minn., svojim staršem pa je naročila, naj zanjo plačujejo asesment. Ker pa starši niso pra vočasno plačali asesment a, je bita suspendirana in medtem je zbole la. Društvo je mnenja, da se članici godi krivica tn da ni njena krivda, da je bila suspendirana zato apelirajo na glavni odbor, da se članici odobri bolniško in peracijsko podporo. Ker se je dokazalo, da ni članica sama zakrv vila suspendacije, se sklene, da se bolniška in operacijska podpora izplača, ako jo vrhovni zdravnik priporoči. Tajnik predloži zadevo sestre Mary Jurkich, cert. St. 21241 od društva Sv. Srca Jezusa it. 128, New Duluth, Minn. Ta članica je bolehala od 20. marca do 2. junija 1923; imela je kožno bolezen (eczema) na obeh rokah. Vrhov ni zdravnik ni odobril bolniške podpore, pač pa je izročil celo za devo seji glavnega odbora y re iitev„ Bolniškim nakaznicam je priložena tudi Zaprisežena Szja-va, ka izkazuje, da je imela doti čna članica za časa bolezni na jet o posebno pomoč za opravljati hišna dela. Obiskovalka je bila tu di redno od druitva in drnltVo jo priporoča za podporo. Predlagano in podpirano, da se ji izplača podpora za 73 dni. Sprejeto. Predloži se zadeva sestre Marije Klepach, cert-. št. 22245, od rav-noistega društva. Ta članica je pristopila v Jednoto meseca avgusta 1922, meseca, decembra pa je zbolela in se javila bolnim ter je bila dne 15. decembra operira-na.1 Po sodbi vrhovnega zdravnika je nastal dvom,% če je članica bila popolnoma zdrava ob pristopu v Jednoto ali ne. Vrhov, zdravnik je preiskoval njeno zadevo, — vendar ni mogel dobiti zadostnih dokazil, Če je bila njena bolezen zastarana ali ne. Na podlagi predloženih pojasnil in po prečitanju vseh. pisem, tikajoeih se te zadeve, je bil stavljen predlog, da si tej članici nakaže bolniška podpora za 65 dni in operacijska podpora v anesku $75.00. Predlog je bil podpiran in sprejet. Tajnik predloži prošnjo za sprejem kandidata Geo. Sterbenca, — katerega ni vrhovni zdravnik priporočil za'sprejem, in sicer 1st vzroka. k#r ima eno oko poškodovano. Sklene se, da se kandidata ne sprejme, prošnjo pa se vrnt vrhovnemu zdravniku, da. jo zaznamuje za odklonjeno. Predsednik zaključi sejo ob h. uri popoldne." 5. SEJA 14. JULIJA POPOLDNE Predsednik otvori sejo ob osmi uri zjutraj. Navzoči vsi razen gl. blagajnika. Tajnik predloži račun Slovento Publishing Co., za Glasilo, katero se pošilja članstvu Jednote. Ra čun znaša $3625.50. Na stavljen in potrjen predlog se račun odobri za izplačilo. Tajnik prečita pisano izseljenv škega komisarja kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev tei priloženo prošnjo 4 4 Pomožnega društva Pragersko**. To društvo so ustanovili železničarji v Jugo slavij i v pomoč revnim družinam Se vzame naznanje. toda odbor n»-podvzame nobene akcije. Tajnik prečita pismo rojaka Si m on Šet ina iz Joliet. 111. Omenjeni sporoča, da je napravil spomenik pokojnemu članu Antonu Tanko cert. št. 6976 za svoto $75.00: se daj zahteva, da bi Jednota plača la spomenik. Sklene se, da se za hteva odkloni, ker v smislu naši; pravil ni dovoljeno plačevati spi menikov *iz posmrtnine in Jedno ta tudi ni pripoznala dotične poroke, v kateri je bilo določeni} $75.00 za nagrobni spomenik. Tajnik prečita pismo iz urad društva sv. Jožefa št. 45. Ind*a napolis Ind. To društvo bo proslavljalo dne 1. in 2. septembra 201etmco svojega obstanka. — Društvo želi. da bi se slavnosti u deležil eden izmed glavnih odbornikov. Vse vsled tega nastale stroške je društvo pri volji trpeti Po kratkem razmotrivanju se sklene, da se udeleži te slavnosti gl. predsednik Tajnik prečita prošnjo društvi sv. Janeza Krstnika št. 82. She boygan, Wis. O zadevi pojasnjn je brat glavni tajnik in predloži pismo, katero je prejel od zavr. rovalniškega urada države Wis consin. Razvidno je, da se Jednot! stavi nekaj zahtev katerim olbo n6* more ugoditi. Država Wisconsin namreč zah teva ločitev premoženja starega in novega članstva ter tudi višje asesment e za bolniški in poškjd ninski sklad. Društvo št. 82 i'nt pravico poslovati z obstoječim članstvom, toda novih članov no sme sprejemati, dokler si ne iz-posluje nove poslovne pravice. Ker so zahteve take. da se jim za enkrat ne more ugoditi, se sklene, da se s prošnjo za licenco počaka do prihodnje (konvencije. Prečita se prošnjo drnstr.i j-v. Cirila in Metoda št: 1, Ely. Minn. Društvo prosi glavni odbor, da bi nakaul kako izredno podporo članici Ani Rozman, katera se nahaja ▼ pomanjkanju. Omenjena jc vdovm i otroci, eden izmed otrok je že o>i rojstva pohabljen. Sklene se, da se daruje tej članici svoto $50.00 iz sklada onemoglih, pod pogojem, da društveni odbor prošnjo potrdi, poleg potrdila društvenega tajnika. Prečita se prošnjo društva sv. Janeza Krstnika št. 37, Cleveland. Ohio, v prilog Ivane Kržie, katera prosi za izredno podporo iz sklada onemoglih. Njen soprog, Henrik I^eržič, član omenjenega društva, je že štiri leta nezmožen za delo. Clan se nahaja v umobolnici, soproga pa mora sama skrbeti za tri nedorastle otroke, kar ;je zanjo jako težavno. Na stavljen in sprejet predlog se ji odobri $50.00 izredne podpore iz sklada onemoglih. Prečita se prošnjo društva sv. Frančiška št. 99, Moon Run. Pa. Društvo prosi za Članico Katie Vehar in za njene tri otroke, kateri so člani mladinskega oddek-ta, da bi Jednota zanje plačevala asesment.,Zadeva je sledeča: Njen soprog je prisostvoval nekemu pogonu na stavkokaze, tekom zadnjega premoigarskega štrajka. Kot zaveden delavec, je čutil, da e to njegova dolžnost. Poškodoval ni nobenega, ker se je pa dokazalo, da je bil zraven, ko se je vršil pogon, je bil obsojn na tri leta zapora. Sklene se, da se nakaže svoto $50.00 na blagajnika društva z naročilom, da potem dru- opozarja, da pazijo, da ne bo kateri član prejemal podpore, ako ni do iste po pravilih upravičen. Priporoča se tudi bolj strogo nadzorovanje bolnikov. Sklene se nadalje, da se prenese iz stroškovnega sklada mladinskega oddelka v stroškovni sklad odraslega oddelka svoto $200.00 za pokritje stroškov, katere je imel odrasli oddelek z mladinskim od-lelkom. Predsednik zaključi sejo ob 12. uri opoldne. 6. STJA 24. JULIJA POPOLDNE Predsednik otvori sejo ob l."uri popoldne. Navzoči vsi razen gl. blagajnika. Brai: predsednik sporoči odbornikom, da je prejel pismo oil glavnega blagajnika. Pismo se dobesedno glasi: Mr. Rudolf Penlan, predsednik JSKJ, 933 E. 18 th St., Cleveland, Ohio. Cenjeni souradnik: — Z ozirom na to, da me moj sedanji posel zahteva do večkratne odsotnosti, katera me zadržuje pri točnem izvrševanju Jednot-inega posla in z ozirom na to, da me bo moj bodoči nameravani posel se bolj zadrževal, sem sklenil, v dobrobit Jednote podati vam svojo resignacijo kot. blagajnik Jedno te, resignacija naj gre v veljavo dne 24. julija 1923. Te£ko se mi je ločiti od organ> nacijske volitve in splošno glasovanje, kar se ima vršiti natančno po določbah ustave in pravil. Dalje se glavnemu tajniku naroča, da obvesti pismeno vse banke, v katerih je naložen denar Jednote, o premembi glavnega blagajnika ter da se banke pvtorizira, da upoštevajo za dvig denarja podpis začasnega blagajnika. Obvestiti mora tudi U. S. Treasury Department, da naj od sedaj naprej pošiljajo obresti od Liberty bondov do nadaljnega preklica na začasnega blagajnika Na dnevni red pride razno za v korist organizacije. Vname se živahna razprava glede kampanje za pridobivanje novega članstva. Sledijo Tazni nasveti. Nekateri u-radniki priporočajo, da bi naj se uvedlo prosto pristopnino in prosto zdravniško preiskavo do novega leta, dočim so drugi odborniki za to da se razpiše nagrade vsem društvom. Po daljši razpravi se sprejme predlog, da se izplača društvom nagrade, in sicer kakor sledi: štvo iz blagajne zalaga asesment zacije, pri kateri sem deloval blr- za članico in njene tri otroke, ki so člani mladinskega oddelka. Prečita se prošnjo društva sv. Janeza Krstnika. št. 75, Meado'.v Lands. Pa., v prilog člana Matevža Premrov. cert. št. 10874. Njegova hčerka Josephine Premrov, ki je tudi članica mladinskega oddelka, se je poškodovala na nogi j se meseca decembra leta 1921. — Od tedaj je član imel okrog $1300 stroškov za bolnišnico in zdravnike. V dokaz prilagajo tozadevna potrtlila v pregled. Društvo tudi ootrjuje. da ima ta član poleg poškodovane deklice še pet nedolet-j nih otrok, katere mu je težko preživljati. posebno še. ker je imel s ooškodovano hčerko toliko stroškov. Sklene se, da se mu daruje $75.00 bolniške podpore iz sklada onemoglih. Prečita se prošnjo -člana Ignac Ben k še, od društva Slovenski bratje, št. 130, De Pue, lil. — Ta član ej zbolel meseca decembra 1. 1921. Ksr mu lokalni zdravniki niso mogli pomagati, se je podal k specialistom v Chicago, kjer so zu 21 let in katero sem videl rasti skoraj iz nič do tako trdne in varne podlage, na kakršni se nahaja danes. Da sem oral ledino kot tri- * najstletni tajnik, mi bo gotovi vsak starejši član priznal. Deloval sem vedno za napredek, dokler nismo dosegli solventnosti in -|lako prišli na trdno podlago. Trmlapolno je bilo delo. kajti v začetku nismo imeli nobeneg:. Za 10 članov (ic) $15.00 Za 15 članov • (ic) $20.00 Za 20 članov (ic) $25.00 Za 25 članov (ie) $moo Za 30 članov (ie) $35.00 Za 35 članov (ie) $40.00 Za 40 članov (ie) $45.00 Za 45 članov (ic) $50.00 Za 50 članov (ic) $60.00 Za G0 članov (ic) $75.00 Za 75 članov (ic) $90.OO Za 76 ♦lanov in več $100.00 Nagrade so v yeljavi od 1. avgusta 1923 do 1. janaruja 1924. Te nagrade se bodo izplačevale še poleg organizatorskili nagrad, in sicer samo za nove člane in članice. katere društva pridobe v omenjeni dobi. Za mladinski oddelek od 1. avgusta 1923 do 1. januarja 1924 so navodila za poslovanje, tavali smo j v veljavi sledeče nagrade: takerekoč v temi, učiti smo se Za* 25 član« k* i ie) ic) (le) f ic^ ... . i *** —-w . ■ morali edinole iz lastnih izkušenj 1 član*-v toda preboleli smo vse zapreke in j y;l -- £.|anav kritike. katerih se ni manjkalo. ! y.^ -j^ članov in danes .stojimo pred svetom lcor ^ gjanoV trdna skala in močna bratska organizacija j Predlagano in podpirano, naj s« Pri Jednoti sem žrtvoval svoja brezplačno priobči v Glasilu sliko najboljša leta za jakrf skromno vsake družine, ako taka družina plačo, toda ni mi žal. ker vidim, da je delo obrodilo dober sad. — Da se je dosegel tako lep napre-j dek in uspeh, gre veliko zasluge j tud imojim prejšnjim in sedanj tm kolegom, kateri so mi šli na r-»ko. tako da je ves čas vladal lep mir I in sloga med nami. Poslavljam se od vas vseh ter ga na nogi operirali ter pronašli, Jednoti najboljši uspeh in napredek. Z bratskim pozdravom. Vam ti- da mu gnije kost v levi nogi pod kolenom. Ker, ni bila prva opera- ^ija povsem uspešna, se je dal o-l^."^puj Geo L. Brozieh. perirati še drugič. Te operacije j blagajnik JSKJ. so .ga stale veliko denarja, ker pa] pravila ne določajo operacijske Po prečita n ju resignacije gl. podpore za take vrste operacije, blagajnika je bil stavljen ter pod-ni prejel od Jednote nobene opera- j piran predlog, da se resignacija cijske podpore in ker je v potre-. gl- blagajnika sprejme. Za pred- bi, se obrača na glavni odbor s prošnjo, da b se mu nekaj pomagalo z sklada onemotglh. Predlagano in podpirano, da se daruje $75.00 izredne podpore iz sklada onemoglih. Sprejeto. log so glasovali vsi navzoči in s tem je bila resignacija gl. blagajnika sprejeta. Na dnevni red pride nastanitev začasnega blagajnika. Ker je bil na zadnji konvenciji kandidat za Glavni tajnik omenja, da se bojgl. blagajnika brat Louis Cham- vršila prihodnje leto redna konvencija ter da bo treba kaj ukreniti, da se nabere za stroškovni pa, član društva Sv. S^rca Jezusa št. 2. Ely, Minn., se je odbor soglasno izrekel, da se vpraša brata sklad dovolj denarja za pokritje j Champa, če sprejme, urad začas-st roško v konvencije. Pravila do-,T1. Amerikam*.* hoče jeduote. Zadnja leta, j|K»»eli(no odkar je omejeno prišeljevanje iz starega kraja ter tak* rekoe odrezana rezerva. itz katere naj bi tu*" «lo-venwke pdipome organizacije črpale novih ima" j, je prišel problemi, kje in kako nadomestiti to z vso resnostjo na površje. Naravno ji* torej, rešit ve rn Ako vrako ' tvar, vsako delo napraviti zannn' vo, hoče tpri tem, da dela za nekaj in ob«uein imeti tudi s trni zabavo, veselje, Samo strogo n rn d' vanje brez zabave Amerika-nee • vraži nad vse. Prvi korak pri društvih za zbližan je nam naše niladme i>i bil po mcjem mnenju ta: Jedmota naj bi da %:iro Sli i«*kati. a nam b do odzvaJi ali ne dveh jezikih, slovenskem in angle-dzvali, j» 4«dviMiio od nas samih! ;kem, da bi mogla iste uporabljati in pa od metode, s katero jo ho-jHidi tukaj rojena giaša mladina, t emo pr.vez.ati na nas. Torej ka- j Društva naj bi izvolila'našo mlako? Sklnu-vati se pri njej na slo-1 din<1 svojim uracfaj^, U»-r ona j" vzjr- jen« v j ni man je za društvo med droge, amerik;tir-.kem duhli in l>o < > ** al a j žareli bi prihajati na seje. t'e bi kot taka. Kar jc nam razumljivo, je njun nerazumljivo. P*nnu, v kateri pesnik kliče roko Sooo na ovveto, bi ne rastuneli, niti pesmi !• to moglo napraviti, mladina je naša. Seveda bi s«1 itii v starem kraju rojeni morali njim vdati, da naredi j»o -»voje, km- se ti^e zabav Tritrlavu. katerega vrhovi naj j in vi-ste zabav. Zabave, kakoršne ■u\uj > nad razum* Jadram It je bih lovetusk Li mo mi Slovene! imeli dosedaj, po- zemljo. Nitij v fflnee st«gajoee > morje. V našem treba močne Iju-wni do njega v svrho sitmoohra-ve. Treba je tiUo, da je tako- k«h' vsak SLovenec vzljubi] vsa- S pota. pe*l rojstne zemlje, vsak hrib- D«** 2C. julija je kar mrgolelo L v.a k k anion. AmeriUaneu je | ljudstva v parku na Ely, Minn., in samoobsebi razumno .tudi znanem pod imenom Sandy Point, mladini nerazumljivo in ne- Društvo prvotnih naseljencev trebno. Imamo ltio (»raaide, po im»'Tiu Range Old S®ttlers As-aiu i f,a';«' Superior, mejne toe- j soeiation je obhajalo svoj dan. — tukaj prohibieija, niso toBe ni« kaj mikavne za našo mladino. Navadno je društvo ob takih prHi-kab najelo kako dwdhano, ki je bila kje v kakem kotu, da se ni preveč iz nje stl&aLo po mestu, nadalje harmoniko, kupilo sokieke piva in seveda tudi nekaj žgaaija. Ple^salo .se je in pušMo tako, da se ni vkiei konec dvavane, čeravno je bila le par jaixlov v premeru.: se iipijanilo ter (pričeto rdbantati, vpiri in pogosto je nazadnje še za zaključek prišla meriti vroee in pa tudi razbite glave roka pxi^ia-ve. Torej ako hočemo imeti pri nas našo mladino, moramo pr\"0 opustiti vse ta-ke naše navade, ki v zvezi z društvom žn katere' nfso v s-kladu z navadami te dežele. Po j nojem mnenju lahko pripravimo našo mladino do tega. da bo slovenska vsaj to»iiko»iea*sa. dokler s'.no mi živi. nikdair ]>h jo ne bi mogli pripraviti do tf^ga, da bi bila ^ta rok rajskega duha in Hbna-šaJija. Ako ve kdo drugi za kako dru-ga.-iHJ pot kot to, ki je tukaj e bo pa obzira na to, v kateri deželi imajo ,lš;la dne 10. avgusta. Piu'etek državljanstvo. C*e se je na pri- ob 12:30. Asesment bera tudi po- nier kdo narodil v Jugoslaviji, ko biral na izvanredni seji. U, slučajno njegovi starši pofro- Z bratskim pozdravom .vali skozi našo deželo, pa se pozne- Frank Kačar, tajnik. Ije u SV0J> d^ave ^spH v Ampri. , « 8re ,ia račun naše kvote. Salle, 111. Društvo sv. Harbare št. M JSKJ. Dopisi m naznanila. jn ti. . pa al h? Je rodili • r tolik. !iteziiik pride jbolj h da jo kd<* dl tl.nltem Prvi naseljenci so vzeli za to društvo ime jezera Vermilioai, ker t-ma toliko otokov kakor menda je dvora mi, prirejena za Slovence. -Navzoč je bil glavni odbor JSKJ* ter mnogo drugih gostov od blizu hi daleč. Rojakinje s»o mi brž naložile p(K koro, eeš, ti preskrbi cvetly?e za okitenje miz na banketu, kar sem tudi -skromno storil, dasi ndsem bil pni nikakem pripravljalnem odbora. Ne bi se rad ravno sedaj v letu dni ter slovi po vsej oko- ] pred prestopnim letom, to je letom lici. Društvo starih naseljencev je! 1924 zameril našim dekletom in bilo oživljeno leta 1914, in od takrat se zbiramo skupaj ter se zabavamo pod drevjem v prosti narava. Seboj prinesemo vsakovrstni ženam, zato sem šel na delo po krasnih vrtovih za lepimi cvetlicami. Na tem mestu se gospem in gospodičnam zahvaljujem, da st* se kje omenjajo v nepotrebilo. Pri velikih ploh ne boste našli nik-ljubezni za narod v por i kot pri tnalih narodih, d tega, ker človek ljubi tisto stvar, o kateri s!u-ahko izgulH or.'fronta mu i*gi v zame. in je ue:iado-Sina edinea ne vedno lu»lj neguje, kot pa ee jih je ve<'. Amerikant^e ne ljubi j*Uie de/,i4e im svoj jeaik i kot ljubi isto naš narod, ko ima naš na*>hI do svoje zemlje in svojega jezika le Iju-becen, I ju Ikmombo ljul>ez«i, pa ima A net ikan«s" v prvi vrsti" za- končno porazgubili. Ko smo Sajovec, Mrs. Pluth, Mrs. Vidma> v»*st do i *. _•;! kar pa popolnoma bili zadnjič skupaj ob bregovih j Mrs. Jelosky, Mrs. Horvat. Mrs. /ado-tui«' V na^.i stari omrli, drugi so Lepa hvala za cvetlice! se drugam preselili itd. tako da j Mrs. Zgonc. Mrs. Košak. Mrs. iokbot. .at: . hraniti naš nar »d tu- Blizu tukaj je indijansko poko- Drugi dan so me nekateri odbor bil«, nesini-semo, nemogoče j pal išče in k<» sem ^tojjal po gro- niki vprašali, kdo je bil oni belo- IXI a Je truda, ki bi ga pa s tem obeueui a s temjbeh, sem se zamislil v dobo nazaj bradi starček poleg tebe na banji že re-jpj-,.,1 tridesetimi leti. ko sem pr j ketu. Povedal sem jim, da je bil . .-no, da moramo pi -pu^iti meniUikrat hodil tod. Takrat sem tu I to !>>ank Lozar. najstarejši sloni.; tebi Ilir, da n:isi otroei poza- j okoJi opazoval Indijance, ki so venski naseljenec na E^-. On je Is V p« sem štev r«*m volj mor j fntttej ui jezik f Ne, uika- v s\-ojUi kočicah. zgrajenih | bil e ne pride tukaj y brezovega lubja. Imeli so tudi | hišo. takrat v še zaraščenem goz jc imel tukaj štev naš tianKl kot celota, kot že o meti i I prklemo pa v po-: in nicer zelo r»**jio mi v sta-' kraju rojeni. Tor»'j za nas, za- iklomačenega medvetla. In za zrl sem se na jezero, kjer je poleg 2s drugih malih otokov tudi mal du. V oni hiši se je pred 34 let ustanovila družba sv. Cirila in Metoda, in številka 1 se danes Ie- prijazen otok, na katerem sta po- j sketa med drugimi pni JSKJ. nas in v »Urvnetn s«.rrH> zato; ..... i T . ..... ... n > dednti ! n i -t tolinViiia ^°Palia 4'va indijanska cita ali j v njegovi nisi so bde -prve po . - .r . . ir'avarja. Ko sem prišel prvikrat <-stane uusa. I o potrdimo iavo-1 IJO »Iru/omke^a življenja HamegaSna E,y' je bU" tam mn°?° Indl' >n pa za naše j«lr»te, ako hoče-i JanpHV- aJl danos ~ kje so.že" S naša mlae ne morejo izvajati ■zaključki glede na pismenost v deželi, ker je znano, da je — od- vse Cilj izseljevanja. Vsega skupaj se je tekom ko- ii- led a rs ke ga leta 1922 iz Jugoslav! poziva vse elane na prihodnjo se- . . ... , ^ , m i -,0 1 celilo 6286 oseb, medtem ko jo, katera bo 19. argusta ob e.ni . ... . n ^ r, - 1- 1 rt - Jih je bilo leta 1921 12,965. xmobliie. Odbor zeli, da »bi se je J , 1 1 1. - ' Moških je bilo 2,872; ženskih udeležili v polnem številu, ker je ^ T ' - 3 °14 stvar velikoga pomena za , " Y ( v. .. ... „i..r... rev in .ešitev To je .rebrni jubi-t Že leta 1921. je število ženskih neke izjemne slučaje m sri,>rai JUW ■ , . . . lievanie v Zedinjene Države rn lej ali 251etnica našega družtva ^d izseljenci presegalo ono mo-ne^meJm prepovedano. sv. Barbare št. 3 JSKJ. Tako ni v Jugoslaviji. AU pri tej pHHki se velldfrr lahUo Na zadnji seji je bilo .sklenjeno, Odkar velja v Zedinjenih Drža- naf?iasi, da nepismenost v deželi da prirediluo dne 26. avgusta 1.1. vah zakon o kvoti, se lahko opa- bolj in bolj gine. veseli 'popoldan ipod zelenim ža. da se\ množi med izseljenci hrast jem na navadnem prostora, število -ženskih napram moškim. S tem 'pokažemo, da ljubimo in GiaVni razlog je ta, da se izčrpa-1 , ... . i "»lamo naše društvo «v. Harbare va velik del kvote z ženami in ne- ^ F ^tlJ^l , . . tj t. it ■ ............potovalo v Zedinieffie Države Ame- n skrbno matetr Jednoto. V« smo .vestami, ki j,h dovajajo v Ameriki r>436 t. ^ ^ odst.. v Kanado radi ve-:elii, m to je pa samo en- živrču soprogi in ženini iz domo- 179 t ; 09 odst - v Ar-entino krat za vselej. Srebrnega jubileja vine. \29Q f" j' 4"8 v Chile 7; v društva ^v. Harbare št. ne bomo Tz Jugoslavije se je izselilo tu-jdruge ameriške dežele 35; v južno praiznovali vee. »di mnogo celih družin. Naznanja se vsetn članom inj j v0 Zelandijo 12. Članicam, posdbno tistim, ki so t Izseljevanje po polnrajinah. Izseljeniško gibanje je bilo to- oddaljeni na potnih Ustih, da vsak j rej tudi tega ieta uravnano pogla- enakopravni član prispeva $1.00 f Od skupnega števila izseljencev vit no v Zedinjene Države Ameri- v društveno blagajno za pokritje odpada .na posamezne pokrajine:| ke društvenih stiskov. Ta dolar sej Srbija 518 t. j. 8 odst.; Voj lahko prepeva v dveh obrokih, to vodina 1118. t. j. 18 odst.; Črna! Izseljeniška pristanišča, je v mese«eu avgustu SO*1 in i*ep- o-oi-a 65 t i 1 odst • TTrvnSlra 5n ____, - , ^ ,rd D'>; T- J- 1 tirvaska m Ker jng0slavija še nima nobe- ^Slavonija 3033. t. j. 50 odst.; Dal- ne domaiče luke za oceanski pro macija 750. t. j. 12.5 odst.; Slove-1met, kakor tudi nobene domače (nija 440, t. j. 7 odst.; Basna in parobrodne družbe za prevoz iz Hercegovina 162, t. j. 2.5 odst. [seljencev, se opravlja naše izse- Procentualno razmerje selitve Mjevanje izključno preko tujih Ink Čehoslovaki pri slavnosti na Ko-sovem polju. Afriko 20; v Avstralijo 44; v No- tembru 50^. Z bratskim pozdravom Ajiton Kapitigar, tajnik. iz y osameznih pokrajin se je te^a in s t1liimi Parobrodnimi dritžba- v primeri z letom 1921. ° mi' Kolikor je ^V ™ seljencev ot4tjo, da bi se s tem dalo zainteresirat i našo mladino ja. OkUajala rc je 251etnica obstoja JSKJ. Ob tej priliki je bil slavnostni govornik Hon. H. Ship- za nas, če bi se twkalo glasilo tu-;8tead, zve«ni ««nator države Min- di v angleškem jeziku.* Jaz zelo dvomim, da bi to zadostovalo, ae manj pa bi bil to prvi pogoj. Ako se kaj začne, začne *e«naj in we mora doma, to je pri društvu samem najprvo. Ko'bodo naše organizacije prišle v roke naai mladini, bodo oni prejkoalej odpravili gla-tftila taka kot jih imanvo podaj. Oni ne bodo v njih razpravljati sve- na m'170- Večkrat je vprašal, ka- nesote. V svojen^ govoru je govoril o zgodovini Slovencev in Slovanov. in po mojem mnenju on to zgodovino bolje pozna kakor marsikateri Slovenec. Njegovemu govoru je sledil mal prigrizek. Senator se je zanimal za potiee, hi »o prihajale ko se ta ali ona jed po «lovem»ko imenuje. Dasi po rodu Šved. ^ jako zanima ea druge narode, zlasti za Slovane, ki, dasi razkropljeni. dsnes »grajo važno zgodovift- tovna, aocijalna. politična in druga vprašanja, atngrnk gtaatfa bodo oblike magazina, kjer bodo samo društvena in jodnofma n&znančla. Že več let sem (pri nek«tn kiu-bu, ijer imamo tudi tukaj rojeno j *Vco «lanket, st naj se drže »qjeg& je vršil dne 21. jolij& v šolski -"^V. -3j ...p, " ____________ Pittsburgh, Pa. Naznanim članstvu društva sv. Štefana št. 26 JSKJ., da je umrl dne 30. julija nolbrat Anton 0«n-dek v starosti 41 let. Pokojni je brl bolan samo 6 daii. Dne 25. julija ga je zadel mrtvoud na pol života, potem je pa pciit&nila Se -pljučnica, da je tako hitro omrl Pokojni je pristojni k društvu sv. Štefana št. 26 dne 18. deeeoofcra 1905, torej je bil član skoro 38 let ter zveatai plačmk. - On ni bii noben krat suspendiran. Pokojni zapušča soprogo Štefanijo s 4. nedoraslimi sinovi od 5. pa do-12. leta. Družini C'andek izrekam moje sožalje. Dalje pro.sim vse onie člane dru-, štva sv. Štefana št. 26, ki radi pozabijo 23. dan v mesecu, da naj se drže društvenih praviL Društvena pravila govore, da mora bita asesment plačan pri društvenem tajniku 23. v mesecu do 9. ure zvečer. Torej vsatk naj pazi sam, ako NAZNANILO IK ZAHVALA. Tužniin sreem javljam sorodiii-kr,m in znane em. da mi je po enoletni bcilessni preminula moja nepozabna .^iproga »Hercegovini, Ijansko. BARBARA. J ostalo približno enako za Hrva- Tako se je vkrcalo: Pred enim letom je bila zbolela ^ko in Slavonijo ter za Črno Go- V Gružu 218; v Bakru 18; v za rakoni na prs'jli. Tipela je groz-'j.., - - Splitu 55 izseljencev. ne bolečine in k. učno se jo je u-j * . iznremembe I V tnjih lukah Se je vkreal°: .milil Hog ter jo položil k večne- proeentuaine izpremembe, v Cherliourgu 1573: v Ham- čitku dne 4. julija. Bila jej ',,f:tl višanje odstotka za Srbi- burgJl 1250; v Havru 1050: v Tr- mati ena j štorih otrok, rn I katerih niso mišljenju Generalnega Lttl 408; v Bremenu 212; v Rotter- jih de^et živi. Bila je rojena leta^misariata nastale \-sled večje flamu 60; v Inverpoolu 132; v 1874. v vasi Vuč^kovei 'pri Vinici, tendence izseljevanja iz te pokra- Southamptonu 67: v Neaplu 9: v Hila je članica d;iršiva Marije Ci-j.jine. ampak zato, ker je bila kvota Marseillu 3: v drugih lukah 1020. .tega Spočetja št. 120 JSKJ.. ka- za leto 1922-1923 umetno poraz- Iz tega se vidi, da potuje naj- tero se je dne 7. julija udeležilo deljena, ne pa po faktičnih potre-! večje število naših izseljencev cez korporativno pogrela, ki se je vrstah - dotičnih krajev. Zedinjene|franeoski luki Cherbourg in Hav- šil zjutraj po sv. maši za -pokoj- Države namreč niso določite le re- w . .. nico. Društvena zastava, katera je kvote za Jugoslavijo snbh, an- ^.f Promet n naših ^seljencev bila bteigOKlovijena meseca janu- pak tudi porazdelitev na teritorije SO '»^^ezne posamezne druzoe arja 1923 je vprvič varala moji ^ogradskegft in zagrebšega kon-P ^r^Line 1718; Canadian •u>progi ob enr> «Kiva^etletmei na- lata Poslediea je biln. da na pacific 505: Ked Star Line 61; jme poroke. [primer Srbija niti ni popolnoma White Star Line 184; Compagnie Veže me dolžnost, da se pnsrc- izfrpala gvoje kvofe> ki je iznaša- Generale Transatlantique (French no zahvalun mieaiovaiiemu žen- .t 7QQ ker ge je ^ fe p"okrujine LIne) U48; Hamburg America skernu drustMi za kr***i venec m^ ^ v Zed{njene Line 969; North German Lloyd za udeležbo pn sprevodu. 1 stota- Države hs7; Navigazione Generale Itali- v. j • , . . , ana'13; Cosulich 74; United Ame- ,Na dru^ stram Pa 1Z ricaffLino370;Or4entLine9;drn- pokra jin veliko število oseb ni j [r(, drugbe 847. " moglo odpotovati, ker je bila kvota izčrpana. j GoH>odarski položaj. Gospodarski položaj izseljencev se more ponekod presoditi po šte-Po poklicu je bilo leta 1922-med j vilkah, ki označujejo njih lastnin-našimi izseljenci: ske razmere, in po razlogih, iz ka- ! Kvalificiranih delavcev (skill- terih so se izselili VI workmen) 444; od tega moških Od vsega števila izseljeneev le-^4f>3; ženskih 41. ta 1922 je pustila posest doma Nekvalificiranih delavcev (un- 3970; prodalo svoje posesti 78; skilled laborers) 380; od tega bilo brez posesti 2033. moških 152, ženskih 228. Po razlogih izselitve _ je bilo Poljedelcev 3489; od tega mo- oseb, ki so se izselile iz iz gospo ških 1404, ženskih 2045. darskih raelogov 5186; iz drugih Svobodni poklici 171; od tega razlogov 900. moških 75, ženskih 96. Nadalje se opaža, da je izmed Družinskih jelanov brez pokli- izšeljenoev leta 1922 imelo sorod-ca (starcev in otrok) 1441; od te- nike v Ameriki 5700 > ni imelo ta ga moških 680, ženskih 761. kih sorodnikov 386 Te številke pokazujejo, da Je Prepaid Tickets so poslali so bilo vee kakor polovica -vseh iz- rodniki 1903; sami so si plačali seljencev poljedelcev, namreč —- prevozne listke 4183. 51.3 -odst. "To pomeni velik pre- Tudi to potrjuje, da se izerpa-obrat proti letu 1921, ko te ie iz- va velik del kvote na račun tistih, selilo'le 13.02 odst. poljedelcev, ki zapuščajo domovino, d«-se pre V oči pada tndi yeljko število I selijo k sorodnikom, živečim v izseljencev brez poklica, to se pra-,| Ameriki. vi žlahte. To potrjuje dejstvo,) Ti statistični podatki so sestav-da so se v mnogih slučajih izseli- ljeni ena podlagi uradne evidence le cele družine, iz cesar hi se dalo državnih organov izšeljeniškfl Vidovdanske svečanosti na I\o-sovpsm |x»lju se je udeležila tiuli posebna deputaeija eeihoslovaSke-pra narotla na čelu s -škofom fto-razdom Pa v likom iz Olomuea. Me bilo doma. Ob deževnih dneh se ni vozil na le tovišče, temveč je ostajal v mestu; vlažno vreme na deželi je ne ugodno vplivalo na njegovo pre hlajenje in ga je oviralo pri delu Menil je, da pogled na sivo neb* in po oknu polzeče deževne kap ljice jemlje človeku duševno gibč nost iu mu vzbuja melanholijo V mestu pa. kjer je več udobnost se deževno vreme komaj opazi. Pc dveh igrah je starica zmetala karte na kup in pogledala »vo jo hčer. — Vrgla sem karte, ali bo jut ri lepo vreme i*i pride k meni naš Aleksej Stepanič, — je dejala — Že peti dan je, kar ga ni bilo tu. . ! Tako vreme je prava hožjp kazen. — Nadežda Filipovna je ošinilt« mater s trudnim poglednm, vsta la in se jela šetati po so>Ui. — Včeraj se je barometer d vi gnil, — je rekla zamišljeno. — Danes pa zo|H't pada, kakor ču jem. &t urica je rarpoložila karte ^ tri dolge vrste in majala z glavo — Ali hrepeniš po nj^m? — j« * dolgim pogledom vprašala svoji hčer. — Gotovo! ■— To se ti viili. Kako naj bi tudi ne hrepenela po njem? Sa^ je že peti dan. kar ga ni bilo tu Preje v maju ga ni bilo k nam kvečjemu po dva tri dneve; sedaj je pa že' peti dan, odkar ga nismo Videli; to ni malenkost! Nisem njegova žena. vendar ]x>>tajam nestrpna. Ko so mi včeraj povedali, da se barometer dviga, sem dala zanj, za Alekseja Htepaniča. zaklat i mladih pišeancev in očistiti karase. Te ima rati. Tvoj rajni '»če rib na mogel videti. On jih ima pa -rad. Vedno jih je slastjo. — Tako se mi smili! — je odvrnila bet. — Tu živiva žalostno, mama, on je pa tamkaj še bolj žalosten. — Pa kako! Ves ljubi d^n na sodiščih, ponoči pa sam samcat v praznem staoovanju. — In kar je najsrašoejše, mama, <*» je tam sam, brez postrežbe ; nih«"e mu ne pospravlja, ne pripravlja »tanov.-mja in notti vode. Zakaj ne najamemo za poletu*, mesece sluge? In sploh, zaAtaj živiva tu na deželi, ako on ue m rat Dejala sera mu: Ako nočeš tega, raje ne storiva. Odgovoril mi Radi tvojega zdravju. — Pa kaj imam oi dve. — Saj ne morem zaspati! —Ali ne spis, mama? — je šepeta je vprašala hči. — Vedno moram misliti na Alekseja. i>a bi •u v mestu le ne izpridil svojega zdravja! Bog ve. v kakšnih restavracijah in krčmah obeluje in zajtrku je. — N« to setm tudi jaz mislila. — j«* odgovorila starica ter vzdih- va zakonska iena. Lahko ga toživa! Data sem ti dvajset ti soft rubljev doite! y teti ni doibft u-moiiee-! Starica je sama jela jokati in riti roke; tudi . ona je Občutila trliko slabost. 4a je morala leči na svojo spalno omaro. Nobena od njiju ni »pazila, kako so se na nebu pojavile modre lise in kako se je oblačna plast stanjšala, kako je na vrtu plahno zdrknil po vlažni tAvi solnčni žarek, kako so vrabci živahno skakljali ob lu-;:ah, v katerih so se zrcalili bežeč* oblaki. tZvečer je dospel Kvasin. Preti odhodom iz mesta je stopil za tre-notek v svoje stan/vanje Ln izvedel od hlapca, da je bila v njegovi odsotnosti tu njegova žena. JttAS NAHODA. 9. m 1823 Ikm zaiinivosti i razširjeno ime v Angliji, kjer je [nih imen pri nas najbolj razširje-vsak 7 človek Smith-in končno na ! no ime Ivan, Janez ali Jovan. a Irskem, ker se tako piše vsalr'l-W) najbolj razširjena rodbinska ime-Petdeaetletnica Krakovske Akademije__Zaiupcej bo smelo le go- V celi Veliki Britaniji živi na so: Petrovič, Popovie in Jo- •< -_______. . . ^nnm .. i.. _i -K ........ tovo število Židov študirati na pcljskih univerzah. — Malo je manjfralo, da niso Židje izpodrinili katoličanov. — Brezvestna špekulacija vzrok padanja poljskega denarja — ttsntaw je bila povzeta pravica kupčev ati z inozemskima valutami. , Letos obhaja krakovska Akademija znanosti svojo petdesetletnico. Otvorjen$. je bila 7. maja 1873. Temelj omenjemu zavodu Je ,tovan.ia razen v posebno važnih — No, tu sem! — je dejal tvorilo ''Towarzvstwo Naukowe". ki je bilo ustanovljeno leta lSlb in ki je vse svoje imetje rado-voljno odstopilo novi inštituciij>. Prvi predsednik Akademije je bil dr. Jožef Mayer, rektor krakovske univerze, učen fiziolog. Samo njemu in knezu Lubosnirskemu borzi v Curilm in Berlinu, je ukinila -vlada zasebni telefonski sti.* z Gdanskim in je prepovedala po- okoli 50.000 Smithov. Anglešk: vanovie. statistiki pa se niso omejili samo j"-na Anglijo, ampak so proučevali j m,| tudi imena drugih narodov in s(, dognali, da je v Franciji najbolj razširjeno ime Duval in nato — i . BRIVNICA NAPRODAJ 1»dpeljala, ko je izjavila, da se namerava vrniti z večernim vlakom ali drugo jutro. Vrnila se je precej preje, še pred obedom, ko je sedela starica v spalnici, na svoji spalni omari m pol ure dremaje razmišljala, kaj naj speče zetu za večerjo. Bleda in razburjena je stopila da bi ugotovil, kako učinkuje njegova laž ali, kakor jo je imenoval sam. diplomatska umetnost. Tašča in soproga sta se veselo presenečeni spogledali, kakor da sta polagoma in nepričakovano našli j Njenih "Pamatnikov" in "Sbirek svojo organizacijo. Po svojih pravilih je Akademija sprejemala za svoje člane samo take može. ki so si pridobili zaslug z znanostmi. Prvi njeni člani so bili filozof Kromer. anatom Teicliman, J. Szujski, Matecki. Klaczko, Estrer-cher. Predsednik Majer je po dvajsetletnem del«.vanju odstopil in prepustil svoje mesto Stanislavu Tarnowskemu. Današnji predsednik je Kazimier Moravski, tajnik pa prof. Kostanecki. Prvotno imetje Akademije je bilo jako skromno znašalo je samo 20.000 goldinarjev, poleg letne državne podpore 15,000 goldinarjev in deželne subvencije v znesku 10,000 goldinarjev. Že prva leta je narastlo njeno premoženje s toplicami Sczav-nico, katere ji je volil J. Sza'lav kakor svojo dediščino. Po prevratu si je Akademija izpremenila naziv v "Polska Akademija Umi-jetnosč-i" ter je postala državna institucija. Priznati se mrra da je Akademija kljub finančnim tež-kočam čilo razvijala svoje delovanje. V njenem založništvu je izšlo več ko 100 znanstvenih knjig. izgubljeno dragoeccenost.. Njiju obraza sta se svetila, njiju oči bleščale. . . — Moj dragi sin ! — je 'vzkliknila tašča in skočila pokonci. — Inln jaz še vedno sedim tu! C'aja! Prav b.itro čaja! Morda bi tudi kaj jedel ? vedomosti" je več tisoč snopičev. Odkar pa je Akademija podržavljena. ni več takih težkoč in se upravičeno pričakuje da bo njeno delo vam je še obširnejše. Prosvetna komisija je izdelala načrt zakona, s katerim bo ustanovljen "numerus clausus" — Gotovo bo hotel — je dejal* j poljskih visokih šolah. Po tem za-žena in strgala z glave v kis na- i konu bodo imeli vstop na visok* močeni robec. Mama pripravi prav žole slušatelji židovske narodnosti v omejenem številu po številčnem razmerju židovskega pre bivalstva na Poljskem. Danes so skoro vse poljske univerze natln- iiči k njej v sobo, brez besede in ne da hi odložila klobuk, se je hitro vina mrzlega prigrizka! :grudila na posteljo in potisnila Natalija, pogrni mizo! Ah, ljub? jflfcvo v blazino. 1 Bog. nič ni pripravljeno! — Kaj ti je — je preplašeno' sta prestrašeni in sreč- vprašala staeica. — Zakaj si se, iel> urno vrteti in sta tekali tako brzo vrnila-? Kje je Aleksej' skozi vse Starica ni mogla -»lepanie ? Nadežda t Filipovna je dvignila s?lavo in gledala mater s suhim?, prosečimi očmi. — Vara naju, mama! — je odgovorila. — Kaj vendar govoriš, bog ti hI pust i! — je starka preplašeno vzkliknila. — Kdo vara tebe in mene? Bt»g se naju usmili! — Vara naju, mama ! — je ponovila Uči in brada se ji je močno »resla. — Kako moreš to misliti? — je zakričala starica in prebledela. — Naše stanovanje je bilo zaprto. Hlapec je povedal, da Aleksej teh pet dni niti enkrat ni prišel domov. On sploh ne stanuje •k)!.iaf Obupana je razprostrla roke in vrlasno zastokala, pri čemer.je ne-pres^aro vzklikala: — Ne stanuje loma. ne stanuje doma! Podlegla je histeričnemu napadu. — Kako se le to strirja, — je mrmrala prestrašena starica. — Saj je vendar predvčerajšnjim pisal, da ne prkle iz hiše. Kje le prebije svoje noči? O, vsi svetniki! Uči je popolnbua ošibela in si ni mogla sneti niti klobuka. Kakor da bi bila zaužila strup, je besneče zavijala oči in krčevito stiskala mater za laket. — Lepega spremljevalca si si izbrala, hlapca! — je dostavila starka,, ko se je jokajoč sukala okoli svoje hčere. — Tako ljubosumna žena! Ne -bo naju varal. . In kako se je tudi predrznil varati naju! Ali sva midve kar tako! Dasi sva rodom samo iz trgovskega stanu, vendar nuna pravice, da te vara; zdkalj ti si njego- brez smeha pogledati svoje hčere ki je popolnoma nedolžnega moža čene s slušatelji židovske narod nost i. medtem ko za poljske slušatelje ni bilo na njih prostora. Novi zakon je vsekako jako ume tako hudo osumila, in hči se je steilf ker Je v obrambo in zaščite sramovala Kmalu je bila miza pogrnjena. Kvašin, ki je dišal po madeiri in finih l%eirjih, in bil tako sit, da je komaj sopel, je tožil na mrazom, z naporom žvečil in neprestano govoril o konkurzu punova in Ivančikova. Njegova žena in tašča pa nista obrnili očesa o<\ njegovega obraza in sta mislili:! — Kako razumen in prijazen mofc je vendar! In kako lep mož! — Imenitno! — si je mislil Kvašin, ko je po večerji legel v svojo veliko in mehko pernico. — j Dasi sta obe ženski le iz trgovskega stanu in teče v njiju žilah nekaj mongolske krvi, vendar nudi družinsko življenje poseben čar, in par dni na teden se tji lahko zadovoljno prebije. Odel se je, prijetna toplina ga je objela, in preden je zaspal, je dejal sam sebi: — Imenitno! poljske narodnosti. Silni padec poljske marke je povzročila sama brezvestna špekulacija. Vlada je bila primor^na. da je zaprla vse poljske borze. Ker ie pa gdanvka borza smotre no zniževala kurz poljske marke. n». glede na njeno višje notiranje n« zadevah. V pojasnilo smortrenegu zniževanja poljske' marke v Gdansker.i naj služi samo tale primer: Tisti dan. ko je stala nemška marka v Ourihu 0.0040. je notirala tamkaj poljska marka 0.0050, torej za 2 o odstotkov več kakor nemškp. Tsti dan se je plačalo v Berlins za dolar 147 tisoe nemških mark t b sklepu borze celo 157 tiso«*. Za 100 poljskih mark se je plačalo po 115 nemških mark. V Gcbm-skem 20 stal dolar 148 tisoč nemških mark in za 100 poljskih mark si plačal 97—98 nemških m?rk. Iz; navedenega še torej vidi, da j"' istočasno poljska nuirkn v Od an-1 skem niže stala kakor v Be-Tin.i. j ko se je v Berlinu plačevalo za ^ dolar 11 do 12 tisoč nemških mark več kakor v Varšavi in Gdan-' -kem. J;;>no je. da so gtlanski špe-1 kulantje nasilno zniževali kurz' poljske marke ne glede na njenrf notiranje v Ourihu in v Berlinu.' Nobena tajnost ni več, da je imelo to početje gdanskih hakatistov novsem politično ozadje. Ako.pomislimo. kakšne posledice nastanejo. ako valuta mahoma pade, kakor: draginja, draginjski nemiri, z eno besedo popolna desorga-nizacija gospodarskega življenja, nam je umevno, da je gdanska špekulacijska mafija dobix> mer-la. a le naglemu ukrepu poljske vlade se je zahvaliti, da »je kurz dolarja na Poljskem v eni noči padel s 190 na 90 tisoč. j Vsem bankam je bila odvzeta j pravica "kupčevati z inozemskimi valutami in vse zaloge so morale biti oddane, državni banki. \ Vlada je ukrenila vse potreb-! no, da se omeji špekulacija in učinek se že vidi. namreč v nezavi-sti poljske marke oil nemške marke. Vladna odredba da se morajo zapreti vse banke, je najhuje za-j dela takoimenovano črno borzo. | ki je imela predvsem na vesti zni-1 žanje kurza poljske marke. ne, lepo urejena, poleg brivniee n t- .. , . ; še dve sobi za stanovanje. Lepa D upon. Kar se nas tiee. angleška „ . 1 ; prilika za Nlovenca ali Hrvata. — statistika m dobila potrebnih no- Frank Eržen 1200 liiver Avenue, datkov, a znano je. da je od krst-j Pittsburgh. Pa. DR. LORENZ ati «42 Penil Ave., PITTSBURGH, PA. ■OINl SLOVENSKO tOVOUSl ZDMAVM1K ITIČIMLIIT MOtKiM WLBNI. M«]a ja a4ravtj*nja akutnih ln feronltnih aaMtnl. J mm •am i« zdravim nad S3 t«t tir Lnam skušnja v mh bo lažnih •n k»- znam atovanak*. cato vaa moram popotnama raxumati in bofaxen. da va« ozdravim In vrnem moi ln zdravja Skoal tS lat__ •rMatoii Rowbnc skuanjr pri ozdravljenju molkih bniaznl. Zato aa nunM eepalnoma zanaetl na man«, moja »krb pa j«, da vaa iM.peincma »ai Na adlalajt^ ampak pridite Čimprej«, ra- a^trupljam. kri. ma.u.Je In Ilea »o ealeeu. b*(Mi>l * gHe. »«. padanja laa, ooleCIna v fcoetah, etararane; oelabclott.twenc In t>0l»nl v mehu. juloaiceh. letrah. ielodeu; rmanlco revmatlzan; katar; siata tli«. nUuh« tu »radne ur«: V rosadaljak: araSo in petak o« ». dopoMna do I v torek. Četrtek in sobot* o« a dopoldae Oo s prarnlkIS 04 lf. iopoMa« U t tofolda«. popoldatl POOBLASTILO je važen dokuuient, ker ž njim delegirate svoje pravice na ilru^o osi'!»o. PriiNtr« eljivo je. tla ste v ttin oziru zelo previdni iu «la jnjverite to tlelo etnice. (kvi-tnntrei. zadolžniee. ol»vezni<-«-. tesrainonte in PROSNJK ZA-if»0-BAVO SVO.TCKV 17. STARKIIA KRAJA -e ol.rnite zaupno na ANTON ZBAŠNIK, javni notar. Room 206 Bake well Bldg., PITTSBURGH, PA. ( Nasproti ■Ounije) POZOR! Slovenci, Hrvati in Srbi, ki potujejo skozi New York. Ne pozabite na moj hotel, kjer dobite najboljša prenočišča in boste najbolj postreženl Gists sobe s eno ali dvema pouteljima. Prostor n 800 oseb. Domača knhinja. Najnižje cans. - AUGUST BACH, ©3 Greennirfi St-, New York Rekordna imena p evrop-skib narodih. Katero ime je najbolj razšir jeno na kontinentu ? — tako so se' vprašali angleški statistiki. j Ker se vedno najdejo ljudje.. za katere je vsak začet problem. obenem že rešen problem, ni bilo { treba dolgo čakati na rezultat te: ankete. Priimek Smith je najbolj ! TdmSČno Ukoria^rio^e ognju i iks Havajski otoki kn a jo velik vulkan Kal&co, ki je anan po svojem žrelu, napolnjenem z žarečo lavo. Lava napravi na gledalca vtis ognjenega jezera in nočni pogled na to žarečo maso je po pot« čil u ljudi, kateri so jo vadeli, jako lep. —«. Jezero je 935 metrov dolgo in — 615 jpetrov široko. Ameribsi tehniki ao izdelali načrt, da bi stransko strjeno plast lave navrtali tec paro, ki prihaja od žareče lave, porabili v pogonsko sSo parnih strojev. Načrt 4t je 4pdi icrail in. danes atorje na vročem vulkanu tvoraice. ki dobivajo gonilno e-nergijo im Točna in hitra postrežba, zmerne cene, to je geelo poslovanja, jradi katerega je naš zavod vsestransko poznan in pripoznan med Slovenci v Ameriki. • • Kaša direktna zveza z JADRANSKO BANKO in vsemi njeniani podružnicami, kot tudi mnogoletna skušnja omogočuje nam izvršitev vseh poslov ▼ popolno zadovoljstvo naših rojakov. $azun rednih pošiljatev izvršujemo tudi izpla-č^a potom "brzojavnega pisma" in sicer v teku enega tedna, za kar računamo samo $100. VLOOE OBRESTUJEMO PO 4% na leto. Preskrbimo potne listke za v Enropo aH Iz Europe ▼ Ameriko. frank Sakser State Sank H Cvtliolt SI, p Nei m, N, Y, ' 'irf t ' / • ' • * o Jadranske ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATEUEV po znižani ceni. Kako sem se jaz likal. Spisal Jakob Alešovec. Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo. 1., 2. in 3. del. Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani, $1.60 Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec. Vsebuje 30 opisov raznih sloven.skih stanov, ima 2G3 strani, .70 Prihajač. Spisal D«r. Fr. Detela. Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in teživami ter nam predočuje ljudstvo resnično tako, kakršno je. Knjiga vsebuje 157 strani, .fe§ Juan Miseria. Spisal P. L. Coloma. Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest. Vsebuje 170 shrani, .50 Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alešovec. Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-sestavljen. Vsebuje 239 strani, .65 Darovana. Spisal Alojzij Dostal. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje iu boj med krščanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Vsebuje 149 strani, ,45 Halo življenje. Spisal D. Fr. Detela. Kmečka povest, ki posega do dna v življenje slovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po živo in resnično slikanih domačih značajih. — Vsebuje 231 strani, .66 Znamenje štirih. Spisal Oonan Doyle. Kriminalni roman. Po vsem svetu znana povest, ki opisuje premetenost tajnega policista Sherlock Holmesa ter njegova bistroumna pota, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom. Vgebuje 144 strani .60 Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz. Dve značilni povesti iz ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje 123 strani, Gozdarjev sin. Spisal F. S. Finžgar. Giobočutna in pretresljiva slika znanega in povsod priznanega pisatelja. Vsebuje 56 strani, Zadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Ienca. Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nam opisuje, kako je nastal kmečki punt in kako so se nasi očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gubee, nadalje kmet Elija Gregorič in drugi kmečki junaki borili /oper prevzetne grasčake in junaško umirali mučeniške smrti. 1 Vsebuje 378 strani, POŠTNINA PROSTA "GLAS NARODA" -82 Cortlandt St, . New York .46 J36 .75 GLAS NARODA. 9. AVG. 1923 KAJN. Francoski spisal: Stanislas Mennier. Za "Glas Naroda" priredil a. P. 13 Kako poslujejo goriški . sodišča? I Nadaljevanje.) Bila je en ,ka jahnila v propast ter enkrat za vselej zapečatila mojo usodo. Prečkava je trajala štiri imswo. ('asoplsi. ki so mi jih dali čitati. so objavljali dolge razprave o mojem slučaju. Nekateri niso dvomili o moji nedolžnosti, nekateri so me proglašali krivim, vsi so se pa strinjali v mnenju, da sem prava uganka. Sodišču so dajali razne nasvete, kal^o naj se me pripravi k govorjenju in priznanju. Marsikateri bi bil vesel in zadovoljen, če bi bila v Frane!ji nanovo uvedena mučilnica. Težava je z r.btoženeem. ki odgovori na vsako vprašanje z 4ine". Kako? Jaz sem trdil, da te lepe Lavre Roiise.tt nisem nikdar ljubil? Tako mrzlina bi bila skrajno neverjetna! Drugi časopisi vsebovali sentimentalne fraze ter citirali velik«' besede kot >o ponekod vklesane v portale velikih poslopij. Spominjali ^o na dosedanje justične uni/re, odločno so nastopili proti smrtni kazni, razpravljali o strahotah ječe", kjer baje postopajo z ljudmi kot z divjimi, živalmi. — Vaše ime. prečastiti gospod, je bilo v onem času večkrat imenovano. Zložili ste pesem z naslovom "Rabelj". v kateri ste s krasnimi besedami izrazili svoje zaničevanje do prelivanja krvi. Tudi za svet so vas vprašali. Kot drugi človekoljubi, toda z neprimerno eleganeo v govoru iste izjavili, da bi bilo veliko boljše pustiti vse krivce na tem svetu živeti, knt pa- usmrtiti enega samega nedolžnega. Vprašali .so vas za svet glede mojega slučaja. Odvrnili ste diplomatski, da niste imeli v svojih rokah aktov in da jih nočete imeti, ker ste bili imenovani porotnikom. Vaš namen je bil i/, najbližje bližine preštudirati človeško pra-\ ieo, kateri ste tako silno malo zaupali. Kljub temu se je pa naselil v mojem srcu tako velik strah, da >em vsak večer rekel sam pri sebi; Daj Bog, da bi preiskava večin; trajala. Toda približal se je dan, ko me je prepeljal strašni jetniški voz v Conciergeri«. Vozil sem se stisnjen v ozek zaboj brez lučii in brez zraka, na vstakem vogalu me je vrglo ob steno, da sem nehote zastokal. Kaj res ne bom nikdar več hodil po pariških uplicah, kaj re^ ne bom nikdar več užival življenja v vsej njegov ikrasoti? Prej sem mislil tla sem se že ves izživel, toda nenadoma sem spoznal, da sreče niti okusil nisem. Končno sem dospel v Conciergerio. Policijski uradniki, sodni sluge, pisači, advokati, vse to se je gnetlo ]>o hodniku. « •V pustih sobah, vlažnih hodnikih je bil slab zrak. Kamorkoli sem se ozrl. so bila obita vrata, debeli zidovi. Zunaj je deževalo. . Bilo je mrzlo* in žalostno... Jesen je biia ... Z žabrstjo sem se spomnil mirnih [>oietnih večerov v parku Chatenav, kjer sem preganjal ure in ure v srebrni mesečini ... Bil sem zaprt in sam. To je bilo zadnje razdobje pred porotno sejo. ki je imela odločevati o moji bodočnosti . . . Bivanje v t"> nciergerie je bilo še strašnejše kot pa v Prison de la Sante. Kljub temu sem pa hotel zavedno ostati tam, da sprijazniti sem se -.kušiil z mislijo, da boni do smrti ostal v tej celici; K meni >o neprestano prihajali sodniki in zago" mik Viret jt govoril z menoj kot s prijateljem. Prigovarjal mi je ne vse mogoče nai- .ne, t oda i z mene ui sprav.il nobene besedice, ki bi me mogla kompromitirati. I\aprutu uradnikom .sem bil jako ponosen. Na vsako vprašanje, ki so mi ga stavili sem dosledno odvrnil: .laz sem nedolžen. Nikdai mi ne b« ste dokazali krivde, ker mi je ne morete dokazati. Moji! trd o vrat m -t je slednjič pričela razburjati preiskovalnega sodnika, ki je bil sam pri sebi prepričan o moji krivdi. Ko sem rekel, mod zašoito Pomo/ncga department a, dobro organiziranega pomožnega dela. po gotovi do bi dobe pokojnine. Nadalje so n;; razpolago učilnice za delo. večerne šole. ki vkujučujejo tečaje za začetnike kot tudi visoke šole in tehničnef šole za bolj napredujoče. Brez predsodkov napram katerikoli narodnosti da Westinghouse Company vsakemu uslužbencu enako priliko za napredek. Veliko tujerodcev, ki so začeli delati pr« kompanji pred leti. opravlja sedaj ugledne . službe uradnikov pri kompaniji. Njihova bodočnost je zasigurana. Prilika v tej tovartn je dana vsem, toda vsi si morajo zaslužiti napredek. Oni, ki hočejo Lzpremeniti delo ter hočejo živeti lepše življenje, ne morejo storiti boljšega kot stopiti v stik z Westinghouse Electric & Manufacturing Company, Employment Department. East Pittsburgh, Pa. Pismo na ta department vain bo prineslo točen odgovor. East Pittsburgh. je oddaljen samo 10 milj od Pittsburgh a. kamor se lahko pride s trenom ali karami. Tam je dosti tujih cerkva. najboljše šole. klubi, gledališča itd., kjer se lahko človek razvedri med svojim lastnim na-od- m. (Adv.) Kretanje parnikov - Shipping News ti. avgusta: La Savo le. Havre; Majeetlc. Cherbourg Xew Amsterdam. Boulogne; Pres. Ro- oaevelt. Cherbourg, Bremen; Jiuouchen, Bremen. • 14. avgusta: BerenKarta, Cherbourg; Pre«. Klllmora, Bremen. (Dalje prihodnjič.) Največja radiografska postaja v Jugoslaviji i — t* IV bo zgrajena letos v Črni gori na obali Morar* pri "Krdševcu". Potrebni materijal «e nabavi na račun reparacij iz Nemčije. Prav vsakdo— kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — mali oglasi v "Glas Naroda". TZPLAČILA v AMERIŠKIH DOLARJIH. V Jugoslaviji — ae more izplačati dolarje le potnikom v Ameriko proti predložitvi od ameriškega konzula potrjenega i*>t-nega lista in ne več kot protivrednost od 3.000. — frankov, to je približno $-00.— ta enega potnika. V slučaju, da naslovljenec za Izplačilo dolarjev neki mogel predložiti potrjenega, potnega lista, dobi pošiljatelj lahko dolarje nazaj aH nam pa na novo naroči izplačati nakazani znesek v dinarjih. Nadalje se nam zdi omestno pripomniti, da nikakor ne moremo pri« poročati poSiljatl čeke v Jugoslavijo. Splošno mnenje vlada, da m čeki, ki se glase na dolarje, tudi v dolarjih izplačajo, kar pa ni res, ker, kot že zgoraj omenjeno, je v Jugoslaviji od vlade pod kaznijo pre-[•ovedano Izplačevati dolarje. Tudi pošiljajo mhogl navadne ameriške čeke v domovino. Ti pa nikakor niso pripiavnl za ljudi na deželi, ker so banke oddaljene in izplačajo take čeke v dinarjih Bele potem, ko dobe ls Amerike potrdilo, da so jim bili odobren L Onim, ki stanujejo na deželi In ne potujejo v Ameriko, je najbolje pošiljati denar navadnim potem v dinarjih, kateri se jim izolačajo na zadnji pošti brez neprllik. Tudi za nabavo potnega lista ■— (posa 1 je najpripravneje poslati dinarje. Dokler namreč potni list nI potrjen od ameriškega konzula, ne more potnik dvigniti dolarjev. .Stroške za razne listine ln potni list se pa labko plača tudi s dinarji. V Italiji in zasedenem ozemlju — so veljavne povsem drugačne odredbe ter labko izplačamo dolarje vsakomur do poljubnega zneska. Če je pa namenjen denar le za potovanje, je na nakaznici ozdkCitl vidno: Izplačati le. ako naslovnik potuje. Vsled naraSčuJočih stroškov smo «e morali odloČiti prevrediti pristojbino za dolarska izplačila kakor sledi: Za Izplačila do $25. računamo po 75 centov; od $25. naprej po 3%, to je po 3 cente od vsakega dolarja. Na nakaznici naj k Cene: Izplačati t dolarjih. Ta pristojbina Je veljavna dolarska izplačila v Jugoslaviji ln ItaliJL FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlaadt St., New York City Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški državljan« Slov.-Angleška Slovnica Obsega sledeče: Prvi del: GLASOSLOVJE. Drugi del: OBLIKOSLOVJE. Tretji del: [VAJE. Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA. Peti del: SLOVEN.-AN^LEŠKI BESEDNJAK, iesti del: [VPRAŠANJA IN ODGOVORI katere mora znati vsakdo pri nabavi državljanskega papirja. a Vse angleške besede bo navedene, kako se pišejo in kako se pravilno angleško izgovore. Iz te knjige je mogoče vsakemu priučiti se angleščine brez učitelja. je trdo vezaqa, vsebuje 250 strani, V1 501 osna g poitnina ™ 11 I 15. avgusta: Paris. Havre; 2e«lmnd. Cherbourgh. Pres. Monroe, Cherbourg. 16. avgusta: Mongolia. Cherbourg. Hamburg. 18. ^avgusta: Albania. Cherbourg; Olympic, Cherbourg: Orbita, Cherbourg. Hamburg; — Leviathan. Cherbourg; Veend&nm. Boulogne. 21. avgusta: Aqultanla. Cherbourg; Reliance, Cherbourg. Hamburg: Prea. Harding. Cherbourg Bremen. 22. avgusta: France Havre; Laconla, Cherbourg; Hamburg: Lapland. Cherboi^rg; President Van Buren. Cherbourg, Hannover. Bremen. 23. avgusta: Mlniiekalida, Cherbourg. Hamburg: — Westphalia, Hamburg; President Wllaon. rrst. 25. avgusta: Homeric. Cherbourg; Orca, Cherbourg, Hamburg: Tuormina, Genoa: Rotterdam. Boulogne: Prea. Arthur. Cherbourg. Bremen. 28. avgusta: Rousxillon, Havre; Mauretanla, Cherbourg; Pittsburgh, Cherbourg. Bremen. 29. avgusta: Pres. Polk. Cherbourg; Betdllts, Bremen; Conte Hoe so, Genoa. 30. avgusta: Kroonlnnd, Cherbourg. 1. septembra Laffayette. Havre: George Washington. Cherbourg. Bremen; Majestic, Cherbourg Voltindam. Boulogne. 4. septembra Berengaria. Cherbourg; Resolute Cherbourg, .Hamburg. 5. septembra President Garfield, Cherbourg; Belgen-tand. Cherbourg; York, Bremen. 6. septembra Albert Ballin. Hamburg; Manchuria. Cherbourg. Hamburg. S. septembra La Savoie, Havre; Orduna, Cherbourg. Hamburg; Olympic. Cherbourg; Rynilam, Boulogne; Marta Washington, TrsL ' 11.septembra A qui tan i a. Cherbourg-. Bremen; America, Cherbourg; Canopic, Cherbourg Bremen; Colombo, Genoa. 12. septembra ' Tyrrhinla, Cherbourg. Hamburg; Pari* Havre; Sierra Yentana. Bremen; Pt»-j|-dent Adams, Cherbourg; Zeeland. Cherbourg. Finland, Cher- 13. septembra - Thuringia, Hamburg; bourg, Hamburg.* 14. septembra Muenchen, Bremen. 15. septembra Saxonta. Cherboijrjj, Hamburg; Roeham-beau. Havre; President Roseevelt. Cherbourg, Bremen; Ohio, Cherbourg, Hamburg: Homeric, Cherbourg: New Amsterdam, Boulogne; Conte Verdi. Genoa. IS. septembra Mauretania. Cherbourg: Suffren Havre; President Killmore, Cherbourg, Bremen; Kellance. Cherbourg. Hamburg. 19. septembra France. Havre; President Monroe, Cherbourg. Lapland, Cherbourg. 20. septembra Hansa. Hamburg; Mongolia, Cherbourg, Hamburg: Bremen, Bremen. 21 septembra America. Genoa. 22. septembra President Harding, Cherbourg, Bremen Orbita. Cherbourg. Hamburg; Majestic. Cherbourg; Yeendam, Boulogne. 25. septembra Berengarta Cherbourg. 26. septembra Laconla, Cherbourg, Hamburg; Pres. Van Buren. Cherbourg; St. Paul. Cher, bourg; Giulio Cesare, Genoa. 27. septembra Mlnnekahda. Cherbourg. Hamburg. 29. septembra Albania, Cherbourg; Laffayette, Havre Olympic. Cherbourg; Rotterdam, Boulogne; Columbus, Bremen. 2. oktobra Pittsburgh, Cherbourg, Bremen. 3. oktobra Pelgenland. Cherbourg. msuucHiiflF l^aravnort v JugoM^rijo ^ Edino direktno spomladno odplutje Otvoritvena vožnja znanemu ARGENTINA—enoten razred—9. avg. PRESIDENTE WILSON — 23. Aug MARTHA WASHINGTON — 8. sept, v Dubrovnik ali Trst (102.50 in (b. Železnina v notfsnjt »t zmerna. Nubenih vi-re».v VpraS%jte pri bližnjem sgentu ali pri PHELPS BROS. A CO.. 2 W«t St.. N. Y. IŠČEM GOSPODINJO za na farmi. Lt*pa tprilika za Slovenko ali Hrvatico v starosti ilo 42 Jet. Pismena pojasnila tla je: Alois Poje, Box 142, Hemphill. Sabin Co., Texaji Brezplačno onim, ki trpe vsled mrzlice in naduhe. Brezplačna poskušnja metode, katero more vsak rabiti brez neprillke In izgube £afca Imamo način, kako kontrolirati naduho Ha ie"mo. di poskusite na nafi račun. Nič ae de, ako, je to fte dolga bolezen, aH pa se Je pojavila ie-le pred kratkim.ako je senena mrzlica ali pa kronična »aduba, naročiti morate brezDlačno poskušnjo naftega načina. Na to ae ne gleda, ▼ kaki ktyml ftivlte. ne gleda ae na vaAo starost ali opravilo, ako vaa muči naduha ali m rail c a, nai način rfi.ni bo takoj pomagal. Posebno želimo, poslati onim. ki se nahajajo navidez v obupnem atanju. kjer niso pomagala vsakovrstna vdihavanja, brizganja, zdravila opija. dimi. **patenti-rano kajenje" itd.. Selimo pokazati vsakomur, da Je ta novi način določen da vstavi vsako teiko dihanje, vse hrope/>Je ln vse straSne napade takoj. Ta brezplačna ponučba Je preval na. da bi Jo zanemaril!. Pišite sedaj ter Jo takoj pričnite. Na pofiljlte denarja. PoBljlte kupon uane«. Niti poltnlne ne plačate. BREZPLAČNI POSKUSNI KUPON. FRONTIER ASTHMA CO.. Room 160Y Niagara and Hudson Sta.' Buffalo. N. Y. PeBUlfea preste poakafnjo valega aatlna: Slovenic Publ 192 Cortl&ndt Stmt • mum ig Company Hew York, V. T Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko. V KLIKU važnosti aa potnika K da je natanko poučen o potnih llgtlb. prtljagi ln dragih itvareh, ki so ▼ gverl ■ potovanjem. Vsled dolgoletne lmkuSnje nam Je mogoče o vtem tem dali točna pojasnila. Priporočamo vedno tudi samo naj-boUSe parnlke, ki Imajo kabine ▼ HI. raaredo. ▲ko ste M namenili potovati ▼ stari kraj, nam pilit« ker Bo to v Vaio korist. Tudi oni, ki it niso amerlikl Srtav-Ijsnl. smeje petovatf v stari kraj na sblsk In 11 m Js dovoljeno vrniti N. Na tet J« d/Jtmo vsakemu to-gsdsvns pojasnla. Ste ieU Miti Mrodnlk« aH mnra la alai rus kraja, naj nam pile m navodila, kajti ifcevilo priseljencev Je omejeno. Za potne stroSke lscplaSnJe po na-Mm "f"^1" Jadranska banka tadl v doUrJllu Frank Sakser State Bank Rati bi izvedel za naslov ANDRF,-JA KOTNIK, doma Lz Vrli a na Ni«tranjskein, in za JANEZA-ŠKRHEC, drmia iz Podpore pri Starem trgu. Prostim, ee kdo ve, l>mtr, Minn. C^-10—8) KAUAMILO Of rEIPOlOClLO. Cenjenim naročnikom "Glaea Naroda" v driavi Ohio naananja-tqo, da jih bo obiskal nai pet oval-ol saste