35. štev. V Ljubljani, dne 27. avgusta 1910. Leto II. Slovenski Dom. Napredno kmetsko glasilo. Izhaja vsako soboto In velja za vse leto za Avstro-Ogrsko 3 krone, za Nemčijo in druge dežele 4 krone, za Ameriko 1 dolar. Posamezne številke veljajo 10 vinarjev. Za oznanila se računa: tristopna petit-vrsta 14 vin., vsa stran 48 K, pol strani 24 K, četrt strani 12 K, osminka strani 6 K. Pri vseletni inscrciji primeren popust. Dopisi se naj frankirajo in pošiljajo na uredništvo .Slovenskega Doma* v Ljubljani, Knaflova ulica št. 5, 1. nadstr. Rokopisi se ne vračajo. Naročnini in oglasi se naj pošiljajo npnrništvn „Sloi. Doma" e Ljnhljani. Župan Ivan Hribar ni potrjen. Klerikalci in baron Schwarz so si vzeli tudi Ljubljano na piko. Najbolj na poti jim je bil župan Hribar, ki je bil oni slovenski ljubljanski župan, ki je iz nemšku-tarskega magistratnega gnezda napravil slovensko mestno hišo. Vse uradovanje in vsi napisi so se pod njim poslovenili. Župan pa je Ljubljano sploh vzdignil iz potresnega prahu in napravil iz nje moderno in lepo mesto. Neumorno delovanje ljubljanskega župana Ivana Hribarja je bilo v ponos in čast celemu slovenskemu narodu. Ivana Hribarja pa poznajo tudi vsi ostali slovanski narodi, ki ga zelo visoko čislajo. Župan Ivan Hribar pa je bil pri zadnjih volitvah izvoljen tudi v državni zbor kot ljubljanski državni poslanec. Posrečilo se mu je združiti neklerikalne jugoslovanske poslance v poseben klub in s tem zlomiti neomejeno moč dr. Šušteršiča. Od takrat imajo klerikalci Hribarja kaj posebno v želodcu, ker jim je na Dunaju zmešal mar-siktero štreno, ki so jo hoteli porabiti za svoje strankarske namene. Od takrat pa je na župana kaj posebno jezen tudi baron Schwarz, čegar delovanje je župan Hribar večkrat celo v parlamentu obsvetil. Sedaj so so nad Hribarjem maščevali klerikalci, Nemci in baron Selwarz, ki ni cesarju priporočil v potrditev njegovo izvolitev za župana. Ivan Hribar ni več župan ljubljanski. Vsi listi pišejo, da je deželna vlada napravila veliko napako in Slovencem veliko krivico, da ni ljubljanskega župana predložila v potrditev. Ivan Hribar je bil letos že šestič izvoljen za župana, in ko je bil prvič pri cesarju, ga je zelo pohvalil. Sedaj se mož ni nič izpremenil, ravno tako postavno je bilo njegovo županovanje kot pred 15 leti in vendar je vlada to naredila. Vlada je s tem kršila, kruto kršila nvtonomijo ljubljanskega mesta. Državni poslanec Stransky je v imenu Cehov pri ministrskem predsodniku najodločneje protestiral proti temu koraku. Slovani kakor Slovenci zahtevajo od vlade zadoščenja. Prihodnji torek bo seja občinskega sveta ljubljanskega in na dnevnem redu je volitev novega župana. Vse kaže, da bode občinski svet zopet izvolil Ivana Hribarja za župan a. Vlada bo seveda potem razpustila občinski svet in imenovala vladnega komisarja ki bo razpisal nove volitve. Ljudstvo je v Ljubljani radi Hribarjevega padca tako razdraženo, da hoče kakor en mož iti v volilni boj in zopet izvoliti stari občinski odbor. Ponovni izvolitvi občinskega sveta in ponovni izvolitvi Ivana Hribarja za župana se vlada ne bo mogla braniti, da bi ne predložila v potrditev tistega moža, ki si ga je ljudstvo 'izvolilo. Širjenje klerikalizma po Notranjskem. Svoj čas se je vedno in vedno pisalo o napredni Notranjski. Da, to je bilo v prejšnjih časih, in lahko se je'tako pisalo, kar se pa dandanes na žalost ne da več. Bilo je to, a danes so le spomini. Pač časi se izpreminjajo in tudi ljudje ž njimi. Kakor so notranjska tla peščena in trdna, tako so bili tudi Notranjci do pred kratkim napredni in trdni v svojim naprednem prepričanju. Vendar pa pride deževna doba, ki razorje tudi ta peščena tla. Nalik tem hudournikom je prišel v nekdaj napredno Notranjsko drug hudournik, a ta ne v obliki vode, nego v obliki klerikalizma. — In kake dimenzije je že zavzel klerikalizem na Notranjskem. Ako bo še par let tako hitro rasel in se množil — eto cele Notranjske poklerikalnjene. V podnanoški okolici je n. pr. več mlekarn, ustanovljenih edinole po naprednjakih. Nekaj let so bile tudi v naprednih rokah. Posrečilo se je pa klerikalcem sčasoma vriniti par svojih mož v odbore in tj so si za vzgled vzeli onega ježa, katerega je lisica iz usmiljenja vzela v svoj brlog in katerega je morala lisica radi ježeve nagajivosti kmalu zapustiti. Kakor oni jež, tako so se začeli šopiriti in na vse strani zbadati tudi klerikalci, ki so nazadnje res postavili gospodarje pod kap. Nehvaležnost je res plačilo sveta. Vse, kar je v naprednih rokah, so si že osvojili ali pa imajo še na programu in pričakovati je skorajšnjega naskoka. Pri svojem postopanju so pra- vi izmuštrani hinavci. Dokler gre, gladijo, in če tega ni, poslužijo se tudi drugih sredstev. V dosego svojih ciljev jim pride vse prav in najbolje sredstvo jim je vera, ki bi jim morala biti res sveta, da o uporabi prižnic in spovednic niti ne govorim. Oe pride človek v nedeljo v cerkev z namenom, da sliši kako božjo besedo iz ust onih, ki so edino le za to postavljeni, da jo oznanjujejo in ki bi se tega morali tudi držati, se v svojem namenu preklicano moti. Zdi se ti, da si na kakšnem čifutskem pazarju, kjer se ne dela drugo, nego čez drugo robo zabavlja in za svojo agitira. Ni čuda, če se potem govore po kmetih o gospodih vsakovrstne govorice in da se je hudomušen kmet izrazil: »cerkev sama ni nič drugega, nego botega«. Vse skupaj je samo kšeft. Toda sedaj nekaj o možatosti klerikalcev. Tam pod sivim Nanosom nekje, je županoval dolgo vrsto let župan naprednjak. Toda ni človeka na svetu brez napake in tudi ta, od vseh poštenih župlja-nov ljubljeni župan, je imel le eno veliko napako. Naprednjak je bil in ta kremenit značaj je bil klerikalcem trn v peti. Ko je umrl in bil še skoraj gorak, je zavladalo v Izraelu veliko veselje, zakaj odvalil se je od srca klerikalcem težak kamen. Navidezno so obžalovali smrt županovo, a v srcu so se je veselili, kar so tudi pokazali z indirektnim govorom. Še pri gorkem truplu so začeli stikati klerikalne butice skupaj, zakaj županov stolček je bil prazen in odločil je namestnik božji, da ga morajo zasesti oni. Izgovorjeno, storjeno. Prišel je dan volitve. Naprednjaki so imenovali kandidata, vrednega naslednika pokojni- ka. Proti kandidatovi izvolitvi principijel-no klerikalci niso nič imeli. Baje so še obljubili glasovati za njega. Prvi je volil božji namestnik, ki pa je dano obljubo požrl in' volil klerikalca za župana, popolnoma nezmožnega moža. Zakaj, to pač ni težka zagonetka in jo reši labko vsak. Dobro je biti župan in župnik in imeti dvojno moč v eni osebi. Ko so slišali klerikalni backi glas svojega pastirja, šle so te izgubljene reve za onim glasom, kot koze za kozlom in zgodilo se je, kar sc je prej le ogibalo, da je bil za župana izvoljen klei’1-kalcc, ki je dal vajetc v župnikove roke. O županovanju župnika morda pozneje. Le eno se sliši po podnanoški fari, da ne bo dolgo tega in oglasilo se ji bo sto in sto in reklo, le ta nam županil ne bo. Pri nas na Notranjskem imamo le še eno društvo, katero klerikalcem ne diši. Še celo »Sokola« so žc falsificirali in le požarna bramba je tako srečna, da se ta klerikalni parasit ni vrinil v njih sredo. In zakaj jim to nc diši? Zato, ker jim to ne bi prinašalo nobenega dobička in ker je treba izpostaviti včasih tudi lastno življenje v smrtno nevarnost za korist bližnjega. To seveda klerikalnim trebušarjem ne diši, da bi se kaj žrtvovali za bližnjega. Tn vendar bi bilo lepo videti gospode z debelimi trebuhi in s čako na glavi marširati na čelu društva, katerega delovanje je res plemenito in za blagor ljudstva zelo koristno. Z delom, delom pokažite ljubezen do bližnjega, ne pa samo z golimi frazami. Toda, bogve kaj si se Tone z Iblane izmisli. Na Notranjskem pa mora biti klerikalni okupaciji enkrat za vselej konec in postaviti moramo klerikalizmu mejnik: »do tukaj in naprej niti koraka več!« Na delo torej, Notranjci! Politični pregled. Klerikalna politika. Klerikalci se sedaj najbolj pridno pripravljajo za volitve v Belo Krajini. Prirejajo shode, sestanke in razvijajo agitacijo. Na Dunaju pripravljajo pot, po kateri bi lahko prišli na vladno stran. Vlada jim je že zelo naklonjena. V plačilo za to, da so strmoglavili župana Hribarja, jim je vlada povrh še dala sankcijo za deželno banko, katere statut je tak, da mora cela dežela v desetih letih na kant priti. Sicer pa bi klerikalci še vedno najraje videli, da bi vlada razpustila parlament, ker računajo, da bi dobili na Slovenskem potem vse mandate. Pomagajo jim pri tem prizadevanju češki agrarci. Sijajna zmaga Slovencev. 23. t. m. se je končal večmesečen trdovraten boj za celjsko okolico s sijajno zmago združenih Slovencev. Ta novica je za cel slovenski narod vesela, ker je znano, da je celjska okoliška občina ena naj- važnejših in največjih na Slov. Štajerskem. Ona tovri železen obroč krog nem-škutarskega mesta Celje, ona je naša trdnjava za zadnji in odločilni boj proti srcu spodnještajerskega nemštva, ki leži v Celju. Slava zavednim volicem, slava hrabrim borilcem! Klerikalci na Štajerskem. Klerikalci so povsod enaki, če jim kaže, izdajo cesarja in boga. Narodnost jim je le molzna krava. Na Štajerskem imamo za to nov dokaz. Nemškutarska vlada hoče* imenovati zagrizenega nemškutarja Dre-flaka za šolskega nadzornika v Mariboru. Slovensko šolstvo in učiteljtsvo v mariborskem in slovenjebistriškem šolskem svetu izgubi s tem zadnjo svojo oporo. Klerikalci to velikansko narodno škodo mirno gledajo. Ljudstvo kaže s prsti za njimi in jim pravi, da so ali malomarni, ali pa podkupljeni, da njihovi poslanci ne vzdignejo glasu zoper to novo krivico. Klerikalci bodo sčasom res vse ubili. Skrajni čas je, da bi se organiziral proti njim odločen odpor. Izid volitev v celjski okoliški občinski zastop. V III. razredu: slov. kandidati: 507, nemškutarji: 143 glasov. V II. razredu: slov. kandidati: 52, nemškutarji: 37 glasov. V I. razredu: slov. kandidati: 13, nemškutarji 12 glasov. DolenjsUl novlčar. d Vel. Loka. V nedeljo, dne 28. t. m., priredi narodno, napredno in politično društvo »Skala« na vrtu g. Al. Š 1 a j p a -h a v Vel. Loki ob pol 4. popoldne javen ljudski shod, na katerem se bo razpravljalo o domačih občinskih razmerah, o političnem položaju, zlasti pa o izkoriščanju našega kmeta po klerikalcih. Kmetje! tu se gre za vaše zahteve, za vaše pravice, torej vsi na shod! Na shod pride tudi dr. Oražen iz Ljubljane. d Iz Litije se nam poroča: V petek zvečer ob pol 9. smo tudi tukaj videli krasen meteor, ki je za hip razsvetlil ves trg. — Pred 14 dnevi je odšel od doma, ne ve se kam, 141etni Josip Rožun, fotografa in male hišice posestnika sin v Gradcu pri Litiji. Oblekel je boljšo obleko in vzel uro seboj. Mati je njegov beg naznanila orožnikom, ki ga iščejo; oče fotograf Rožun ni doma, ker potuje po deželi s svojimi slikami. K njemu sin. ni prišel. Fant se je tukaj učil ključavničarsko obrti in ga je mojster rad imel. — Preveč je či-tal razburljivih romanov. Dne 8. septembra bo naš »Sokol« javno pokazal, kaj so je priučil v tem kratkem času obstanka. Upamo velike udeležbe. Saj bodo nastopile tudi naše, že zelo pohvaljene Sokolice. Torej 8. septembra na gotovo veselo svidenje v Litiji! d Iz Krškega. Pod tem naslovom priobčili smo v našem listu dne 13. t. m. notico, v kateri več zadružnikov »Vinorejske zadruge v Krškem« vprašuje, zakaj se § 26 zadružnih pravil ne izvršuje točno. K tej notici smo prejeli pojasnilo, da je »Vi-norejska zadruga v Krškem« pričela šele letos poslovati in da radi tega ne more imeti za leto 1909 občnega zbora. Sicer je pa menda »Vinorejska zadruga v Krš-.kem« sklicala še predno je notica v našem listu izšla, izvanreden občni zbor, na katerem hoče načelstvo zadružnikom podati poročilo o dosedanjem letošnjem poslovanju. — Op. ured.: Nam je zadeva le toliko znana, kolikor smo prejeli informacije od lokalnih faktorjev. Naš namen je zadružništvo pospeševati in ne oškodovati. Vse dopisnike ponovno prosimo, da naj so strogo resnični v dopisih. Ce pa resnica kje v oči bode, jo vseeno priobčimo, četudi komu ni prav! d Iz Mokronoga. Ako te morda pri jazni bralec vede te dni pot v naš trg, boš lahko opazil, kako lepo se svetijo po hišnih vogalih nemško-slovenski lepaki gospoda urarja Franz (Hocli! Heil!) Korošec-a (Na zdar!). Ko som jih zagledal prvič, sem se v resnici zgrozil, kajti slovenščina in nemščina, ki jih je brati na teh lepakih, je res od — vraga. Drugo naj bi riazadnje še bilo, ali lastna imena, ta so pa res od »fa-ha«. Ko bi mi ne bile rojenice stale ob zibeli, ki je prišla izpod rok mokronoškega rokodelca-umetnika, in ko bi ne bil trgal hlač po klopeh mokronoške štirirazredni-ce, bi v resnici ne vedel, sem li še v svojem rojstvenem kraju, ali kje v kakem, od Švabov kultiviranem culukafrskem mestu v srednji Afriki. Iz poštenega slovenskega imena Mokronog so gospod »urmohar« napravili Mokronok za naš trg popolnoma nepotrebno nemško ime: Nassenfuss, so pa raztrgali kar na dvoje: Nassen Fus, po ne-kodi celo: Nasen Fus! (Tržani, sedaj niste več Mokronajzarji, ampak Nosonajzarjil) G. Korošec, čemu ste prišli v naš mirni slovenski trg, čemu izzivate s takimi stvarmi1? Zakaj niste ostali raje v »Cilli-ju« med »rajhovci« s svojo slovenščino in svojo nemščino ? Ako ste Slovenec, za kar Vas izdaja vaše ime, ako hočete, da postanemo prijatelji in da v našem trgu kaj zaslužite, ravnajte se po nasvetu: Odstranite nemško-slovenske lepake, glede imena, ki ga ima naš trg, si oglejte napisne deske na Frengi, v Paradižu in na »Gasilskem domu«, za ime svoje stanovanje-dajalke pa sc zglasite pri nji sami. Naj bi vsaj občina ne pustila na občinski deski »nafle-kati« take lepake! d Iz Bele Krajine. Semič. Tu smo imeli shod, na katerem je novi kandidat za državni zbor, prof. Jarc, razvijal svoj program. Med točko svojega programa je dal tudi blatenje in hujskanje zoper učitelje. Ta Jarc stoji tudi na tem stališču, da je učitelj za to rojen, da pogine, kakor dr. Krek pravi, »kakor pes za plotom«. Gnusno se nam je zdelo obrekovanje in natolcevanje učiteljskega stanu, in s sramoto smo odšli, ko smo videli, da se inteli-gent in profesor Jarc ni sramoval svojih besedi. Višek nesramnosti je pa doseglo lopovstvo, ko je kazal ljudstvu ta profesor za vzgled neko učiteljico, ki je imela to slabost, da je rada pila in se večkrat upijanila, in pri tem dejal, da so taki vsi učitelji. Tako obrekovanje se mora vsakemu poštenemu človeku gnusiti. Na ta način bi mi tudi lahko pokazali na profesorje, ki pridejo v šolo pijani, na profesorje, ki prešestujejo, in bi konečno po sklepu profesorja Jarca lahko rekli, taki so vsi profesorji, torej je tudi prof. Jarc tak. In konečno bi lahko pokazali na duhovnike, ki so krivoprisežniki, morilci, nečistniki in pijanci (kar jih je dosti) in bi po enem lahko rekli, taki so vsi duhovniki. Vsak stan ima tudi nekaj propalic v sebi, a gabiti se mora človeku, če po teh ljudeh kdo obsoja potem vse, ki so nedolžni pri tem. In če vse to pustimo, pa pogledamo, kdo je bil kriv takim razmeram, vidimo, da neki lemenatar, ki bode kmalu posvečen v duhovnika in ki je »poželel svojega bližnjega ženo«, in je delal med zakonsko dvojico razdor, kalil mir in jima tudi resnično uničil srečo. — In ta človek, ki tako podlo obrekuje ljudi, hoče biti naš poslanec? Ne, mi hočemo poštenih ljudi, ker kdor sam ni pravičen do drugih ljudi, tudi nas ne bode pravično zastopal na Dunaju. d Iz Krmelja pri Št. Janžu. E. G. Hocli! ali parada vseli parad. V torek zvečer, dne IG. t. m., smo videli in slišali v Krmelju, da kaj takega še nikoli preje. Pa kako tudi ne, saj so sami gospod direktor Gmeyner praznovali (kaj so pravzaprav praznovali, v širni javnosti ne vemo, ker ne vemo, kako jim je bilo dano ime pri krstu, niti kdaj so rojeni; ampak glavna stvar je, da so praznovali). Vse je z napetostjo pričakovalo, kaj bo videti. Ko je legla noč nad Krmelj, spremenil je ta kraj sovraštva in trpljenja, teme in na-zadnjaštva,svoje pustinjsko lice v svečano, prelestno sliko. Električne žarhice so se bliščale spreminjajo se, kakor da govore ena z drugo in pošiljajo v sitlobnih trakovih v dalj in šir klice: Gnmyner, liocli! Visoko gori nad obratovališčem se je lesketal, sestavljen iz samih električnih ob-ločnic, slavnosten napis: »E. G. Hoch!« V polmraku je bila videti tu kopica radovednežev, tam gruča direktorjevih slavilcev., In grmelo je iz pušk in jiokalo iz revolverjev in prasketale so rakete ter sipale čaroben sij visoko na nebu. Sedel sem na južno vzhodni strani Krmelja ob koči Siromašnega samotarca, opazoval to scenerijo, ki se je ne da kvalificirati — in molče trobental zraven: »Gmeyner, hoch!« Na misel mi je prišel od Judov razmesarjeni in raztepeni Kristus; pa sem si mislil: »Ce bi prišel Križani še enkrat na svet, raz- jokal bi se bridko nad Krmeljem, bolj kot se je nad Jeruzalemom.« — Napočila je sreda. Tedaj se je vdanostno poklonilo vse, vse. Gospod postajevodja Izidor so zlezli v frak, posadili si na glavo cilinder, pa svečano korakali ob strani svoje Staže v graj-zlerijo poklonit se in izrazit svojo vdanost gospodu vseh gospodov. Saj to ni napačno, človek mora vedeti, kje ima svojo Ahilovo peto; je le dobro, imeti v urah «težkega življenja« na svoji strani koga, ki lahko pomore čez najširša vrata, pa tudi skozi šivankino uho — če se le da. — In prišel je večer v sredo; napravili so gostijo, h kateri so bili povabljeni vsi izvoljeni. Nekaj pametnejših, ki so že nekoliko izpregle-dali, se ni odzvalo; drugi pa so bili blaženi, da jih je doletela taka sreča. Gospod Izidor tudi niso igrali morda vloge kakega svetopisemskega Lazarja. — Da, da, ko bi prišel delavec iz kolonije v grajzlerijo in poprosil za električno luč, bi se mu reklo: Za te je dobra brlava petrolejka! In kadar bi delavec prosil, da se mu plača izboljša za eno samo petico, da bi enkrat na mesec mogel sedeti pri obloženi mizi, ali menite, da bi se našel kateri v graj-zleriji, ki bi se mu ne smejal v obraz? Radovednež, d Raka. Naš župnik Jože Borštnar si domišljuje, da je eden najpopolnejših oseb na tem svetu. Pa to ni takol Da kot zagrizen klerikalec črti iz dna svoje duše vse, kar je naprednega, to mu še ne šte-jemc v zlo; saj so večinoma vsi taki. Ampak komaj pet let je pri nas, pa hoče v župniji povsod za vse sam biti v veliko našo škodo absolutni gospodar. Pri podružnici sv. Petra je prodal vinograde, vino iz vinogradov župne cerkve sv. Lovrenca in podružnic sv. Neže in potem sv. Marjeti da v svojo klet spraviti in potem je porabi in proda, kakor je njemu ljubo in prav. Kam pa gre denar, nam ni znano. Podružnično cerkev sv. Lenarta je dal popraviti zidarskemu mojstru Skarg-nettiju. To delo so sami naši domači zidarji naredili in isti zidai*ji bi to flikarijo zvršili za 1000 kron, kar je potem stalo čez 3000 kron. V župni cerkvi na Raki je kupil nov božji grob od Nemcev iz Tirolskega. Pravi, da stane 1000 kron, ni pa vreden niti ficka čez 100 kron. Starega, ki je bil lepši in nič slabejši, ga je dal pa razbiti. V tej cerkvi je sedaj dal postaviti tudi nove orgije za 7000 kron, samo nove piščali in meh, ogrodje je staro ostalo. Seveda so to naredili zopet Nemci iz Tirolskega, pa še protestantje. Od starih orgelj, fine močne, cinaste in posrebrene piščal, je pa dotičnemu mojstru prav poceni prodal, kar bi bilo še vse dobro, ko bi bile sedaj nove orgije dobre! Jože, le tako naprej, potem upamo, da bodo vendar naši zaslepljeni Račanji sprevideli in se uverili, da kozel ni za zeljnik. d Št. Rupert. »Domoljub« je prinesel dopis iz Št. Ruperta, v katerem pravi, da ciganski pes zopet laže. Koga s tem misli, se še ne ve. Bode se pa že še zvedelo. Dopisnik ali črni brezdomovinec, ki je samo psevdo-oskrbnilc tujega blaga, napada tudi neko gospodično. Res je, da imamo tukaj gospodične, ki se mnogo trudijo za Ciril-Metodovo družbo in so že veliko storile za njo, kar pa dopisnik še nikoli ni nič storil in ni vreden, da bi ena taka ž njim govorila. So preveč zaslužne! Dopisnik, ti poštenjak, pa povej koga prav misliš, imenuj osebe s polnim imenom in sam sebe podpiši. Mi ti bomo že odgovorili, da se ti ne bo ljubilo take neumnosti pisati. Imaš li tako slabo vest, da ne poveš imen, ali pa nimaš nobene pameti? Mogoče, da so tvoji možgani že čisto redki. Svetujemo ti, da miruj. Litanij in pesmi imaš dosti. Ako no boš miroval, ti bomo drugače posvetili! Šentruperčani. d Iz ribniškega okraja. Narodna zavednost. Pri našem preprostem ljudstvu na deželi je narodna zavednost še malo razvita. Tudi sicer ginejo ideali, vse se peha za gmotnim dobičkom. Mali od nekdaj zatirani slovenski narod je razdvojen na veselje Nemcev in nemške vlade. Klerikalci se danes ne brigajo za narodnost, ampak samo za denar in poklerika-ljenje ljudstva. S kako strastjo in besnostjo pobijajo svoje brate, ki so drugega političnega naziranja, v svoji zlobnosti gredo celo tako daleč, da jim očitajo vele-izdajstvo.Nemce pa puste pri miru, da svobodno širijo svoje meje in utrjujejo svoje pozicije. Ljubši jim je nemški protestant, kakor napreden Slovenec. Nemška kranjska hranilnica dela čudeže. Boj za narodne svetinje mora boriti naša inteligenca s podvojeno silo in velikimi žrtvami. Boriti se moramo tudi s predsodki ljudstva. Dobro je, ako zna človek več jezikov, kajti kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš. Toda nekoliko besed in fraz v tujem jeziku še ne dela moža. Glavna naloga naših ljudskih šol je, da se otroci uče misliti, spoznavati resnico in da se morejo pravilno izraziti v materinem jeziku. Tujih jezikov se naši ljudje za potrebo kmalo privadijo, ako jih branijo. Zalibog, da se z nemščino preradi bahajo, da se na tujem večkrat sramujejo lastnega imena, ki so ga podedovali po očetu, in svojega rojstnega kraja. V šoli so se učili pravilno pisati ta imena. Ko so se pa nekoliko navzeli nemščine, se hočejo postaviti ter večkrat pačijo svoja imena, posebno kadar so na tujem. Nemci in Italijani, ki bivajo med nami, ne delajo tega. Naši ljudje doma »krošnjarijo«, na tuje pa hodijo »hoširat«. Doma piše n. pr. A. Pucelj iz Žlebiča, na pisma si pa da tiskati: »A. Putzell, Sieb-maclier in Schlebitsch bei Reifnitz«. Čemu to? Naši rojaki: Turšič, Peterlin, Mrhar so v Ameriki izpremenili svoja imena v Fischer, Maier, Miller, kakor ogrski žid Scliwarz v Fekete. To so pravi domoljubi. Nemci so nam dovolj popačili naša lastna in krajevna imena in jih pačijo še danes. Kdo naj nas spoštuje, ako sami zatajujemo svoj narod ali svoje ime1? Kdor ne spoštuje se sam, je podlaga tujčevi peti. Največ se lahko že stori v šoli, da se odpravijo take maroge. A tudi pozneje je treba pouka. Vsak zaveden Slovenec bodi učitelj ljudstva. Jezik očistite peg, opilite grdo mu rjo. Delati moramo dosledno in odločno na to, da se iznebimo uradnih spak, katere sta mu naklonila gosposka in birokracija, n. pr. Bukowitz, Sajowitz, Frie-sacli, Jurjowitz, Willingrain, Krobatseh, Lipowitz, Otawitz, Weikersdorf, Unter-und Obergereuth, Rakitnitz, Suschje, Sla-tenegg, Schlebitsch, Polland, Kolenzdorf, Potiskanz, Jelowitz, Lipouschitz, Weinitz, Briickel, Schigmaritz, Kleinlack, Sigis-dorf i. t. d. v ribniškem okraju. Pišite vselej in povsod, ako se tudi sicer poslužujete nemškega jezika, te čisto slovenske kraje pravilno slovensko. Bukovica, Sajevec, Breze, Jurjeviča, Breg, Hrvača, Lipovec, Otavica, Goriča vas, Dolenji in Gorenji Lazi, Rakitnica, Sušje, Slatnik, Žlebič, Poljane, Kolenča. vas, Potiskavec, Jelovec, Lipovščica, Ravni dol, Simovica, Sodražica, Vinice, Zamostec, Žigmarice, Mali log, Šegova vas. Ravnotako v veliko-Tschrntsche, Brinoschitz, Schurke, Lu-schari, Kalische, Lotschnik, Ponique, Ze-sta, Sdenskawas, Widem, Kompole (Kum-pale), Sagorica = Lašče, Slivica, Črnce, Brinovšica, Ščurki, Lužarji, Kališče, Loč-nik, Ponikve, Cesta, Zdenska vas, Videm, Kompolje, Zagorica. Ravno tako popačena so imena zgolj slovenskih krajev v kočevskem okraju, n. pr. Jakoschitz, Ku-schel, Pirtsche, Werch, Ossiunitz, Grin-touz, Krischmane, Loschez, Malinschek, Mertouz, Tsehatsehitsch (1), Papesch, Stroitsch, Wesgowitz, namesto: Jakšič, Kuželj, Pirče, Vrh, Osilnica, Grintavec, Križmane, Ložec, Malinšek, Mrtovec, Čačič, Papeži, Strojč, Bezgovica i. t. d. Za te kraje nimamo nemških imen. Sprememba obstoji samo v pravilni pisavi. Slovenski jezik ne pozna črk: ch, seli, tsch in w, in zlogov: ou, ow, itz. Za jezikovno mešane kraje in kjer ljudstvo res rabi dvojna imena, naj ostanejo, a pišejo naj se pravilno. Krajno ime Čačič ostane slovensko, ako se tudi piše namesto s 5 črkami s 14! Škoda za čas, papir in črnilo, da se skuje tako strašilo. Od nekdanjega gradiča »Wiilingrain« na Bregu je ostalo samo se kup kamenja, katero ne more dajati imena vasi. V Willingrainu bivajo samo še martinčki in modrasi. Ker je izginila graščina, izginilo je tudi ime. Takih slučajev imamo mnogo na Kranjskem in jih bode čedalje več. Naši, zgolj slovenski kraji, morajo tudi vnanje kazati slovensko lice. Dovolj je ponemčevanju. r ffovfce iz kočevskega okraja. d Nemški listi obvestili so javnost o ustanovitvi Čiril-Metodove podružnice za Kočevje in okolico in kočevskega Sokola. Po njih mislih v Kočevju ni prostora za slovenska društva. Seveda mi temu ne verjamemo, in kakor se nam zdi, tudi Kočevarji sami o tem niso prepričani. Osobito ljubezen kažejo ti ljudje do uradništva, katero dbnuncirajo na prav svobodomiseln način. Tudi tu jim spodleti. d Odbori obeh.društev so sestavljeni. Pravila »Sokola« vložila so se v potrjenje, podružnica Ciril-Metodove družbe si jih je že poprej preskrbela. Za obe društvi se člani marljivo nabirajo. d Napadi na Slovence po gostilnah se večkrat vrše. Pri »Kikelmanteljnu« se je druhal zopet navalila na slovenske goste ter jih hotela iztisniti iz lokalov, kar se ji pa ni posrečilo. Najbolje je: Slovenci, ne zahajajte v take gostilne! d Potrebna bi bila slovenska gostilna, za enkrat jo ni pričakovati, ker nasprotuje mesto kakor vlada. Prične se pa lahko z vinotočom. Kakor slišimo, se kmalu odpre. d Izpostavila je neka ženska 14 dni starega otroka. Dotična je sedaj v zaporih okrajnega sodišča. d Kritiko so prinesle zadnje »Got- tsclieer Nachrichten« o kočevski posojilni-/ t ci. Kakor smo posneli iz dotičnega spisa, naprotna gospoda ne razločuje zadružnega zakona od hranilničnega pravilnika iz leta 1844. Vse meče v en koš, hranilnice in zadruge. Mi pa rečemo: Ko gospodje spoznajo ta razloček,bodemo dalje govorili, sedaj nemški prijatelji še niso zreli za to. Gorenjski novlčnr. Joviče iz Št. Vida na) £jnbljano. g Št. Vid nad Ljubljano. N o v a š o 1 a. V Št. Vidu se je pričela zidati nova šola na travniku g. Zormana. Šola se stavi 20 metrov od roba ceste, spredaj pa se napravi lep predvrt, kar bode jako krasilo Št. Vid. Tudi tu se je moralo župana Klan-farja poučiti, ker po njegovi volji bi se zidalo le par metro^ od ceste, čedalje bolj se vidi, kaj bi bilo v Št. Vidu, če bi ne bilo nad Klanfarjem višje inštance, ki mora pri vsaki priliki preprečiti njegovo fre-tarijo. Dela za stavbo nove šole bila so oddana ofertnim potom. Stavbni odbor oddal je dela po večini domačinom, kar je prav. g Državna cesta skozi Št. Vid se znižuje.Pred cerkvijo namreč je majhen klan-ček, približno en meter napeti rob. Prav bi bilo, da bi cestna uprava, ko že cesto ponižuje, jo popolnoma zravnala, kar pa se, sklepaje iz del, ne bode zgodilo, temveč bode klanec še vedno le za (50 cm nižji. Zakaj tako? g Za novo šolo se bode napravil vodovod iz šentviškega griča. Ker so v tem griču glavni studenci že vjeti, bode težko dobiti toliko vode, da bi zadostovala za to napravo vsaki čas. Priporočamo stavbnemu odboru, ozir. višji oblasti, naj, predno se z delom prične, temeljito preišče, če je mogoče dobiti potrebno množino vode, ker prav mogoče je, da se je tudi tu novodobni Mojzes v osebi Klanfarja zmotil, kajti če bi se kar na poskušnjo delal vodovod, potem pa moral kopati vodnjak, je pametneje, da se to preje uvidi. g Iz Dravelj. Pretečeno nedeljo smo imeli v Dravljah običajno žegnanje. Šentviški župnik Zabret se nas je končno usmilil in dovolil, da se je ob tej priliki vršilo tudi cerkveno opravilo. Pogajal se je menda z gostilničarji radi plesa, ki je v očeh tega gospoda velik greh. Vsa stvar pa se nam vidi vendar presmešna. Tri nedelje pred je namreč že oznanjeval, da v Dravljah ne bode maše na Rokovo nedeljo, če mu gostilničarji ne dajo zadostne izjave glede godbe in plesa. Kakor smo čuli, so se gostilničarji, ker se jim že preneumno zdi prepirati se s tem človekom, izrazili, da mu ustrežejo, samo da bode mir. Ni pa bila s tem zadovoljna mladina in se tudi ni menila za župnikovo prepoved, temveč se je z veseljem zavrtela ob koncertni godbi v gostilni »Pri Mihelnu«, iz česar se da sklepati, da se jako malo meni za župnikove prepovedi. Najbolj smešno pa je, da župnik iz nas take norce brije, kakor smo izvedeli, radi tega, ker gotovi ljudje nočejo ž njim občevati. Kakor smo čuli, se je župnik Zabret proti nekemu gostilničarju pred nekaj časom tako nedostojno izrazil, da sedaj dotični gostilničar ni hotel z njegovimi ključarji govoriti, temveč zahteval zadoščenja od Zabreta. To pa je župniku že dalo povod, da je hotel, torej radi ene osebe, s katero se ne razumeta, celi dve vasi smešiti in po nepotrebnem izzivati. Tu si dovoljujemo g. župnika opozoriti, naj v prihodnje takih neumnosti več ne vpri-zarja, ker ne vemo, kako pridemo do tega, da če on z eno osebo ne občuje, naj bi morali vsi vaščani prenašati njegovq preziranje, saj smo vendar ljudje in menimo, da imamo tudi mi poleg dolžnosti, ki nam jih nalaga cerkvena oblast, pravico zahtevati od svojega župnika, da nas namenoma ne prezira in podcenjuje. Dravelj c. g Izjava! Ker hoče »Slovenec« z dno 20. avgusta t. 1. podtakniti naš članek: »Preganjanje učiteljstva« g. Stupici in mu hoče s tem namenoma škodovati, izjavljamo, da g. Stupica ni prav v nobeni stiki z dotičnini člankom in tudi ne z današnjimi noticami. Niti podatkov nam ni dal on, in jih je prejelo uredništvo povsem iz drugega vira. — Uredništvo »Slovenskega Doma«. , g Ker se vse zanima, zato priobčujemo tudi dobesedno, kar piše »Slovenec«: »Stupica upije. Kdo je vedel dosedaj kaj o učitelju Stupici na Dražgošah1? Zdaj je pa vse liberalno časopisje pokonci in sla- vi dražgoškega Stupico v navdušenih uvodnih člankih kot preganjanega mučenika in ideal vse popolnosti. »Slovenski Narod« je prinesel uvodni članek, ki slavi Stupčevo socijalno delo. Ta članek kulmi-nira v trditvi, da se je dr. Krek učil soci-jalizina od dražgoškega Stupice, in vse, kar je dr. Krek storil na socijalnem polju, je le slepo posnemanje Stupice. Tako zna dražgoški Stupica! »Učiteljski Tovariš« prinaša članek »Apel na profesorja Jarca«, »Slovenski Dom« pa napoveduje celo revolucijo, naravnost ljudsko vstajo, če bo Stupica prestavljen. Kaj je neki s Stupico? Članki so pisani tako, da dotičnik za tako pisavo zasluži discipliniranje. Stupica, Stupica, prehudo uganjaš!« — Da je g. Stupica miren in ni delal zdražbe, priznava sedaj sam »Slovenec«. Saj se v resnici g. Stupica ni zmelil za druge, temveč je mirno in vestno opravljal le svoje delo. To je najboljša klofuta onim, ki govore okoli, da je g. Stupica hujskal. — Naš članek zadnjič je bil prav zmerno pisan in se sedaj bralci sami lahko prepričajo, kako »Slovenec« laže. — Višek lumparije pa doseza »Slovenec«, ko hoče te članke podtakniti g. Stupici in namiguje svojim poslancem, da naj radi tega g. Stupico disciplinirajo. — Mi že sami vemo, da je naša dolžnost, da branimo učitelje, ki delajo v ljudsko in delavsko korist. — Uredništvo. g V Dobu so kuhali župo sokolsko ... tako je zaskovikal neki zakotni Čukec v predzadnjem »Domoljubu«. Revček se nam smili, skozinskoz je ves zmešan, rad bi kaj povedal in precej je namazal skupaj, pa vsega nikjer nič. Šteti ne zna, zgodovine se nikdar učil ni, in še lagati ne zna tako, da bi se mu ne videlo na nosu. Kad bi se postavil z zgodovino, pa mu zapiše pero, da leži Moskva v Sibiriji. Veselice same, pravi, da ni videl, ker se je ni udeležil, pa smola, za nekaj časa prične kritikovati sokolsko petje in pravi, da se je produciralo tudi neko nežno bitje. O, ti čukec-kljukec, preveč jasno lažeš! — Da imajo Cuki ušesa, to mi že zdavnaj vemo, toda, da imajo radomeljski Cuki tako velika, da slišijo žensko petje pol ure daleč, iz Doba v Radomlje, to smo šele sedaj zvedeli. — Bo že res isto pri ljudeh, kakor pri živalih, da velika ušesa niso znak posebne brihtnosti. — Vemo, da vas jezi krasen nastop Kamniškega Sokola v Dobu, s kakoršnim se vi ne boste mogli nikdar ponašati, tudi vemo, da par radomeljskim fantičkov ni všeč, da je toliko ljudstva in toliko domačih fantov navdušeno pozdravljalo Sokole, vendar čemu se jeziti in lagati, da vas ljudstvo še bolj pozna. Mi vam svetujemo samo eno: Prvič: Ne trgajte vprihodnjič sokol- sik plakatov po Radomljah, da ne zmeče gospodar tistih par čukarskih hlač in drogov iz »kevdra«, vaše telovadnice, kar vam je pri zadnji priliki že obljubil. Drugič: Ce pošljete kakega pajdaša špijonirat na sokolsko prireditev, in naj tudi opravlja žegnane posle na kakem gradiču, čemu se mu preoblačiti v civilno obleko; mi Sokoli smo mirni ljudje in ne storimo nikomur nič žalega, pa naj bo še tako malo občutljiv za moško petje, kadar posluša žvrgo-leti nežno bitje. Tretjič: Laž ima kratke noge, ker nič ne opravijo še tako velika ušesa. g Sora pri Medvodah. V ponedeljek se je ponesrečil v vodi Ločnici posestnik C a m e r iz Žej, ko je peljal voz, s steljo naložen. Voz se je v vodi prevrnil in zakril Cainra. Na klicanje otrok so prihiteli ljudje in ga rešili izpod voza. Camer je bil ranjen na glavi in desni nogi. Prepeljali so ga v deželno bolnico. g Selška dolina. S o r i c a. Na sv. Roka dan je imel tu poslanec Demšar in ž njim Krek svoj shod. Na shodu je dr. Krek hujskal ljudstvo zoper učitelje. Govoril je to-le: »Liberalni učitelji bi radi izsilili krščanski nauk iz šol. Francosko korajžo bi radi kazali da bi uboge nune podili iz šol, našim ljudem pa zapirali cerkve. Gledali bomo pa, da liberalni učitelji ne bodo komandirali!« — Takega natolcevanja še nismo mi slišali in menimo, da se najmanj spodobi katoliškemu duhovniku, kakor je to dr. Krek. Sicer pa dr. Krek svojim lažnjivim besedam menda sam ni verjel. Kako grdo je lagal, se vidi že iz tega, ker pravi, da hoče učiteljstvo zapirati ljudem cerkve, ko vendar učiteljstvo čez cerkve nobene oblasti nima. Take ljudi, ki s takimi lažmi hujskajo zoper naše pošteno učiteljstvo, bi moralo ljudstvo napoditi, kakor pravi dr. Lampe — s škorpijoni. g Železniki. Vso prebivalstvo naše doline se je zgražalo nad gnusno pisavo »Slovenca« in gonjo klerikalnih »poštenjakov« zoper učitelja g. Stupico. Kar so časopisi pisali, je popolnoma resnica, ker tako mirnega, poštenega in ne za lastno korist, temveč za ljudstvo delavnega človeka, ga ni daleč naokoli, kakor je gospod Stupica v Dražgošah. Vse ga spoštuje, ceni radi njegovega dela in poštenja. Kako gnusno pa postopajo klerikalci zoper njega, se pa vidi še iz tega, da so se poslužili eelo tatvine, da so dobili pisma od gosp. Stupice, ker so menili, da bodo s pomočjo teh pisem spravili g. Stupico v disciplinarno preiskavo. Pa se jim ni posrečilo. — Laž in tatvina pač nimajo božjega blagoslova. Jeseniške novice. g Slovenci pa taki. Dne 8. avgusta je šla tovarniška godba, ki obstoji večinoma iz samih »Čukov«, igrat v Lesce c. kr. dragoncem. To seveda ni nič hudega, ampak nekaj drugega je še pri tem. Kakor je znano, se naši klerikalci kar cedijo slovenstva in narodnosti, v Lescah so pa kar zatajili svoj rod. Vsi od prvega do zadnjega so si ovenčali čelade s hrastovim perjem. Za vrček piva se torej ti katoliški junaki nališpajo z nemškimi znaki. Heil Vseslovenci! Taki kremeniti značaji naj bi rešili Jesenice — Fej! g Izkupili so jo. Klerikalci se prav milo pritožujejo, da sta jih dva dijaka prav po katoliško nabrisala, in sedaj bi te ljudi radi naprtili liberalcem na hrbet. Pa ne boš. Sami so z odprtimi rokami sprejeli dva hrvaška dijaka, ki sta jih potem prav po katoliško ociganila. Kaj vendar hočete? Za katoliško zborovanje sta se zglasila. V pristni katoliški hiši sta spala. Kaj jih štulite liberalcem 1 Klerikalna stranka ima največ dvomljivih eksistenc, katere drži nazaj samo bogato napolnjeno korito. Ako ga pa tuintam kateri polomi, pripišite to sami sebi, ker vzgajate svoje ljudi samo strankarsko in prav nič versko. Kar se tiče poštenosti, rečemo samo toliko, da liberalci ne delajo nočnih kravalov in pa Zaherlina tudi prav nič ne rabijo, ker pri njih ni toliko mrčesa, kot pri klerikalcih. g Čudna šola. V soboto zvečer se je nudil občinstvu pred kolodvorom jako ljubezniv prizor. Nek gospod, stramdajč, doma z Dovjega, je poučeval svojega psa menda nemške kulture. Ves v rožcah je vihtel palico, pa robantil, seveda nemško in nabijal ubogo ščene, kakor za stavo. Mi hi gospodu, ki nosi precej častnih šarž tukajšnjih nemških društev, pripisovali nekoliko manj surovosti. g Veselico priredi začetkom prihodnjega meseca moška podružnica Ciril-Me-todove družbe, na kar že danes opozarjamo. Cas, dan in spored objavimo pravočasno. Gledališko društvo pripravlja krasno igro: »V dolini.« g Čebulj obsojen. Zloglasni gerent Čebulj, znan po vsem Gorenjskem radi surovosti in radi preobračanja kozlov, je bil v sredo obsojen pri sodišču v Kranjski gori na 50 K globe in povrnitev stroškov, ker je dal nekega Brnota po .nedolžnem aretirati, zato, ker mu je povedal nekaj gorkih. Izzvan je bil od Čebulja. Pa bodo še rekli klerikalci, da so miroljubni! Hotranisbi novlčar. n Čufarji na božji poti v Logu. Vsaka prireditev, bodisi tega ali onega kalibra, ima svoje posebne cilje in smotra. Posamezna društva prirejajo zabave in poučne prireditve na korist društvenih članov. Človek bi mislil, da tudi katoliška cerkev, ta organizacija vseh vernih članov, priporoča gotove božje poti na korist izveliča-nju vseh vernih katoliških udeležnikov. Božje poti bi morale biti kraj, kjer naj bi se verniki utrjevali v verskem prepričanju in dobivali inicijative za nadaljnje lepo življenje. Gotovo ima vsak tako ali slično mišljenje o pomenu božjih poti. Ali pa božje poti res tako ali pa sploli kaj delujejo na katoliške udeležnike? To sodbo prepuščam drugim in naj navedem le dogodek, ki se je pripetil Čufarjem, vračajočim sc iz božji poti. Bilo je 15. avgusta 1910. leta gospodovega. Mesec je bolj slabo svetil in bližala se je že polnoč, ko je drdral od Razdrtega proti Postojni z božje-potniki Čufarji težko naložen voz. Nič slabega sluteč in ne vedoč, kdo se mu bliža, se je peljal počasi tik ob kraju ceste nek bieiklist. Bodisi, da so hoteli imeti božje-potniki na svojem verskem potovanju kak špas, bodisi, da je voz po nesreči zadel ob biciklista, ter ga podrl. Bilo, kar bilo, faktum je le, da so ga podrli. Vrišč pre-prestrašenili žensk je dokazoval, da se zavedajo, kar se je zgodilo. Kljub temu se pa voz ni ustavil in je drdral mirno svojo pot naprej, kakor bi se zgodil kak bogoljuben čin. Dopoldne torej so še poslušali, oziroma bi imeli, pri službi božji o krščanskem usmiljenju in ljubezni do bližnjega, a zvečer, torej par ur pozneje, se niti zmenili niso za človeka, ki se je nahajal v smrtni nevarnosti in katerega smrt težila bi njih vest, če je sploh kaj imajo, kar pa je dvom-no, ker drugače ne bi tako ravnali. Kaj pa torej drugega od božje poti, ko se še tega ne držijo, kar se zahteva od slehernega, ne glede na to, gre li z božje poti ali pa od plesa. Klerikalci bodo gotovo to kot izmiš-leno laž proglasili', kljub temu, da je ta dogodek na žalost resničen. Ker bo čita-telja gotovo zanimala ta božja pot, ki tako blagodejno deluje na srca vernih obiskovalcev, naj povem, da je ta v lepi Vipavski dolini in se imenuje Log. Dvakrat na leto zbirajo se verne ovčice na tem svetem mestu, kjer se pasejo in obirajo dušno pašo. Ali da je to bolj slaba paša, priča navaden dogodek. Da se je prejšnje čase tudi vedno plesalo, je gotovo. Zato pa je bilo na Velikega in Malega Šmarna dan, to je 15. avgusta in septembra, tudi največ mladega bogaboječega ljudstva, ki e je za pridige in cerkev bolj malo zmenilo in se raje vrtelo po gladkem plesišču. Kakor na tej, mislim da se je godilo tudi na drugih božjih potih. S prepovedjo presvetlega kneza in škofa, da se na božjih potih ne sme več plesati — nevarost plesa razložil je v pikantni pornografični rdeči knjižici — zmanjšal je obenem udeležbo bož-jih poti. Učeča cerkev to sama najbolje ve, da so božje poti za ljudstvo brez koristi, takorekoč bob v steno. Ona pa tudi prav dobro ve, da so take božje poti le njim v korist, ker marsikateri novčič izgubi se v farski, vedno nenasitni mavhi. Ljudstvo se doma zadolžuje, da si na božjih potih kupuje vstop v nebo, drugim na veselje in sebi v škodo. In vi, ljubitelji vernega in dobrega ljudstva in njega zastopniki, pokažite ne le z besedami, nego tudi z dejanji, če res ljubite slovenski narod in se brigate za njegov blagor. Božje poti so za ljudstvo pogubne in prava rak-rana na njegovem telesu. Ljudstvo je lahko verno in pobožno doma in ga ni treba izkoriščati pod plaščem božjih poti. Torej proč z rak-rano! n Od Sv. Trojice. Kogar bog ljubi, tega tudi skuša. Kaj ni poslal sv. Frančišku Asiškemu skušnjavo v podobi prašička? In v kaki figuri jo je poslal župniku Bajcu? Ni li bila to neka že poročena žena, doma nekje tam na Pivki pod Nanosom, ne sicer več mlada, a še zmeraj po njegovem okusu? In kri ni voda, a meso njegovo je bilo slabo. Tudi ni tak, kakor je bil sveti Frančišek, ki je le mirno gledal prašička, dočim kako ga je on kaj gledal? Ako je hotel bog v starem veku pokazati svojo moč in vsemogočnost, naredil je čudež. Tudi v sedanjih časih čudeži niso izključeni, ker ljudje, ki imajo tako krepostne pastirje kakor je g. Bajc, vedno bolj in bolj pešajo v sveti veri. Gotovo se je moral tudi na Pivki čudež zgoditi, kamor je gospod Bajc posebno rad zahajal. Po dvanajstih nerodovitnih letih dobila je dotična žena, katero je on obiskaval, ali pa ona njega, fantiča, in klepetuljaste vaške ženice so konstatirale, da je otrok popolnoma gosp. Ludviku podoben. Baje se je o tem čudežu tudi podnanoški gospod župnik kaj čudno izrazil? In niste li rekli, g. Bajc, da boste tožili gospoda župnika? Ste se morda premislili? In zakaj vam je dotični gospod župnik zabranil nositi hostije seboj, češ, ako hočeš maševati v dotični vasi, pridi po hostijo k meni. Res slabo vas je moral ceniti, ker prepričan je bil, da hodi v njegov hlev volk v jančji podobi? In zakaj ste govorili vašim vernikom, da je gospa, ki vas obiskuje, vaša teta in ste celo na prižnici to povedali? Ste se hoteli li obvarovati govorice od strani faranov? Torej povejte, g. Bajc, kaj je na tem resnice. n Pivška smešniea. Luftinženir Jesih vpraša filozofa Trna, zakaj ni mogel najti pastir dlake v jajcu. — Filozof nagubanči čelo in se globoko zamisli. Kmalu jo pa pogrunta in reče: »Prepričan sem, da za-, to, ker je bilo jajce gotovo klopotec, pa ga ni hotel pastir razbiti, ker se je bal, da bi preveč zasmrdelo. n Čudno postopanje Hruše, ravnatelja c. kr. kobilarne v Lipici. Kakor vsako leto, je tudi letos kupila kobilarna od hre-novških kmetovalcev seno. A ko so ga ti pripeljali v Lipico, ga ravnatelj Hruša ni hotel sprejeti po že prej dogovorjeni ceni. Kdor je bil zadovoljen s tem, da mu je ravnatelj odbil pri stotu po eno krono, je oddal seno, kdor se pa ni maral pokoriti tej zahtevi, tega je dal ravnatelj po orožniku iz kobilarne ven zapoditi. Nek kmet je tildi dal kobilarni svoj voz na razpolago. Rabilo se ga je več tednov v c. kr. kobilarni. Dotični kmet pa je dobil za plačilo in uslu- go, storjeno c. kr. erarju, to, kar drugi. Bilo je tudi njemu odbito pri stotu po eno krono. Z drugim kmetom se je pogodit tudi za slamo. Vendar pa mu jo ravnatelj ni plačal, kakor sta se zmenila, češ: drugje jo dobim ceneje. Ravnotako se godi onim, ki pripeljejo v Lipico les. Z eno besedo rečeno, se godi z vsemi, ki v Lipico kaj na prodaj pripeljejo, velika krivica. Senarji se celo pritožujejo, da se jih pri vagi po več stotov oškoduje. In to je zelo čudno. Senarji, ki vozijo seno v Trst in ki naj-preje seno doma zvagajo, se o domačih va-gali nič ne pritožujejo, ker v Trstu malo, ali pa nič ne zavagajo, dočim so kmetje na lipiški vagi zavagali pri vozu za več stotov. In vendar so vage po kmetih vsako drugo, ali tretje leto po strokovnjakih pregledane. Postopanje Hruše, ravnatelja c. kr. kobilarne v Lipici, nasproti kmetom ni lepo. Javnost naj sodi po svoje. Vprašamo pa višje kroge, ali je njim znano to postopanje g. ravnatelja Hruše napram slovenskim kmetom, ki se s krvavimi žulji svojih rok borijo za svoj obstoj? In če jim je znano, zakaj puste kaj takega, ki stavlja c. kr. kobilarno v Lipici le v slabo luč in jemlje kmetom vsako zaupanje do nje? — Več prizadetih kmetov. + Sv. Jošt pri Vrhniki. Naš vsega-mogočni župnik Jože Nagode si dovoljuje reči, katere so mogoče kje med culukafri in ne med civiliziranim ljudstvom. Tako je pokazal svojo samopašnost na Marijin praznik, dne 15. t. m., ko je pobiral v smreški cerkvi »ofer« od možkih. Izpred oltarja ga je dal vpričo vseh vernikov v svojo nenasitno farško bisago. Zenski »ofer« je vzel s svojima dvema ključarjema, ne da bi vprašal in račun dajal za to. Ključarje si je volil sam, neupoštevajoč splošno ljudsko voljo, katere ključarje bi se volilo kot cerkvene zaupnike. Denar, ki ga je omenjeni dan mežnar nabral od vernikov okoli cerkve in ga shranil v omaro na desnem kraju v žagradu, je častiti župnik s ključarji odstranil in spravil v svojo lastno shrambo. Zares so danes pri nas v hribih tako čudne navade, da more župnik tako samopašno postopati. -V cerk- vi se ta človek bolj malo briga za svoje opravilo. Ko je dajal z monštranco blagoslov, jo je potem v oltar narobe postavil. Za kmeta je vse dobro, ker se na take reči kmet malo razume. — Čudno se govori pri nas tudi o nekaterih Marijinih devicah, da jih je sveti duh obiskal in jim na-zvestil spočetje za naraščaj »Čukov«. Po vzorcu škofove rdeče brošure! n Veselica gasilnega društva v Ilirski Bistrici pretečeno nedeljo je dobro vspela, samo vreme je malo nagajalo. Čudno je, da ni bilo »hocli« - gospodov zraven, ako-ravno se radi zabavajo. Seveda, gasilno društvo je demokratično in ni razlike med člani in udeleženci. Kajne, gospoda, ki si mislite: »Vse jaz in jaz vsel« Mimogrede naj omenim vrle pevce, ki so častno rešili svojo nalogo. Tu so pokazali, da imajo izvrstne glasove in tudi veselje. Samo škoda, da ni pevskih vaj večkrat, kajti v tako velikem kraju, kot je Bistrica, bi se da- lo marsikaj napraviti. Korajžo, pa bode šlo. — Upamo, da bomo imeli kmalu priliko poročati o drugi veliki veselici v korist »Sokolskemu domu«. — »Malarmaj-ster« Bremer je tako predrzen in mogočen, da smo ga prisiljeni nekoliko pogladiti radi njegove ošabnosti. Ta nemški pritepenec je tako ošaben, da vsakemu grozi s tožbo, ako mu količkaj v šali reče. Je res »lepo«, da ga tako podpirajo tisti v Bistrici, ki vedno kričijo: »Živio Slovenija! Živio! Na zdar!« Vendar čemu so drugi slovenski soboslikarji! Zakaj je Slovenec pri Nemcih preziran. Slovenci pa mu prinesejo še odejo, da ga ne zebe, ako pride tujec k nam. 11 Otvoritev klerikalnega »Društvenega doma« v Logatcu. Pretečeni ponedeljek se je vršila pri nas slovesna otvoritev nove klerikalne »kasarne«. Sodeči po bobnanju v klerikalnih časopisih, smo mislili, da bo prišlo ta dan vsaj toliko ljudi v Logatec kakor jih je bilo tu ob priliki I. zleta notranjskih sokolskih društev, pa je bila udeležba za dobri dve tretjini slabša. Da bi bilo videti več zastav, razobesili so nekateri klerikalci tudi cesarske, med njimi bivši soc. demokrat Urbas, ki baje še sedaj cerkev samo od zunaj gleda, in pa gostilničar Meze — pravijo da na povelje svoje boljše polovice. Tudi papežkih zastav ni manjkalo, dokaz, da so naši klerikalci verni hlapci in oboževalci tistih, ki teptajo in zatirajo slovansko bogoslužje. Na slavnost je prišel sam Prevzvišeni, ki pa nima pri svojih ovčicah niti toliko veljave, da bi ga v vozu peljali na svoje mesto. Zato se nam je naš dušni pastir prav iz srca smilil, ko je moral peš mahati po klancu. Po sprejemu, pri katerem se niti enemu od došlih gostov ni zdelo vredno zahvaliti se na pozdravne besede nekega študenta, uvi--stili so se bili kar v četverostope, ker bi imel načelnik najbrže\preveč dela, ako bi jih hotel spraviti v zbore Nin čote. Za Orli so s povešenimi glavicami stopicale pobožne Bogomile, ki so se očividno sramovale narodni nošnji podobne obleke ali pa jim je bilo hudo, da morajo javno hoditi — za fanti. Tudi klerikalne mamice, ki so si ta dan dale »čepe« na glavo, niso bile nič kaj zadovoljne ker so jih pustili gospod škof na cedilu. Zato je tudi večina možakarjev ostala doma in so ljudje le od daleč opazovali klerikalno procesijo, kateri je manjkal do popolnosti samo križ in eden, ki bi naprej molil. Pot je peljala seveda naravnost v cerkev, kjer se je vršil prvi del slavnostnega sporeda — litanije. No naši klerikalci so jih res potrebni. Na to se je lkerikalci so jih res potrebni. Na to se je ma«, katerega bo škofov žegen varoval vsega zlega in hudega. Ob petih se je pričela telovadba, ki pa na nepristranskega opazovalca nikakor ni mogla napraviti ugodnega vtiska. Veselica, ki se je vršila po telovadbi, je bila prav klaverna, ter vsled škofove mogočnosti ni mogla priti do prave zabave. Zato jo je Prevzvišeni tudi kmalu odkuril. Sem pa tam se je oglasil kak pevski zbor, ki je pa umetne pesmi tako mrcvaril, da bi se skladatelj jokal, če bi jili poslušal. Zato je pa šla bolj gladko: »Kdor pije alkohol, ta čuti glavobol . . .« Na veselico je izjemoma zašel en klerikalni srbski veleizdajnik — pripel si je namreč narobe slovenski trobojni trak — a k sreči ga navzoči višji uradnik iz Ljubljane ni opazil. Pravo življenje se je pričelo šele proti večeru. Nočemo trditi, da je to mogoče v zvezi s prejšnjim imenom »Orlov«, ali pa s posledicami preveč za-vžite pijače, ampak Slovenec je končno tudi rad vesel in če mu to sam škof brani. In tako se ni čuditi, če je klerikalna mladina za nekaj časa pozabila na Terseglavove nauke v »Mladosti«, ter na škofovi brošuri »Mladeničem« in »Dekletom«, ter se zavrtela v »pohujšljivem« plesu. Misli- li smo, da bo prišel škof inspicirat svoje ovčice, pa ga ni bilo. Mogoče bi tudi on naletel na zaljubljenega »Orla«, držečega rahlo okoli pasu brhko »Bogomilo«. No, srcu se končno ne da prepovedovati . . . Seveda zopet ne mislimo pri tem nič hudega, čeprav se je čula na vrtu tudi pesem: »Marija, hiti na pomoč!« — Tako se je torej vršila slovesna otvoritev »Društvenega doma«, ki se v Logatcu najbrže ne l)o rentiral. Zanimivo je, kako so prišli naši klerikalci do tega poslopja. Toda o tem drugič! Gospodarstvo. Kmetijska šola na Grmu. Z novourejno kmetijsko šolo na Grmu so se strokovni izobrazbi naših kmetskih mladeničev odprla vrata na stežaj. Sedaj se ne more nilie več izgovarjati, da se šola premalo ozira na potrebe raznih naših krajev. Pogoji šolanja so tako ugodni, da lahko obskujejo šolo Dolenjci in Notranj-ci iz vinorodnih krajev, kakor tudi Gorenjci in dmigi deželani iz živinorejskih in poljedelskih krajev. Za vse je skrbljeno. Za kmetske sinove iz vinorodnih krajev se je vpeljala letna šola, za vse druge pa zimska šola, tako da ustreza s to svojo uredbo vsem potrebam kranjskih gospodarjev. Najvažnejši korak za napredek strokovne izobrazbe našega ljudstva se je napravil s tem, da se je vpeljala, zimska šola. Veliko kmetskih mladeničev, ki so pouka nujno potrebni, pohajajo pozimi doma. Koliko zfatega časa se izgubi s tem za stanovsko izobrazbo! Vsem tem mladeničem je treba strokovnega pouka, da se pripravijo za svoj poklic! Vsem tem se nudi sedaj na Grmu zlata prilika, da se praktično izuče v živinoreji, v prašičereji, v mlekarstvu, v porabi in pripravi raznih krmil, v ravnanju z gnojem, v napravi gnojišč, v uporabi umetnih gnojil, v zboljšanju hlevov, v perutninarstvu itd., itd. Saj je zimski čas najugodnejši čas, da se učenci praktično vadijo o vseh teh stvareh. Kmetijska šola na Grmu bi morala biti odslej naprej polna zimskih učencev in samih sinov, ki so namenjeni za dom. Prednosti zimskega šolanja so namreč dandanes tako velike, da. bi jih ne smel prezreti noben gospodar, komur je le količkaj na tem, da se sin nekoliko bolj izuči in bolj pripravi za pouk po zimi, torej v času, ko je najlepša prilika za pouk kmetske mladine in ko se kmetski sin najlaže odtrga od domačega dela, ampak zimska šola je tudi najcenejša. Zimska šola traja dve zimi po pet mesecev, od novembra do konca marca, skupaj torej 10 mesecev. Ce ima pa mladenič zadosti pred-izobrazbe, se lahko sprejme v drugi tečaj zimske šole, tako da traja ves pouk le pet mesecev. Velika ugodnost je pa tudi to, da je za obisk te šole določenih 20 štipendij po 150 K za tečaj. Vpeljala se je pa tudi letna šola s tem namenom, da se učenci praktično poučujejo posebno v obdelovanju vinogradov, v kletarstvu, v sadjarstvu in v uporabi sadja. Ta letna šola se prične tudi z mesecem novembrom in obstoji iz dveh tečajev, iz zimskega in poletnega. Zimski tečaj traja do konca marca (kakor zimska šola), poletni tečaj pa traja od aprila do konca oktobra z enomesečnimi počitnicami meseca julija, tako da traja letna šola vsega skupaj enajst mesecev. Ta šola je namenjena za sinove iz vinorodnih krajev naše dežele. Njena ugodnost se kaže tudi v tem, da trpi samo eno leto in da so stroški šolanja vsled tega izdatno nižji. Ker traja samo eno leto, se naši posestniki veliko lažje odločijo poslati svojega sina v njo, kakor prej, ko je trajala dve leti. Kdor bi pa hotel svojega sina, ki ga je vpisal v letno šolo, izobraziti tudi še v praktični živinoreji, v mlekarstvu, v prašičereji, v travništvu itd., ga lahko vpiše še v drugi tečaj zimske šole, da se tam pouči še v teh predmetih. Tako ostane sin poldrugo leto na kmetijski šoli in dovrši pouk v vseh potrebnih kmetijskih strokah. Tudi za to šolo je ustanovljenih 10 štipendij, ki znašajo po 300 K na leto. Kdor ima ukaželjnega sina, ki ga je namenil za dom in ga želi šolati na Grmu, naj se oglasi in naj priloži prošnji rojstni list, zadnje šolsko spričevalo, zdravniško spričevalo, spričevalo o lepem vedenju in izjavo, da se zavežejo starši plačevati stroške šolanja. — Za štipendije je prositi do 15. septembra t. 1. gd Svarilo! Zadnji čas razširjajo neki individui lažnjive vesti o naprednih gospodarskih zavodih. To so izbruhi hudobnih jezikov, ki vedoma lažejo ali iz zavisti ali rudi svojega žepa. Dolžnost vsakega naprednjaka je, da dotične lažnjivee naznani prizadetim zavodom, da morejo z obrekovalcem obračunati, pa bodisi, da je dotič-nik klerikalec, neinčur ali kaj drugega. Tiske ljudi je primerjati s pobiči, ki lahko-mišljeno vržejo kamenček in razbijejo okno. Kolik uspeh! Gospodarju res škodujejo, ne pomislijo pa, da zadošča manjši kamenček, ki se vrže v izložbe pobičevega očeta nazaj in podere se vse. gd Ne vodi premladih telic. Govedar-stvo trpi pri nas veliko škodo tudi zaradi tega, ker pripuščajo gospodarji premlade telice. Taki gospodarji si pač mislijo, da jim bodo dajali živali dosti večje koristi, če jili začno rabiti v zgodnejši mladosti za pleme. Svoje napačno ravnanje pa opravičujejo zlasti s trditvijo, da postane zgodaj pripuščena telica boljša molznica. Nekateri gospodarji se pa zopet preveč boje, da bi jim telice ostale jalove, ko bi odlašali nekaj časa s plemenitvijo in tegadelj vodijo svoje telice, kakor hitro se začnejo pojati. To ravnanje moramo odločno obsoditi, ker je na veliko kvar naši govedoreji. Prezgodnje puščanje telic ima ta na,-sledek, da živali zastanejo za celo življenje v rasti in da dajejo prvikrat slabotna teleta, ki po navadi niso za daljno rejo. Prva teleta od premladih prvesnic dobi pri nas z večine mesar v roke. A tega bi nikakor ne bilo treba, ko bi naši gospodarji vodili (po plemenu) dovolj razvite telice, ker od doraslih telic so tudi teleta potem zadosti čvrsta in krepka za rejo. To opazujemo laliko pri vseh drugih domačih in divjih živalih, ki se plemene v pravi starosti. Da bi pa bile zgodaj pripuščene telice potem boljše za molžo, to še ni dognano. Pripeti se sicer res, da jo časih zgodaj pripuščena žival boljša molznica, ali take živali pridejo zato navadno tudi prej ob mlečnost, tako da jih ne morejo nikdar toliko časa pridržati za rejo, kakor pa telice, s katerimi smo pravilno ravnali ter jih vo lili, ko so že dovolj dorastle. Kedaj so pa telice dovolj razvite za plemenite v? V naših razmerah so poprek z l1/?, letom že toliko močne, da jih lahko pripuščamo k juncu. Če je telica posebno čvrsta in dobro razvita, vodimo jo lahko tudi že z IV4 letom. V nasprotnem slučaju pa kaže čakati do la/4 leta ali pa še dalje. Dotlej lahko čakamo! Zaradi tega se bodo živali vseeno obrejile. Sicer pa moramo v tem oziru po-kladati našim gospodarjem to-le na srce: Skrbite, da se ne bodo začele telice prehitro pojati. Prezgodnjemu pojanju sta večidel vzrok ali predobra reja ali pa obila dotika z junci. Telice je tegadelj v hlevu ločiti od juncev in rediti ob času bližajočega se pojanja z manj tečno krmo. Sploh jih je imeti v tej starosti bolj na malem in trdem. Ob času paše jih je pa goniti tudi ob slabem deževnem vremenu venkaj. če bodemo tako ravnali, nadejati se smemo veliko lepših uspehov pri govedoreji! gd Ali je res treba živini sol pokla-dati? Kolikor soli potrebujeje živali za svojo hranitbo, toliko je dobivajo v použiti krmi; veliko soli ima v sebi mlada zelena krma, kakor trava, detelja itd. Posebno veliko soli pa nahajamo v pesi. Najmanj soli je v slami. Če bi imeli pri reji živine samo to v čislih, da se žival sploh le hrani ali preživi, potem bi ne kazalo pokladati še posebej soli, ker jo dobivajo zadostno v dobri krmi. Toda sol kaže pokladati iz mnogih drugih ozirov. Sol učinkuje izvrstno v živalskem telesu, ker pripomore, da se izcejajo v večji meri prebavne sline, ki so neobhodno potrebne za dobro prebavljanje. Sol pospešuje potemtakem celo prebavo, kar je posebno važno, če pokladamo živini težko prebavljivo krmo; saj vemo, kako lahko si žival pokvari želodec s slabo in težko prebavljivo krmo. Če pokladamo tedaj sol, se želodec ovaruje pred pokvaro in krma se zajedno bolje ukoristi. Celo malovredna in sprijena krma se dosti lažje prebavi, če jo osolimo, in je sol poleg take krme celo neobhodno potrebna. Posebno važno je pokladati sol poleg take krme, ki želodec slabi, kakršna je n. pr. skisana krma, ugreta krma in sparjena krma. Sol draži živali k pitju, zlasti ob času suhe krme, kar vpliva zelo dobro na večjo mlečnost. Pri pitavni živini kaže sol posebno v zadnjem času pitanja pokladati, da ostanejo živali bolj ješče. Preveč soli pokladati je pa napačno in škodljivo. V obče zadostuje, če pokladamo goveji živini na 100 kg žive teže 0-8 dkg soli na dan. 0 razsvetljavi. Iz predavanja A. SIča. Ogenj in razsvetljava igrata v človeškem življenju jako veliko vlogo; saj tvorita toplota in ogenj predpogoj za naše življenje. Sledeča razprava naj pokaže, kako se je razvijala (umetna) razsvetljava, kako smo prišli do najbolj enostavnih pripomočkov potoni tehnike do tako mogočno razvitih in dovršenih priprav, s katerimi si delamo ogenj in umetno luč. Ogenj so si napravljali divji ljudje že v predzgodovinski dobi, v takozvani kamenem dobi, s tem, da so tolkli dva kamena, pozneje kresilna kamena, drug ob drugega. Iskro so spustili na suho travo ali mah, pihali vanj in tako dobili plamen. Pomagali so si tudi s tem, da so trli trd in mehak les (5—10 minut), ali pa s tem, da so sukali (vrtali) lesen drog v leseno ponvico, v kateri se je nabral lesen prah, ki so ga pozneje nadomeščali s prahom oglja. Trs (Bambus) so precepili, vtaknili skozi trsovo nit, drgnili s to semintja in prah se je vnel (2—3 minute). Trske so vtikali v čelesnik. Napravljali so si tudi baklje iz brezovega ali leskovega lesa. Še dandanes si svetijo ljudje, ko gredo v cerkev, s takimi bakljami ali obrabljenimi brezovimi metlami. Razsvetljava s trskami in bakljami se je ohranila daleč v srednji vek. Pozneje so si napravljali smolnate baklje, ali pa so vžigali smolo v kotličih. To so uporabljali tudi Grki in Rimljani. Pred 400 leti so bile še ceste v naj-večjih mestih, kakor na Dunaju, Parizu itd. nerazsvetljene. Kdor se je ponoči vračal domov, je moral sam skrbeti za razsvetljavo, če ni svetila luna. V temnih nočeh so bili ropi in umori na dnevnem redu. V Parizu so zato nastavili čvrste može, oborožene z mečem in bodalom, ki so nosili na dolgih drogovih goreče smolnate vence. Ti možje so hodili po cestah semintja. Pozneje so napravili na stalnih drogeh ponvice z gorečo smolo. Na Dunaju so bili nastavljeni hlapci, ki so vtikali goreče trske v železne čelesnilce, pritrjene na hiše. Šele v 17. stoletju so tu napravili kotličke s smolo. Pozneje so začeli uporabljati olje in živalske tolšče. To dvoje so poznali že najstarejši kulturni narodi: Indijci, Egipčani, Izraelci, Feničani, pa tudi stari Grki in Rimljani. Izpočetka so olje in tolščo zažigali v stanovanjih v kotličkih, pozneje v leščerbah. Kmalu potom, ko so Turki drugič oblegali Dunaj, so napravili Dunajčani na ulicah po pariškem vzoren prve svetilke, v katerih so žgali najprej loj, potem loj zmešan z oljem in naposled samo olje. Za te svetilke so bile določene postaje in hišni posestniki, pri katerih so bile na hišah pritrjene svetilke, so morali zvečer sami vzeti svetilke, jih prižgati, zjutraj pa zopet oddati. Leta 1777. so nastavili za prižiganje uslužbence, ki so bili uniformirani in oboroženi s kratko sabljo; vsak je nosil v rokah dolg drog z železnimi vilicami na kon-cu. S temi je obešal in snemal svetilke. S tem, da so Grki vmakali stržen v olje in uporabljali pozneje tudi stenj, jo bil dan prvi povod za iznajdbo sveč. Revnejši Rimljani so sukali predivo in ga pomakali v smolo, bogatejši pa v vosek. Rimski cesar Konstantin Veliki je dal Carigrad na Sveti večer razsvetliti s svetilkami in voščenimi svečami. Vosek je bil takrat silno drag in voščenic so so posluževali le bogatejši ljudje. Navadno ljudstvo pa je ostalo pri leščerbah, bakljah in trskah. Pripoveduje se, da je imel angleški kralj Alfred Veliki sveče, ki so gorele ravno po štiri ure in so mu s tem tudi kazale, koliko je na času. Voščene sveče. Vosek nam dajo buče-le. Cvetni prah predelajo v lastnem telesu ter si iz njega napravijo satovje. Sirov vosek je rumen, zato ga moramo razrezati na tanke trakove, politi z vodo in beliti na solncu. Voščene sveče se ne vlivajo, marveč viseči stenji se oblivajo z voskom. Ko zadobe zadostno debelino, jih zvaljajo na marmornatih ploščah, da so lepo okrogle. Voščene svetilke (Wachsstockel) pa vlečejo skozi tanke luknjice. Voščene sveče so najstarejše. I.ojeve sveče. Pozneje v 12. stoletju se je začel rabiti za sveče tudi loj in prva lo-jeva sveča se je prižgala na Angleškem. A da se je uvedla po celi Evropi, je bilo treba 300 let. Loj se dobiva od zaklane govedi. Da ni premehak, se mu primeša kozji in ko-štrunov loj, ter se vlije v kositrove ali steklene kalupe. Stenj je iz bombaža. V tovarnah izločijo iz loja olein, da lepše gori in manj diši. Olein rabijo potem za izdelovanje mila. Slearinove sveče (1. 1831.). Iz loja se s pomočjo apnene vode in hudičevega olja izloči stearin. Te sveče so trše in bolj debele. Nasprotno prejšnjim se vlivajo, ali pa se stenj pomaka zaporedoma v raztopljen stearin. Da so stearinove sveče bolj debele, jim pridevljejo tudi arzena, kar je pa jako škodljivo. Pripoveduje se, da je bil nemški cesar Leopold I. (1657—1705) zastrupljen s takimi svečami, a so ga vendar oteli smrti. Sperinacelke. Spermacet je tekoča, popolnoma bela tvarina, ki se nahaja v glavi glavača in se na zraku strdi. Spermacetin je pa jako drag. Zelo zanimive umetne razsvetljave se poslužujejo nekateri narodi v Indiji. Tu imajo ličinke raznih hroščev (podobne našim kresnicam), ki se tako svetijo, da ljudje pri tej luči lahko opravljajo raznovrstna opravila. Zvcplenkc, vžigalice. Do leta 1803. so si napravljali ogenj s kresanjem jekla ob kresilni kamen in z gobo. — Jeli so pomakati predivo v raztopljeno žveplo in te prve žveplenke so vžigali na tleči kresilni gobi. Leta 1803. je izumil neki delavec iz tovarne za puške pnevmatično vžigalo. Za tem so šele napravili vžigalice. Les so prevlekli s kloro-kislim kalijem, ter jih pomakali v hudičevo olje; to olje nositi s seboj je bilo zelo nevarno. Pozneje so napravili glavice vžigalicam iz klorkalija in antimona ter so jih obdrgnili ob zviti papir, prevlečen s peskom. Tudi to je bilo nevarno. Leta 1833. so napravili prve fosforove vžigalice. Delavci v tovarnah pa so pri tem silno oboleli. Zato jih je bilo težko dobiti za delo. Leta 1845. so spoznali, da je rdeči fosfor neškodljiv, in tedaj so napravili prve švedske vžigalice. Glava je klorkalij in antimon, drgalo pa rdeči fosfor in stekleni prah. Petrolejke. Ko so v severni Ameriki zasledili mnogo vrelcev petroleja, so začeli rabiti petrolej za razsvetljavo, ki je bil pa zelo nevaren, ker se je rad vnel in eksplodiral. Začeli so ga čistiti. Toda te svetilke so bile izpočetka prav primitivne in plamen je bil sajast. Pred dobrimi 150 leti pa so iznašli cilinder, ki povzro-čuje, da prihaja k plamenu mnogo zraka. Ogljcni delci zgore in plamen je čist in svetel in ne povzročuje smradu. Zato je treba svetilke dobro čistiti. Star stenj ne vleče, več petroleja kvišku, zato ga je treba nadomestiti z novim, četudi še ni pogorel. Nov stenj naj se namoči 24 ur v vinski jesih, nekoliko otre in posuši. Ako gore petrolejke privito, povzročujejo smrad, petroleja pa se prav nič ne prihrani. Ko se luč ugasne, je treba stenj priviti navzdol, potem pihniti. Oe se petrolejka vname, naj se ne pihne, temveč naj se zakrije z debelimi rutami, ali sti’ese nanjo pepela. Bencin. Pri čiščenju petroleja se dobi bencin. Gori lepo svetlo, a je zelo nevaren. Svetilni plin je izumil Francoz Lebon, toda na francoski akademiji znanosti se je reklo, da spada v blaznico. Vendar so ta plin leta 1805. vpeljali v Birminghamu na Angleškem kot svetilni materijal, v Parizu pa leta 1818. in na Dunaju leta 1840. Svetilni plin izdelujejo iz premoga in lesa. Plin je pa jako nevaren, ker rad eksplodira in škoduje, če se ga vdihava. Parafinove sveče. Parafin se dobi, ako se destilira katran iz lesa ali rjavega premoga; dobi se pa tudi od smrdljivega skri-ljevca, ki je napojen s parafinom. Ta izvira od živali, ki so živele pred potopom. Skriljevec se nahaja v Nemčiji. Te sveče se poleti rade skrive, ker je parafin premehak. Sedaj izdelujejo tudi sveče iz zmesi steaiuna in parafina, ali pa namešajo loj in parafin,ter to zmes obdajo zunaj s stea-ri novim plaščem. Električna luč je najbolj razširjena in najbolj praktična umetna razsvetljava ter se da posebno dobro uporabiti tudi za privatna stanovanja, ker ni tako nevarna, kakor plinova ali petrolejeva luč. Acetilen. Leta 1895. se je posrečilo napraviti na cen način kalcijev karbid, in sicer iz oglja in apna. Ta luč je dnevni svetlobi najbolj podobna. Acetilen pomešan z zrakom silno eksplodira. LI S_T E K. Karma. Grof L. N. Tolstoj. (Dalje.) Cim so razbojniki izginili, se približa mladi menih ranjencem, da bi jim pomagal. Toda vsi so bili že mrtvi, samo pri Madaguti je bilo še čutiti znake življenja. Menih pohiti torej k manjhnemu potoku, ki je tekel tam blizu, zajame s svojim vrčem vode ter jo prinese umirajočemu. Madaguta odpre oči ter reče škripajo z zobmi: „Kje so nehvaležni psi, katere sem tolikokrat peljal na gonjo? Brez mene bodo kmalu izgubljeni, kot šakali, katerim so lovci za petami." „Ne mislite več na svoje tovariše, na sokrivce vašega pregrešnega življenja. Pomislite rajši na svojo zadnjo uro in na svoje zveličanje. Napijte se tule vode in dajte, da Vam zavežem rane. Mogoče Vas še rešim smrti 1“ „Tega ni treba," reče Mandaguta; „jaz sem izgubljen; ti lopovi so me ranili smrtno. Oh, ti strahopetci! ti nehvaležneži 1 Tiste udarce so mi dali, katerih sem jih sam naučil." »Žanjete to, kar ste sejali; če bi bili naučili svoje tovariše kaj dobrega, bi Vam bili izkazali kaj podobnega. Učili ste jih moriti, zato so Vas njih roke umorile." „Prav imate," reče razbojhiški glavar, »zaslužil sem svojo usodo; toda mora biti strašno, če bi imel v svojem bodočem življenju žeti plod vseh svojih slabih dejanj! Povejte mi torej, sveti mož, kaj naj naredim, da zmanjšam pezo svojih grehov, ki mi tlačijo prsi, kot ogromna skala?" Iztrgajte iz srca vso svojo maščevalnost; zadušite svoje zle strasti in napolni naj Vam dušo ljubezen do vseh bitij!“ »Storil sem mnogo hudega in nič dobrega. Kako naj bi ušel tej mreži bolečin, katero sem si stkal sam s svojimi zlimi nagnenji? Moja karma*) me povede v pekel, ker nisem nikoli mogel najti poti do zveličanja." »Da, to je res," reče menih, »Vaša karma požanje v Vašem bodočem vtelešenju plod semena, katero ste razsipali. Kdor zagreši zla dejanja', se ne ogne njih posledicam. Toda ne obupajte; vsak človek se more rešiti, če žrtvuje svojo individualnost. Za primero Vam povem povest o znamenitem razbojniku, Kandate po imenu, ki je umrl brez kesanja ter vstal znova kot demon v peklu, kjer je trpel najstrašnejše bolečine. Že dolgo časa je prenašal svojo nesrečno usodo, ko pride na svet Buda. Tisti čudoviti čas je prišel žarek doli do pekla ter vzbudil upanje vsem demonom.**) *) Karma je indijski nauk o vzrokih in posledicah. Dobrim dejanjem sledijo dobre, slabim pa slabe posledice. Zato so učili indijski modrijani že mnogo sto let pred Kristusom: Ljubi svojega bližnjega, kot samega sebe. Ker pa verujejo Indijci, da človek pride večkrat na svet, pravijo, da je usoda človeka na tem svetu posledica njegovih dejanj v prejšnjem življenju in da je dobro in zlo njegovega bodočega življenja ravnotako odvisno od njegovega stremljenja, ogniti se zlu in delati dobro. **) Kar je Kristus kristjanom, je budistom Buda, ki je živel par sto let pred Kristusom. Tudi on je prišel na svet odrešit svet, in tudi o Kristusu čitamo, da so se razveselile njegovega prihoda duše pred neldom. On. ured. ,,0 Buda, usmili se me!“ vzklikne ropar Kandate. ..Grozovito trpim, in če sem doslej tudi hudobno živel, bi sedaj vendar le rad hodil pota pravičnosti. Toda ne morem se rešiti mreže bolečin, v katero sem zadrgnjen! Pomozi mi, gospod, usmili se me!“ Zakon „karme“ zahteva, da zla dejanja človeka pogube. Ko zasliši Buda prošnje v peklu vzdihujočega demona, mu pošlje pajka in pajk mu reče: „Obesi se na mojo pajčevino in odidi iz pekla 1“ Ko pajk izgine, se prime Kandate za pajčevino ter začne plezati kvišku. Nit je bila tako močna, da se ni pretrgala, tako da je duh mogel plezati vedno višje. Kar začuti, kako se je začela pajčevina tresti in majati. To je bilo zato, ker so še drugi nesrečneži plezali za njim. Kandate se ustraši. Videl je, kako tanka je pajčevina, in opazil, da se je še bolj stanjšala radi vedno večje teže, ki je visela na nji. Vendar se ni pretrgala. Doslej je gledal Kandate samo kvišku, sedaj pa pogleda pod se ter zapazi velikansko množico peklenskih prebivalcev, ki so mu sledili pri plezanju. ,;Kako more tako tanka nit prenesti vse te ljudi," pomisli ter prestrašen vzklikne: ..Spustite nit, ker je moja!“ (Konec prih.) Somišljeniki, narodnjaki, naročajte! in širite »Slovenski Dom" Izdajatelj In urednik Ivan Bavdek. Listnica uredništva. Vse dopisnike prosimo, da nam čim-preje vpošljejo dopise. Najkasneje morajo biti dopisi v tiskarni v četrtek zvečer, ker se na poznejše uredništvo žal ne more več ozirati. Naročajte in razširjajte „Slov. Domu. Kdor želi dobro jesti privošči naj si večkrat izborne PeJcatete, ki naj bodo napravljene po receptni knjigi Prve kranjske tovarne testenin v Ilirski Bistrici. Pošlje se vsakomur zastonj in poštnine prosto. 18 43 8 25 cT« o ■s 3 •X ii 8. si ^ K O. n 33 ^ Irm cene v £jubljani Cena od do K h K h 1 kg govejega mesa I. vrste . . 1 40 1 60 1 i» » »» H* it * • 1 20 1 40 1 ,| ,, || IH. h • • 1 08 1 28 1 „ telečjega mesa 1 60 2 40 1 „ prašičjega mesa (svežega) . 1 60 2 — 1 „ „ „ (prekajenega) 1 90 2 — 1 „ koštrunovega mesa . . . 1 12 1 20 1 » jagnjetovega mesa .... 1 60 — — 1 „ kozličevega mesa .... 1 80 — — Prašiči na klavnici — — — — 1 kg masla 2 60 2 68 1 „ masla surovega 2 50 2 60 1 „ masti prašičje 2 10 2 20 1 „ slanine (Špeha) sveže. . . 1 80 2 — 1 „ slanine prekajene .... 1 92 2 — 1 „ sala 1 96 2 — 1 „ surov, margarinskega masla 2 — 2 10 1 „ kuhan, margarinskega masla 2 10 2 20 1 jajce. — 6 — 7 I l mleka — 20 — — 1 „ „ posnetega 1 „ smetane sladke — 08 — 10 1 „ kisle 80 — 90 1 kg medu 1 20 1 40 1 „ čajnega surovega masla . . 3 — 3 20 1 piščanec 80 1 20 1 golob — 40 — 44 1 raca 1 80 1 10 1 gos 1 Kapun 3 — 4 20 — — — — 1 puran — — — — 100 kg pšenične moke št 0 . . 38 — — — 100 M „ „ ,, 1 37 50 — — 100 „ ii ii ii 2 37 — — — 100 „ n I, „ 3 . . 35 50 — — 100 „ „ „ „ 4 . . 34 50 — — 100 n ii ii ii 5 * . 32 50 — — 100 n „ „ n 6 . . 28 — — — 100 ,| n „ n 7 . 24 — — — 100 „ „ „ ,i 8 14 50 — — 100 „ koruzne moke .... 17 — — — 100 „ ajdove moke .... 1. 35 — — — 100 „ ajdove moke . . . .11. 31 — — — 100 . ržene moke 27 — — — 1 / fižola — 20 — 30 1 „ graha . . ' 1 „ leče — 36 — 40 — 36 — 40 1 „ kaše 20 — 22 1 „ ričeta — 18 — 20 100 kg pšenice 22 40 — — 100 „ rži 16 20 — — 100 „ ječmena ....... 15 50 — — 100 „ ovsa 17 40 18 — 100 „ ajde 16 20 17 — 100 „ prosa belega 17 60 — — 100 „ „ navadnega . . . — — — — 100 „ koruze 14 40 15 — 100 „ krompirja 6 — 6 50 Lesni trg. Cena trdemu lesu 10 do 11 K Cena mehkemu lesu 8 — do 9 K. Trg za seno slamo, in steljo. Na trgu je bilo voz sena 4 7 50 „ slame 3 50 6 — n stelje — — — &&&&& ifltf Ji jffli MK Mi 'M iflf &&&&&& &&&&&&&& TIK TIR TV« TV* fV> 7P« »¥» »¥* •¥» *r» »r» •¥» »V* »¥» •¥» »v« »t» «¥» •¥» •¥» •¥» »t» *¥» •¥» »V» »t» »¥» •¥» •¥» •¥< «¥» »¥• *¥» Jti m m m m m m m m & m m * Ljubljanska kreditna banka V Ljubljani Stritarjeve ulice štev. 2.(iSla‘ Podružnica v Celovcu. Podružnica v Sarajevu. V/o Del. glavnica K 5,000.000. Podružnica v Spljetu Rezervni fond K 450.000. Podružnica v Trstu. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih Kupuje in prodaja srečke in vrednostne papirje vseh vrst po dnevnem kurzu. 74 20-3 * m m m m m m m m m m m m m MM 'Vi 7w\ rVk »¥• »¥» »11» ™ rP» cV» ™ 7W* »IR r^r* »r« »V* rV* * rP» ■■= Najbolj varno naložen denar ======= Stanje hranilnih vlog nad 38 milijonov kron. je v slovenski Rezervni zaklad nad 1 milijon kron. MESTNI HRANILNICI LJUBLJANSKI. Za varnost denarja je porok zraven rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso davčno močjo. V to hranilnico vlagajo sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkveni denar. Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsak dan od 8. do 12. ure popoldne In od 3. do 4. ure popoldne. Jih obrestne po ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Dne l.in 16. vloženi denar se obrestuje takoj Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega In ga vlagateljem ne zaračuni. S~° ejtmajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo.__________________ Posoja se na zemljišča po 5°/, in proti amortizovanju posojila m po najmanj V4°/, na leto. Dolžnik more svoj dolg po-plačati tudi poprej, ako to hoče, Posoja se tudi na menice In vrednostne papirje. Denar se lahko pošilja tudi po pošti. Mestna hranilnica izdaja lične doma&e hranilnike proti vlogi 4 kron, ki se takoj obrestujejo. Priporočamo jih zlasti staišem, da z njimi navajajo otroke k varčnosti. V podpiranje slovenskih trgovcev in obr nikov je vpeljala ta slovenska hranilnica tudi ===================== 3s:red.ltn.o cino-žitvo. Mestna hranilnica ljubljanska se nahaja v lastni palači v Prešernovi prej Slonovi (Elefantovi) ulici štev. 3. 1 24- 15 .2 le ® — >N (N CO cd 10 CD C/3 bi) 45, 10 rr > c« TT CM CM (N CM 00 CO 00 Tt« CM in CO • • > 'c? G CJ O) TJ a> c 0 & 3 a 03 u 0 ‘H' tp CO ’ tipni solin in dežnike domačega izdelka priporoča 3 52—24 Josip Vidmar = v Ljubljani = Pred Škofijo 19, Stari trg 4, Prešernova ulica 4. Za slabokrvne in prebolele je zdravniško priporočeno finno dal« matinsko vino /v v/ najboljše sredstvo. 47 32 13 4 steklenice (5 kg) franko K 4"—■ Br. Novakovič, Ljubljana. Kri! Moč! dosežejo odrasli in otroci, bolni in zdravi. — Polovico stroškov prihranite v gospodinjstvu na kavi, sladkorju in mleku, ako pijete war SLADIN, to je dr. pl. Trnk