- : S'- Siovene Doily in Ohio Advertising Medium EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI □rejši slovenski ' dnevnik v Ohio I Oglasi v tem lis+u so I uspešni XX. - leto XX. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) FEBRUARY 25, 1937. ŠTEVILKA (NUMBER) 4.6 M. TOWNSEND BIL SPOZNAN U KRIVEGA 'V omalovaževanja zvez-kongresa!" se glasi Pravdorek. Najvišja ka-ki ga more doleteti, $1000 globe in eno le-zapora v SHINGTON. — Zvezna ta ° kolumbijskega distrik-f včeraj podala pravdorek, _ E. Townsend, ga be v "Jalova: starostnega penzijske-$200 mesečne ostne pokojnine za vpe ose-®tarosti nad 65 let, &riv o-* ^^ževanja zveznega kon-val'^^ ^°'"*^tniki so se posveto-kaz ^0 minut. Najvišja 2^ kateri je dr. Townsend gloh je tisoč dolarjev še ® eno leto zapora. Sodba izrečena. Sodnik Pey-ki je vodil obravna-Je dal Townsendu tri dni ča-f„' ^ ^^oži prošnjo za novo ob- 'avnavo. Pi'oti dr. Townsendu ko izza lanskega poletja, bil mož pozvan k zasliša-Itotn preiskovalnim odse-Star kongresne zbornice, ^"^cavnik pa se je tekom tako razjezil, da je i Smešnemu odseku obrnil hr-odšel iz dvorane. To je predvsem na prigovarja-.K^^Bga louisianskega za-gy Geralda Smitha. Kon-1 ga je nato ponovno hotgf ^ zaslišanju, a se mož ni tu ^ ^zvati. Ker pa Roosfevel-Prtšl tega, da bi stvar sejg^ i"ešeto pred volitvami, postopanje proti Townsen- Ameriška Slovenija od dneva do dneva I Kratka poročila o rojstvih, porokah, raznih prireditvah, novih grobovih in drugih zanimivostih iz življenja naših ljudi pp širni Ameriki. Pennsjlvajiia *————- V White Valley je pred krat- MORTIMER KRTAČI kim umrl eden prvih sloven- FORDA skih naseljencev v Pennsylva- niji Frank Rozina, star 86 let. DETROIT. — Podpredsednik Rojen je bil mož v Kostrevnici: unije avtnih delavcev U. A. W. pri Šmartnem v litijskem okra- Wyndham Mortimer je v torek ju na Dolenjskem in v Ameri- j precej pošteno okrtačil Henry-ko je prišel pred 45 leti. V'ja Forda zaradi njegove beda-VVhite Valley zapušča sina An- i ste izjave, da mednarodni finan-tona in bratranca, v Forest Ci-' čniki financirajo delavske uni-tyju pa nečaka Feliksa Rozino, i je in podžigajo delavce k stav-Mož ni bil pri nobenem našem' kam. Mortimer je izjavil, da bo-podpornem društvu, ker jih ob delavci najučinkovitejše od-času njegove naselitve v ti de-: govorili avtomobilskemu mag-želi ni še bilo, pozneje, ko so! "atu s tem, da se organizirajo prišla, je bil pa on že prestar,; ^ svojih unijah. Če Fordu ne u-da bi mogel pristopiti. gaja v našem stoletju, se bo mo- V Forest Cityju je umrl John, ral preseliti nazaj v devetnajsto Molek, star 65 let in star na-' stoletje, je dejal Mortimer. Da-seljenec. Doma je bil z Brega v ■ našnji delavec ve, da mu je uni-občini Preserje pri Vrhniki. Bil | potrebna, zato se ji pridru-je član SNPJ. V grob ga je spra-' žuje. (Kar se tiče Fordove izjavila jetika. ve, je najbrž nihče ni vzel resno, Joseph Skerl iz Centra je pre- razen, morda sam. Sicer pa to jel žalostno vest, da mu je v ni prvič, da se je ta magnat Trstu umrla mati v visoki sta-! Javno blamiral. Njegovo "mirov-rosti 92 let. V Ameriki zapušča: no prizadevanje" izza svetovne dva sinova in enega v Avstra- i vojne je še v spominu.) liji, v starem kraju pa eno hčer. - Michigan Barbertonski Slavčki V Detroitu je bil pred nekaj | V nedeljo 28. fabruarja ob 3 dnevi prijet 50-letni Ignac Ko- j uri bo prvi sestanek staršev, ki šutič, ki je bil obtožen, da j?: imajo otroke v mladinskem pev-razpečaval ponarejene bankov- i skem zboru. Na programu je iz-ce. Zvezni detektivi so ga odve- j volitev odbora, ter vzpostavitev dli v South Bend, ind., kjer je j temeljnih smernic ml. pev. zbo-bilo tudi prijetih več ljudi, ob- j ru. Udeležijo naj se vsi starši, tudi oni, ki želijo otroke vpisati v mlad. pev. zbor. Naj pridejo tudi mali pevci, da bomo zopet Krvavi boji na Unija št. 45 U. A. W. madridski fronti se zahvaljuje • • uniie so IZ- pozabilo se p; Dr prestopka. dofeit je sprejel prav- iti ^ , '''vde popolnoma mirno mišica na njegovem Pcavd"! ^ zganila ob čitanju bil no "Ta prtivdorek ni """Mčakovan' imeli tak je dejal mir- smo povod pričako- llOj ^ati pravdorek, pričakuje gali_ w ^ ^°mo eventualno zma-lo, delo se bo nadaljeva- bo _ ^ (pravdorek krivde) ne Ko j^^P'^aviio nobene razlike." Pa jg ^^PUstil sodno dvorano, fck "« "^^^vil, da je bil pravdo- ""^pravičen". advokat Elisha j® izjavil,, da bo vzel inštanco, ako bo ^anso^ ®kel novo obravnavo. P^'avii da je sodnik na- ko je izključil e To... ° o ^v. opravičijivosti" dr. ega koraka, je imela samo dve iti k Townsenda same-. fori^jj^'^^resnika Toiana iz Ca-'^3avo g ^^Wnsend je zanikal bivšega pomoč-®3al, J B. Kieferja, ki je (be Townsendov ko- izpred kongresnega Kot " v «a) "®trat preračunan % °tek poteza". okr je zasledo- n gledalcev. Kon- ^'■^ik 01^'^ Missourija, na-^'^jGnega kongresnega g. hotel podati nobene ip ^ ® Pravdoreka krivde. Vladne čete so zavzele važ- Louis F. Spisak, predsednik ne pozicije južno od Madrida. Rebelna letala napadla Valencio Lewisove vojevale nove zrna so Krajevna unija št. 45 U. A. krajevne unije št. 45 U. A. W. (Fisher Body), . 7 " 77 . j nam je poslal v objavo Chryslerjeva avtna korporacna se ]e poda ~ sledečo zahvalo: MADRID. — Že tjva dni je I _ v teku krvaav bitka za posest go re Pingarron na bojišču pri reki w. se tem potom zahvaljuje Jarami, južno od Madrida, ki, vsem posameznikom in organiza-kontrolira glavno cesto, ki veže cijam, ki so nam tako velikoduš- Madrid z začasnim viadnim se- no pomagali tekom stavke v __ dežem Valencijo. Re^eli so to tovarni družbe Fisher Body, ki Policija poslana proti stavkarjem v Decaturju, 111., in v pro zasedh s topm^om, sku- se je končala dne 12. februarja ganta Monici, Cal. V teku je nad 50 stavk sirom dežele sajoc prekmiti to gl-^vno pro- 1937. Zlasti se žehmo zahvaliti, metno zvezo Madrida.^ Valenci- Clevelandskemu avtnemu svetu, DETROIT, dne 25. feb. — Chryslerjeva avtna kor-jo ter tako Madrid Jppolnoma ki je podvzel in tako dobro izvr-j poracija, ki Ima Štiri podružnice (Plymouth, Dodge, De izolirati. J®,šil nalogo zbiranja finančne po-'gg^o in Chrysler), ee je sinoči podala in pristala, da so bo pogajala z unijo avtnih delavcev U. A. W. Pogaja- la, da se bo pogajala z unijo U. A. W. Stav-kujoči tiskarski' delavci v Springfieldu, G., so izvojevali popolno priznanje unije da. sredo. Podrobnosti niso še znane. zato poslalo v boj pazpolož- moči za našo organizacijo. I Ijive čete, da iztiga^, rebelom Obenem želimo naznaniti, ua. . , , .. , važno goro. naša organizacija ne pobira več ^ pnce v ^ Bitka za posest Mt;fPingarro- prispevkov v pomoč stavki. Vsi, Chryslerjeva korporacija, ki uposluje 77 tlsoc delavcev ' na se je pričela v toreJi in je div- ki imajo poveriine listine za po- v devetih mestih, je druga glavna avtna korporacija, ki jala brez prestanka weraj ves biranje prispevkov, ki jih je iz- se je podala in pristala, da se bo pogajala Z U. A. W. Pr- dan. Včeraj so vladn^ete izvr- dala naša organizacija, so pro- ya je bila General Motors *-____- % Sn'rjlr ™ Taisto . ^a.. "KOLEKTIVIZEM" v jim je zavzeti več pijank na Vsem -tistim trgovcem, ki so ""'J« »^avka tiskarskih LITERATURI tej gori. Poveljnik vidnih čet nam pomagali, brez da bi' bili ^^lavcev pn Crowell Pubhshmg yORK. — Sloviti ame- na tem sektorju jt #moči izja- prošeni se iskreno zahvaljujemo ^ prmgtie u, . ompa-1 Theodore Dreiser vil: "Ta gora je že ,toliko kot za vse, kar so storili za nas. J® priznala umjo, ki je cla-,^_ . toženih enakega zločina. Minnesota Zadnjič smo poročali o smrti rojaka Johna Kuziča iz McKin-leya, Minn., pri čemer pa se je pripetila pomota. Omenjeni rojak se je namreč pisal Ruzič in ne Kuzič. Illinois V Livingstonu je bil pretekli petek ubit pri delu v premogovniku družbe Mt. Olive and Stau-ton Coal Mike Cerar, star 50 let in doma iz Brezovice pod Sveto goro pri Litiji. Med delom se je odtrgala velika plast premoga ter ga pokopala pod seboj. Zapustil je ženo in tri sinove. Bil je član SNPJ. Colorado V Colorado Springs je pred kratkim umrl Martin Mertel, star 58 let in doma iz Gornjih Lakonc pri Novem mestu na Dolenjskem. Zdravje in življenje mu je spodkopal rak v drobovju. V Ameriko je prišel pred pred 31 leti in bil je član Zapad-ne slovenske zveze. V starem kraju zapušča dve hčeri. nasa. Boji so bili silno kr veške izgube na ol ogromne. AmeriS« skupina, kateri nai Edward Barsky iz je imela samo včeraj približno devet sto Boji se vrše tuai in severozgpadno ud H' 4a sti v predmestju . < le- sto. Z juga je piišlu poročilo, da šo vladne čete zasedle mesto Pi-tres. Z oviedskega bojišča Krajevna unija št. 45 U. A. Ivi in člo- W. je od srca hvaležna vsem straneh ljudem, ki so ji pomagali v po-bolniška trebi, in upa, da se jim bo lahko je dr. oddolžila na kak način, kadar ■ Yorka, bo potrebno. — Louis F. Spisak, ravka s predsednik št. 45 U. A. W., 14005 Coit rd. niča O. "l. O., za edino kolektiv-"i" »'t«™'"" no zastopnico in se 1» začela po-, '»K"'"]' >^vojc .nd.viduaine zna- gajati z njo v ponedeljek. Tudi!" ""^"' ''f ''.f V" f stavka čevljarskih delaveev ,|Wevajo od pisateljev kolektiv-novoangleikih državah se j,|ho produkc,jo katera ubija za zmago. Okrog 12,7001 P""''""® P°s=bnosti ,4-A > i.„i— jg masna in- kakor nekohko zapeh. Po sestanku je lahko vaja z "Javornikom". Nato gremo pa na koncert članice pevskega društva "Javornik". Miss Bojane Buinac. Odlična :pevka poseda krasen, doneč in izšolan kontra alt. Veliko uspeha Bojana! Na svidenje! — L Seme. Sreča v nesreči W. A. Thompson iz Bay Village in njegova žena sta imela v nedeljo nenavadno nesrečo, ki je nosila s seboj tudi izredno srečo. Vihar je namreč vrgel vehko drevo naravnost po dolgem na avto, v katerem sta sedela, da se je zdrobil in razletel kot škatlica za vžigalice, toda Thompson in njegova žena sta dobila samo nekaj prask, drugače se jima pa ni zgodilo nobene sile. Od njunega avta je o-stalo samo nekaj strte pločevine in tresk! Dvojna smrt v Lorainu V Lorainu, O., je umrl zadnjo nedeljo zvečer Peter Rahotina, ZA KRAJŠE VLAKE star 62 let. Pogreb se je vršil v SALT LAKE CITY, Utah. — torek popoldne. Včeraj zjutraj državno je pa umrl njegov sin Pavel, . Razkosano žensko truplo najdeno V torek so našli na bregu jezera Erie ob vznožju Vzhodne pa 156. ulice razkosano truplo mla-prihaja poročilo, da so vladni de ženske in mrliškoogledna napadalni oddelki, poslužujoč se preiskava je dognala, da je mo-dinamita, prebili rebelno fronto rala biti ženska pred smrtjo v predmestju Maebe ter ga za- noseča, da je bilo njeno truplo sedli. razkosano po smrti in da je bi- Črnokrilna fašistična letala la mrtva manj kot teden dni. so včeraj dvakrat napadla Va- -PoUcija zdaj išče neko "abor-lencijo ter bombardirala valen- cijsko kliniko" v Collinwoodu, cijsko pristanišče. To je bil pr- o kateri je znano, da je obsto- Icoiičnld. z f — j , .. .. , , delavcev, ki so zaposleni v -"I \ . ... tovarnah, se )e dane. vrnilo na znacine delo. Dobili so višje mezde in i Posebnosti, k. so j.h kanali ne- nija je bila priznana. Tudi čev.'^"' f™"«"'' »brtmkov. Ijarska un# IrSlarncra T. O: |A'atel^vaw,' prav, Draser, Delavci v papirni tovarni Cen-1 J' Po^talo skupna propozicija r ™ ::Ckn,i: ne, ko je prišla policija in >."->! f zdjj T pred Cal., je policija zapovedala sed?-čim stavkarjem v letalski tovarni Douglas Aircraft Corn., da se umaknejo iz tovarne ali jih bo pa pregnala s silo. DETROIT, 24. feb. — Da , nes so se zopet začele širiti stav sedeče" delajo (pišejo) mi pisatelji. skupaj z drugi- sedež španske vlade. vi rebelni zračni napad na to jala pred nekaj leti in ki sta jo mesto, kjer se nahaja začasni vodila neka ženska in moški, večinoma sedeče , široi.i Združenih držav. Med tovarn rimi, ki so bile prizadete, so le-tovarna korp. Douglas v Californiji, ladjedelnica Electric Boat Co. v Con- talska Domneva se namreč, da je neznana ženska, katere razkosano ] truplo je bilo najdeno, postala žrtev umetnega splava, nakar Aircraft so njeno truplo razosah in vr- Te dni je prišla pred senatno zbornico predloga, ki kfiže, da se vsi prebivalci Utaha ne strinjajo z idejo miljo dolgih tovornih vlakov, ki pa je bila poražena. Predloga je zahtevala o- star 20 let, ki je bil bolan samo en teden za vnetjem možganov. Pogreb se je vršil že včeraj popoldne. Oba pogreba sta bila civilna. Zapuščata soprogo mejitev, da noben vlak ne bi i oz. mater Terzijo, sinove (bra-smel imeti več kot sedemdeset i te) Alberta, Franka in Billa m hčere (sestre) Catherino, Mary, jThereso in Paulino, v Clevelan-STARA ŠELE 13 LET, A ŽE 'du pa brata (strica) Andreja DRUGIČ MATI Rahotina. vagonov. ITALIJANI POBIJAJO ETIJOPCE RIM. Italijanske vojaške ob- gjj y vodo, da prikrijejo svoje, necticutu (obe firmi dobavlj^ lasti v Addis Ababi nadaljujejo nepostavne operacije (namreč svoje produkte zvezni vladi) s pobijanjem domačinov, kate- dotičniki, ki so jih vršili). vehka tovarna avtnih C3i re zalotijo z orožjem v roki. . Timken Detroito Axle Co. v i Vsak Etijopec, pri katerem naj- Sneg v Clevelandu ; Detroitu. Večino stavk so okli-jdejo kako orožje, je takoj u- Sinoči so nas vremenski bo- cale unije, ki so zvezane z Od-I strel jen. Eksekucije so posledi- govi opomnili, da je zima še ve- borom za industrijsko organi-ca atentata na Mussolinijevega dno tu in da bo nekaj časa še zacijo, ki je dajal direktive tudi I etijopskega namestnika genera- z nami. In tako je danes Cleve-; uniji U. A. W. tekom stavke pri ' la Graziana. V Addis Ababi in v j land zopet pod snežno odejo.! General Motors. Dessyu so Italijani postavili na-, Stari slovenski vremenski pre- Več stavk, zlasti v detroit-daljne strojnice, da se zavaruje- govor "Sv. Matija led prebija, skem industrijskem okrožju, pa jo za vsak slučaj. Pred nekaj če ga ni, ga pa naredi!" se je u-, jg takoj poravnanih, ker co dnevi je tri tisoč Etijopcev pod! resničil tudi v Clevelandu. Ko' gg delodajalci požurili ter u-I poveljstvom rasa Desta Demtu, to pišemo, še vedno močno sne- g^regli stavkarjem, preden je ' Selassievega zeta, uprizorilo o-jži in kaže, da bo snežna odeja obrat v njihovih tovarnah ; bupen napad na Addis Ababo, precej debela. popolnoma ustavljen. toda so jih Italijani pognali na- Postali državljani ^ Decaturju, 111., se je zaba-. '»j- Preteku Uek so postali ame-; rikadiralo v papirnici družbe -, riški državljani sledeči cleve- Wal Paper M,Us nc. Darovi m slavkarje !landskl rojaki in rojakinje; Joe delavcev, ki so zastavkali v moč stavkarjem še sledeči ro- i Koščak, Nik Berner, Mate Ba- UNIFORME ZA POLITIČNE MEŠETARJE RALEICH, N. C. — Pred državno poslansko zbornico North Caroline se nahaja predloga, ki določa posebne uniforme za lo-biste (zakulisne politične meše-tarje, ki pritiskajo na postavo-dajo, da sprejema zakone, ki so njim všeč oz. njihovim gospodarjem), da bo lahko vsakdo takoj vedel, s kom ima opravka. ZAMETI V IOWI DES MOINES, Iowa. — V torek so divjali po lowi hudi snežni viharji, ki so na mnogih krajih napravili take snežne žamete, da je bil popolnoma ustavljen vsak promet. V zaraetih na neki cesti vzhodno od Des Moi-nesa je obtičalo 65 avtomobilov in avtomobilisti so morali prenočiti v neki podeželski šoli. Rešeni so bili šele včeraj, ko so jim prišli na pomoč s snežnimi plugi. jaki: Joe Filipič, 6704 Bonna sič, Jos Jung, Frank Sershen, Prostovoljno v smrt mi nimamo nic ir> ^^dnji dan za plači- BIRMINGHAM, Ala. — Mary Keller, žena 26-letnega farmarja Trumana Kellerja, je stara šele 13 (trinajst) let, a je že postala drugič mati! Prvega o-troka, ki je že korajžen deček, je imela pred dvemi leti, ko ji je bilo šele enajst let, drugega, tudi dečka, pa letos 15. februarja. Mlada mati pravi, da je "na moč srečna." Slike iz Španije Včeraj smo dobili iz Madrida slike razdejanja in smrti na madridskih ulicah, ki so ga povzročili italijanske, nemški in Francovi letalci s svojimi bombami, in dvoje letakov, s kakršnimi vlada poziva prebivalstvo I Španije na boj proti fašizmu. ! Vse to si lahko ogledate v na-išem izložbenem oknu. V bolnišnici V Emergency bolnišnici se nahaja mladi Jack Vehar, sirt poznanega Johna Vehar ja, 1453 E. 53 St. Bil je operiran na vnetem slepiču. Obiski so dovoljeni. Adamič o Lewisu Marčeva številka mesečnega magazina Forum prinaša zanimiv biografski članek o dinamičnem voditelju premogarjev In gibanja za industrijsko uni-onizacijo ameriških industrij Johnu L. Lewisu, ki ga je napisal Louis Adamič, ki je s krepkimi .potezami orisal lik tega najjačjega današnjega predstav-unijskega de- Ave., $1, Frances Veber 50c in i Ljubica Kaplan, Mary Vapotich Frank Klemenčič in John Mo- in Frances Kužnik. ' Matija Djakoviča, Srba po ro- dic po 25c. Slovenska sekcija Pošiljanje denarja v stari du, so pogrešali doma na 1400 stavkovnega odbora se tem ka- kraj E. 34. St. od 15. februarja. Vče- nika ameriškega kortudi vsem ostaUm daroval- i Za velikonoč mnogo ljudi po-; raj pa ga je v okrajni mrtvašni- lavstva ter postavil pod drobno-cem iskreno zahvaljuje. šUja denar svojim dragim v ci spoznal neki njegov prijatelj. : staro domovino. August Kollan- Našli so ga 17. februarja obešs der, v Slovenskem narodnem nega na drevesu domu na St. Clair Ave. ima le-; Parku. Bil je vdovec in star 5o ta. in leta skušnje v tem poslu i let. Bil je brez dela tri leta. So-in rojaki se lahko obrnejo do; rodnikov nima. Truplo bo ležalo njega v vseh sličnih zadevah., v pogrebnem zavodu A. Grdine Dobra in točna postrežba je za- ■ in Sinov do petka popoldne ko gotovljena. I se bo vršil pogreb. gled njegove vrline in hibe. Članek je izredno zanimiv in pou-V Brookside čen. Rojakom, ki se zanimajo za Lewisa in ameriško delavsko gibanje vobče, priporočamo, da si nabavijo to številko Foruma. Dobi se v vseh večjih drogerij-skih trgovinah in v časopisnih prodajalnah (news stands). STRAN 2.1 ENAKOPRAVNOST 25. februarja", 1937. "ENAKOPRAVNOST" Owned and PnbUsbed by mm AMKKICAN /DGOSLAV PTO. * Mm CO VATRO J. GRILL, Pnddfnt IVAN JONTE2, Editor 8231 ST. CLAIR AVE.—HEnderaon 6311 - 6313 Issued Every Day Except Sundays and Holiday# Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$5.50 Ea 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$150 Po pošti v Clevelacdu v Kanadi in Mexicl la celo leto ........................................$6.00 ca 6 mesecev ........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00 Za Zedlnjene države za celo leto ...................$4.50 Ea 6 mesecev ........$2.50; za 3 mesece ..........$1.50 Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države la 6 mesecev ........$4.00"; za celo leto ..........$8.00 Entered as Second Class Matter AprU 26th, 1918 at toe Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. ' l04 Španska megla Odkar je lani v juliju izbruhnila fašistična revolucija v Španiji, se ostali svet nahaja bolj ali manj v megli z ozi-rom na dejanski položaj v tej deželi pogostih revolucij, bikoborb in v Napoleonovem času zatrte sv. inkvizicije. Časopisna poročila si ves čas tako nasprotujejo, da povprečen čitatelj tiči v nekakšni "španski megli," v kateri se nikakor ne more točno orientirati, da bi jasno videl, kaj leži pred njim. To, da se v Španiji borita na življenje in smrt fašizem in demokracija, nam je znano; ne vemo pa natančno, kako se ta borba vrši, kdo komu bolj pomaga, kdo je krutejši in kakšen je ta ali oni prav za prav. Franco je general, kateremu se je zahotelo diktatorske oblasti; in na njegovi strani so monarhisti, klerikalni elementi in fašisti. Madridska vlada je mešanica republikancev, katoliških nacionalistov iz baških pokrajin, socialistov, komunistov, anarhistov in sindikalistov; kateri izmed teh elementov prevladuje, ne vemo. To meglo so zakrivili seveda ljudje, ki se nahajajo v Španiji, da poročajo, kaj se tam dogaja in kako. Ljudje so pa pristranski in tudi računarji, ki pazijo tudi na svojo kožo. Poročevalec na fašistični strani mora že zaradi ljubega zdravja pošiljati svojemu listu poročila, ki postavljajo fašiste v ugodnejšo luč; poročevalec na vladni strani mora tudi gledati, da ne gre predaleč in si ne nakoplje zamere pri vladnih oblastih. Poleg tega vlada na obeh straneh stroga cenzura. Tudi so časopisni poročevalci navadno na tisti strani, s katero so že prej bolj simpatizirali, kar pomeni, da gledajo na stvar skozi prizanesljiva očala dotične strani: poročevalcu na vladni strani se na primer marsikaj vidi povsem razumljivo in opravičljivo, kar se vidi njegovemu tovarišu na rebelni strani nezaslišano in neopravičljivo. Posledica vsega tega so pristranska in pobarvana in nasprotujoča si poročila, ki čitatelju povzročajo glavobol. Vzemimo Katalonijo. Del svetovnih poročevalcev jo je napravil popolnoma rdečo, komunistično in anarhistično; po njihovih poročilih sodeč rdeči Katalonci hrustajo za zajtrk fašiste, duhovnike in nune. Spet drugi poročevalci pa vedo povedati, da je Katalonija kvečjemu rožnato pobarvana, da o komunistični vladi ne more biti govora in da vlada v deželi red in ne nered in nasilje. S fašistične strani dobivamo poročila o pobijanju duhovnikov, menihov, starcev, žen itd. od strani "rdečih tolovajev;" z vladne strani nam poročajo, kako fašisti pobijajo duhovnike, žene in otroke in skru-nijo dekleta in žene. Itd. itd. Človek iz vsega tega ne more razbrati dosti več kot toliko, da španski konflikt gotovo ni noben piknik, temveč krvav obračun med starim in novim. Stalo poznamo, kakšno je novo, točno ne vemo. Prave moči obeh strank ne poznamo. Vemo pa, da si ne prizanašata. Tudi vemo, da je Madrid že napol porušen in da so to delo opravile nemške in italijanske bombe, ki so jih vrgli nemški in italijanski fašisti. Badajoz nam je tudi v spominu. Poleg tega nam je znanih še več glavnih epizod te bratomorne vojne. Toda jasne slike o Španiji si še ne moremo ustvariti. V megli smo. Konflikt je preobsežen in prezamotan in Človeški element sam je prezagoneten, (Dalje u 6. koloni) UREDNIKOVA POŠTA: OndnUtre 'Vmtkopnraoiti" ■ v#-■eljefn priobda dopise naroinlkoT, kar pa ne pomeni, da se strinja s bjavanl ali trditvam* dopisnikov. DrednUtr« pove svoje mnenje o vsem na drugem mesto, v prvi vrsti v nrednlikl kolonL Rokopisov se ne vrača. Ali smo kaj dolžni Belletu? da je mnogih bolezni kriva , . današnja družabna uredba, po- v nedeljo 7. marca bo .i^l vl^^^j^anja solnca m nezdrave Slov. Nar Domu na St. Clair. tovarnah, Ave. SVOJ drug. koncert na^ trgovinah, uradih, itd. In ravno norist Louis Belle. Marsikdo je ustanovilo organiza- mogoče dejal: "Kaj? Sam zase bo napravil koncert?" Zato pa nastane tukaj vprašanje; Ali smo kaj dolžni Belletu? Slovenci nismo narod pevcev. Da je to res, je dokaz ravno Belle sam. Povejte mi kdo ima e-nak glas kot on? Jaz vsaj ne poznam pevca, ki bi enačil so-nornemu glasu Belleta. Škoda le, da se ni imel prilike izobra-žati in svoj glas kultivirati do najvišje točke, ki je potrebna vsakemu pevcu umetniku, da mu je res mogoče doseči uspeh. Na drugi strani pa se mu da lahko kredit, da se je brez tega povzpel 'do enega najboljših naših pevcev. Sicer je pa moral žrtvovati marsikatero uro, tudi marsikateri dolar, da je dobil podlago, ki jo ima. Belle poje že leta in leta tukaj in tam. Skoro na vseh programih, ki jih napravijo »naši Domovi, naša kulturna in podporna društva za svoje različne prilike in obletnice, vidimo ime Louis Belleta. Pride, ter poje, za to ali ono skupino, ter obogati program in razveseli srca hvaležnih poslušalcev. In to kot sem dejal že leta in leta, brez da bi imel kakšno osebno korist od tega. Dan 7. marca pa je dan na katerega lahko pokažemo, da spoštujemo Louis Belleta kot pevca, ter da cenimo njegovo delo za našo kulturo s tem, da napolnimo dvorano S. N. Doma. fclani pevskih zborov ali ne bi bilo prav in lepo, da se korpo-rativno udeležite koncerta svojega sopevca? Člani raznih podpornih društev ali ne bi bilo pravično, da storite isto, ter se mu nekoliko oddolžite. In vodstvo naših Domov ali se vam ne-zdi potrebno, da storite nekaj kar bi pripomoglo k večjemu uspehu? Posebno pa S. N. Dom na St. Clair Ave., kjer je Belle doma. Ko so prišU pevci iz stare domovine sem, smo jih srčno sprejeli z odprtimi rokami, ter jim šli na roke na vse načine. In prav je bilo tako. Ampak vsi ti so prišli in odšli. Naš Belle pa bo še pel in obogatel še marsikateri program s svojim nastopom, ter razveselil še marsikatero srce s svojim lepim petjem. Vstopnice dobite v predpro-daji v uradu "Enakopravnosti", in pri pevcih samostojne "Zarje". Posezite po njih, ter daste tako priznanje našemu domačemu umetniku Louis Belletu za njegove zasluge za slovensko pesem v Ameriki. J. Stebla j c i j o "Progresivnih Slovenk" da po vzgledu naprednega in so-cijalno čutečega ženstva širom sveta pomaga pospešiti prihod dobe, ko bo znanstven napredek pomenil za človeštvo, svobodo, zdravje in srečo. Če samo malo pomislimo, vidimo, da moramo današnji ko-losalni napredek na polju tehnike, zdravstva, itd., v glavnem pripisati neustrašenim progresivnim možem in ženam pretekle dobe. Saj je vendar do zmage demokracije vladala temna sila reakcije ter praznoverstva. Ta je preganjala ter ugonobila slehernega, ki je hotel dati človeštvu kaj novega in koristnega na polju zdravstva in znanosti. S prihodom demokracije je bila šele odprta pot napredka na polju znanosti, s pomočjo katere je postal človek bogat, kot še nikoli. Da je korakal vzporedno z napredkom v znanosti tudi duševno naprej, bi imel danes lahko raj na zemlji. Toda ravno v duševni zaostalosti leži prekletstvo, ki je krivo vsega današnjega kaosa. In iste sile, ki so nekoč zaustavljale napredek znanosti, napenjajo danes vse svoje sile, da ustavijo napredek človeškega duha. Dobro vedo, da čim se osvobodi duh, bo za vedno odzvonilo trotom, ki se redijo od dela milijonov zasužnjenih duš. Bodimo torej tudi borci za duševno prt osvoboditev človeštva li hrabri borci za de . . Zavedajmo se, da dokler so naše duše zasužnjene od sil, ki so držale nazaj znanstveni napredek, toliko časa ne bo pravega blagostanja in napredka. Pomagajmo povzdigniti našo žensko organizacijo "Progresivne Slovenke", da bo v stanu čim boljše in tem lažje vršiti plemenito misijo za katero se je organizirala. Napredne žene, dekleta, možje in mladeniči, pridite v soboto v naš krog, da se spoznamo, da ojačimo našega duha za delo v naprednem duhu ter da slišimo podučno predavanje o zdravstvu. Le v zdravem telesu je zdrav duh! In pri delu in borbi za boljše razmere potrebujemo oboje. Vstopnina je prosta. Vstopnice se dobe v uradu "Enakopravnosti" pri Johnu Pollacku in pri Mrs. Makovec v S. N. Dopiu. Marv Ivaniisch V soboto — vsi k "Progresivnim" LEVVISOVE UNIJE SO IZVO-JEVALE NOVE ZMAGE (Dalje s 1. strani) Proti stavkarjem je bila izdana injunkcija in kompanija zahte-St. Clairski krožek "Progre-1 va od policije, da s silo prežene sivnih Slovek" bo priredil v so-! stavkarje iz tovarne. boto, 27. februarja zvečer v j V Springfieldu, O., je obsede-spodnji dvorani S. N. Doma po- lo na stavki okrog 900 tiskar- učno zdravniško predavanje,'skih delavcev v tiskarni Crowell spojeno s prijetno domačo zaba-1 Publishing Co., ki tiska več iz-vo. Prodavala bo prva in edina med najbolj razširjenih ame-slovenska zdravnica v Clevelan- \ riških magazinov. Tiskarji za-du, dr. Angeline Dejak . ^htevajo višje mezde, 40 urni de- Marsikoga izmed nas vpraša- lovni teden in priznanje unije, nje zdravja morda ne zanima,! V Crotonu, Conn., je obsedelo dokler smo čili in zdravi, a za pri strojih 82 delavcev v ladje-slehernega pride čas, ko spozna, delnici firme Electric Boat Co., da si je v mnogih ozirih po last- ki izdeluje podmornice in 1000 ni krivdi povzročil ali pospešil delavcev je bilo začasno brez ono ali drugo obolenje ali bole- dela. Družba pa je dobila na svo-zen. Važno je torej, da se za jo stran policijo, ki je stavkarje zdravje zanimamo, dokler je še s silo izgnala iz delavnic. V San- ^ čas in ne, ko je prepozno. Saj ta Monici je dve sto sedečih je od našega zdravja odvisna v stavka rjev ustavilo stroje v to-največji meri naša sreča in naša varni korporacije Douglas Air-bodočnost. Vse materijalno bo- craft, ki izdeluje tudi bombna gaatvo je brez vrednosti, če ni letala za. zvezno armado in v ka-1 zdravja. iteri je zaposlenih šest tisoč de-j Danes je že splošno priznan lavcev. Situacija v Santa Mo-1 niči kot v Grotonu je napeta. Obe stavki je oklical O. I. O. V državama Massachusetts in New Hamshire je zastavkalo približno devet tisoč čevljarskih delavcev, ki zahtevajo takoj 15-odstotno hiezdno zvišanje. Stavko vodi unija čevljarskih in usnjarskih delavcev, ki ima tudi zveze z O. I. O. Izgleda pa, da bo stavka teh delavcev kratkotrajna, ker je že 17 čevljarskih tovarnarjev, ki uposluje-jo 8 tisoč izmed 17 tisoč članov te unije, pristalo na unijske zahteve. Skupaj je odšlo na stavko oz. obsedelo na stavki danes okrog 40 tisoč delavcev v tovarnah, ki so raztresene od Pacifika do Atlantika. /_ Umor na Hribu vislic Nove Strašice so majhno mesto za rudarskim mestom Klad-nom v smeri od Prage proti Žatcu. Pred tem mestom je majhen vrh, ki ga imenujejo še od husitskih časov "Hrib vislic." Na tem vrhu, v goščavi, so našli truplo mladega vojaka, umorjenega z dvema streloma. Identificirali so ga za 26-letnega častniškega aspiranta Alojza Kro-ba, sina bogatega gostilničarja iz bližnjega kraja. Prišel je bil za božične praznike domov na dopust. Že po prvi preiskavi je bilo očito, da ne gre za samomor, kajti eden izmed strelov je bil oddan od zadaj, tudi ni šlo za roparski umor, ker je imel umorjenec vse svoje stvari pri sebi. Poizvedovanja so obrnila sum na 20-letno ženo učitelja ana Kloužka. Zdenko Klouž- ovo, občinsko uradnico v Stra- icah, s katero so bili Kroba vi- eli pred dnevom umora nekoli-kokrat skupaj. Splošno je bilo tudi znano, da je imela Kloužko-va pred svojo poroko z učiteljem tri leta ljubavno razmerje s Kro-bom. To razmerje je ona jemala precej resno, njemu pa je šlo samo za flirt. Kloužkovo in njenega moža so zaslišali in po večurnem, trdovratnem tajenju je končno mlada žena priznala, da je u-morila svojega bivšega Ijubav-nika. Izpovedala je, da je možu nekoliko dni, preden je prišel Krob na dopust, priznala, da je imela z njim ljubavno razmerje in da se boji, da se ji bo skušal med dopustom spet približati. Mož je zbesnel, grozil ji je z ločitvijo in v tej stiski se je odločila, da umori Kroba. Vso krivdo je hotela prevzeti nase. Toda med tem se je bil vdal tudi Kloužek in izpovedal, da je on umoril Kroba, ker je zalezo val njegovo ženo, ki pri stvari baje ni bila udeležena. Tako je postalo očitno, da sta zakonca Kloužkova sporazumno zvabila Kroba v past in ga skupaj umorila. Med nadaljnjim zasliševanjem sta to tudi priznala. Ko je žena priznala učitelju svoje razmerje s Krobom, sta se po dolgem prepiru domenila, da bo ona zvabila častniškega aspiranta na Hrib vislic in da ga bo učitelj potem ustrelil. Kloužkova je res povabila Kroba k sebi in se zmenila z njim za sestanek na omenjenem hribu, pri čemer je učitelj za vrati poslušal razgovor. Na hribu je žena ŠKRAT Drobiž za smeh On: "Dušica, vroče te ljubim, toda žal mi ne bo mogoče, da bi se ta teden videla. Mi ostaneš zvesta?" Ona: "Seveda, če treba, tudi štirinajst dni." Govornica: "Predavanje je končano. Pripravljena sem, da odgovorim na vsako vaše vprašanje!" Glas iz občinstva: "Prosim, kje ste kupih ta svoj krasni klobuk?" Ljubitelj vina; "Te slike ne morem vzeti, saj na nji sploh nimam nosu." Fotograf: "Seveda, seveda, I na fotografski plošči se rdeča barva ne pozna ..." Mož; "Urša, kaj pa je z mojim čopičem za britje, da je čisto za nič?" Žena: "Čudno. Še včeraj, ko sem z njm pleskala okno, je bil prav dober!" Miha Klopotec je ukradel uro iz urarne. "Kako ste to štorih, Miha Klopotec," ga je vprašal sodnik. Miha se je sladko nasmejal. "Lepo vreme je bilo. Šel sem po-cesti. Zagledal sem uro. Tudi o-jna je šla. Pa sem si dejal; Zakaj pa ne bi šla skupaj?" Gospodinja; "Urša, pozvonila sem. Niste shšali?" Služkinja: "Ne, peljal se je po cesti tovorni avto." Gospodinja: "Toda zvonila sem petkrat!" Služkinja; "Potem pa se je peljalo po cesti pet tovornih avtomobilov." pričakala Kroba in se pomenkovala z njim, med tem ko se je Kloužek skrival za nekim deblom. Med pogovorom je padel mladi ženi žepni robec kakor slučajno na tla, Krob se je sklonil, da ga pobere, v tem trenutku je Kloužkova bliskovito potegnila samokres, ki si ga je j bil dal učitelj poslati tiste dni i od svojih staršev, in je mladega moža ustrelil v tilnik, da se je zgrudil na mestu mrtev. Klou-tevžek je nato skočil izza drevesa in ustrelil Kroba še enkrat v senca. Po tem krvavem dejanju sta zakonca odšla domov, se preobleka in šla v kino, kjer so predvajali baš film "Žena, ki ve, kaj hoče." Kloužek je izpovedal, da je bil Kroba silno zasovražil, ker se mu je te zadnje dni vsakokrat, kadar sta se srečala, porogljivo smejal. V tem razpoloženju se je odločil za umor. Skoraj gotovo pa je, da je imela pri vsem krvavem dejanju žena glavno vlogo in da se je hotela maščevati nad Iju-bavnikom, ki je imel z njo tri leta razmerje, a brez resnih namenov. VARUH ČLOVEŠTVA Pogrebnlk igra dvojno vlogo v moderni družbi. Njegova prva dolžnost jo pomagati onim, ki žalujejo in postreči onim, ki so preminili. Sanitarne metode radi preprečitve nalezljive bolezni so tudi dolžnpst pogrebnika. Njegova poklicna dolžnost mu nalaga, da varjue človeštvo pred nevarnostjo nalezljivih bolezni. Vladni argani so dali že veliko priznanje pogrebnikom, kot varuhom ljudskega zdravja s svojimi znanstvenimi metodami. In mi smatramo to kot eno prvih naših dolžnosti ter je vsak naš član izvežban v najbolj modernih zdrax'stvenih metodah. LOUIS FERFOLIA SLOVENSKI PUGBEBMK 3515 EAST 8Ut ST. Michigan 7420 Dnevna III nučna putilrežb«. Pod borovniškim viaduktom Komu ni poznan biser lepe Notranis^i vas Borovnica, z znamenitim viaduktom, ^ slovi kot največji zidani most v naši državi. Kdo se še ni divil mogočnim slapove® romantičnega Pekla, ki ga imenujejo tudi "nebesa turistov!" Le dve uri je odclalje" od vasi Borovnice, katero so včasih vi sosedje imenovali Cokelburg. No, Boro^; ničani jim tega niso šteli v zlo. Kaj šc, so sami ponosno prepevali v svoji liiiuu'-Lepa je brutmka fara pod cesarjem nima para Tu je slavni Cokelburg, not ue pride nikdar Turk! Najbrž ste že sami uganili, zakaj so Ijivci nazivali lepo Borovnico — Cokelbuip' Čevlje z lesenimi podplati so nosili vcasi Borovničani v petek in svetek. Nič se •so sramovali, še v cerkev so znjiuii ' Gospodu župniku pa so v opravičilo tak" zapeli: ''Fajnioštr pa dober vejo ill zamirit nam ne smejo, če mi v cerkev hočemo, s coklami ropočemo." Danes se B^jrovnica le malokdaj Cokelburg. Zato poglejmo, odkod izvira Borovnica. Mislili boste, da raste tam go črnih borovnic, pa je dobila vas po W ^ svoje ime. Ker pa je v Borovnici sanu, P' tako tudi v okolici razmeroma malo tck J, god, bi bila ta sodba neutemeljena. ^ raziskovalci menijo, da ime Borovnica . iz besede "ravnica." Tako so jo baje vali hribovci, ki-so iz sosednih brd zrli na ravnico. Drugi razlagajo, da ima , po boru, s katerim je bilo včasih barje okoli Borovnice. Saj še danes j , vajo borove korenine in jih uporahlji^^" kurivo. Tretji pa spet trdijo, da ima niča ime po brunu, po hrastovih bruin'i nosno brveh, ki so vodile od vasi preko o , vare do bistriškega samostana, do cerkve v Preserju in dalje. Zadnja ^jti bila v toliko upravičena, ker domačiiu,^^^^ okoličani ne imenujejo vas Borovnica, več "Brmiica." Kaj nam je znano iz zyotlovine vasi \3o- eiif rovnice? O starih naselbinah, že i%.. dobe, nam pričajo izkopanine, ki so ,iili , li na Dolu jni Borovnici ■ (orodje, Hranijo jih še v ljubljanskem muzeju-dar bi bilo napačno mišljenje, da so bi teli mestih glavna selišča mostiščarje^• lika najdišča o|voli Iga nam pričajo, nicli mostišča rji tam svoja glavna sta# šča, sem pa so liodili le ribarit in na 0 vpadili Turkov na ozemlje rovnice, ni znano. Pač pa so večkrat P' o-in pustošili po Cerknici, saj že Valva)^^^^;. menja kar 4 turške pohode. Stari čani pa radi pripovedujejo, kako so ničani pred stoletji junaško prepodil' ^ ke, da so l)ežali do Begunj, od tam bezljali mimo Bezeljaka na Padežu j" omahovali in padali. Na Pokojišču, še danes sledovi obrambnih okopov, so J ■stavili Borovničani in jih spravili k ^ mu pokoju. ^ Vse ozemlje občine Borovnice, ^ j a. Sinje gorice. Blatne Brezovice, Begunj do Cerkniškega jezera se je ..j,, menešija in je bilo od I. lL'55 last kai ' ^(i nov, ki so imeli v Bistri (tri četrt Borovnice) svoj samostan. Valvazor . jj,-iiuje Freiiden-Tlial in ga šteje med i''J rejše samostane tedanjih nemških Jr Podložni kmetje so morali meiii^^ lati tlako, roboto, in jim dajati desetii'^ jih pridelkov. Bistriški ])rior je gc ''' najvišji gospod in sodnik. Ae poročiti smel kmet brez priorjevega privoljenj'^'. dar so bistriški menihi ravnali, v P z drugo gospodo, s tlačani še do^ti Kljub temu pa so živeli kmetje v (li, če pomislimo, da je bilo razen j.jpi'' le malo rodovitne zemlje in jo še ta ^ dala samostanu. Kmet pa je moral o«. jih pičlil) pridelkov, dajati še tleseti''®-dov niso smeli sekati. Le s težavo je ^ gi-kmet dovoljenje, da je |)eljal vo/. di^ žano. O kakih večjih uporih podložnih ^O" proti bistriškim gospodom ni znano. rajžni hribovci so se kruto maščeva", zajeli katerega meniha na samem. jjjr povedujejo, (la so kartiizijana, ki jU' bovitih vaseh pobiral desetino, drevo, I a ko da mu je ylava segala } l.jišče iii so gii mi a vije izglodalo do k Dalje prihodnjič osi'- ČE NE VEŠ—ZDAJ IZVEš Angleške tovarne nniiii(M,jo v " bodo premestili na škotsko in v , j,ji- [es, (la hudo zavarovane pred padi v primeril vojne. ičnf' (Dalje iz 1. kolone) •da bi si mogli ustvariti docela nepristransko in nepotvorjeno slik® skega konflikta v vseh glavnih P® ^ jgt, in podrobnostih. Treba bo čakati ve preden bo kaj takega sploh • J 25. februai-ja", 1937, EINAEOPRAVNOST George Washington - vodja ameriške revolucije ^•a se je spojilo trinajstoricoiriške čete. Umrl je vsled ran roalih poljedelskih kolonij, med-1 bitki pri Camdenu. ®ebojno prepirljivih m nezaup-> v neko podobo enotnega na-roda, je brezdvomno največja ^"isluga George Washingtona kot predsednika Združenih držav. zaslugi je enakovreden nje-?ov drugi največji čin: vodstvo ^eizvežbane vojske poljedelcev ztnap proti tedanji največji ojaski in mornariški velesili na s katero zmago je bila posežena neodvisnost Združenih arzav. Washington se je rodil na oče-Pl^^ntaži v okraju Westmo-eand v Virginiji, dne 22. fe-'uarij la 1732. Družina je spada-stanu veleposestnikov, as mgton je bil deležen obi-šolanja virginijskega pa jeiKoye ske taktike in orožnih pred-znatno vlogo. Po let*^ ^ °^®ta je bil v starosti 16 p . ^^Poslen kot zemljemerec. SH čin je dobil v staro- čpt= 1753 je poveljeval ^ yirginijske kolonije v ta-in Indijanski gibanje v ko-jah je končalo mirno življe-ie X ^^^^vitelja plantaže. Borba braf ^^četka zadobila značaj tin vojne. Večina boga- kov^' ^^^^Posestnikov, uradni-žil' T '^y^^^^ikov se je pridru-80 naglašali ri H iiapram kralju in "sta-se Na drugi strani so sku ^ revolucijonarne I,M. ki so si nadevele ime svobode". Bilo je na sto-(jj "lalih tajnih skupin, ^ dostikrat nerednih. ^ se obotavljal za treno-str' Washington pridružil i revolucije. Ko so kolo-Pi'oglasili odprti upor in ton ' Angleške, je Washing-poziv, da vodi Kon- a %8ti Odcep "^ritalno vojsko. Og *'®volucijonarna vojna osta-dogodek v svetovni lo Ob začetku se je zde- orjj brezupno, da bi slabo jg poljedelske koloni- 'n|)ži premnogi vodilni nii^ bili na strani sovraž-premagati pritisk vojsk. Več kot 25,000 lo v, "loyalistov" se je bi-angleški vojski — glgg, izmed najboljših an-Itfjj.. regimentov so bili re-v Ameriki. Kasneje so 'H)0 Prevozili sem kakih 30,-je .^^'^ških plačancev iz Hesi-kijig«,. J^^i^overanske, ubogih iau ^ sinov, prodanih v vo- Pf P svojih vladarjev. tofi ° ' ^sem tem je Washing- b, iftiel z krd^o 'prostovoljcev farm. Ako je bil v šest H ^^^^^evati vojno skozi da let in končno doseči, Vojgk poglavitna angleška odlig^ P^'^ala, ni bila le zasluga požrtvovalnega duha blago^'^ vojakov, marveč tudi ttiefig, pomoči, ki so jo a-žiiftigtv^ kolonije dobile od ino- tlvojj^'^^^^ka pomoč je bila brez "aerigK ^^Jbolj izdatna, ker je a-nitni ^°jno preskrbela z voj-t Mladostni Vi, jjj ^ Lafayette je bil pr-J® ponudil svojo službo Kasneje je Fran-Pod p mogočno brodovje 'IfUgo '^'''^iom D'Estaing in še ^ admiralom De Grasse vojaki vred. ysod ^ '^ka revolucija je vsepo-el ^ nade za osvobodi-^ojslj^^^štva in svobodoljubni iz vseh delov sveta ' eli v Novi svet. začetkoma le revno o- Mi prišli iz Nemčije in ""oji Y izmed njih je bil ba-Steuben, veteran Sed-Pridružil se je v Valley Forge v ^^Žb^i .^^Ri uri revolucije in iz-L, ^''avp ^^sbingtonove vpjake vojsko. De Kalb je ^emec, ki je vodil ame- Iz poljskih pokrajin so prišli slavni Tadeus Kosciuszko, ki je zgradil nepremagljiva taborišča za ameriške vojske, nadalje viteški Kazimir Pulaski, ki je poveljeval proslavljeni Pulaskega legiji, ki je obstojala skoraj popolnoma iz inozemskih prostovoljcev. Po dveh letih neprestanega vojskovanja je bil Pulaski smrtno ranjen v bitki pri Savannah. Drugi odločni Poljaki, ki so pomagali borbi za ameriško neodvisnost, so bili Beniowski, Zielinski, Bogovski in Litomski. Precejšnje število švedskih častnikov je bilo v revolucijo-narni vojski, zlasti Raab, grof Fersen in grof Stedingk. Izmed drugih odličnih inozemskih častnikov naj navedemo Miha-jla Kovača, ki se je baje rodil na Ogrskem in je padel v bitki pn Charlestonu v marcu leta 1779. Število tujerodcev v revolu-cijonarni vojski je bilo znatno tudi med moštvom. Vojaški prostovoljci iz Pennsylvanije so bili večinoma nemškega, irskega ali škotskega rodu ali izvora. Nemški prostovoljci so takoj začeli privabljati Hesse, ki so služili pod angleško zastavo. Obetali so jim ameriško državljanstvo, svobodo in petdeset akrov zemlje, ako se pridružijo koloni-jalcem. V Charlestonu je kapetan Lushington organiziral stotni-jo, obstoječo v glavnem iz ameriških Židov. Proti koncu vojne, ko je britansko brodovje ogrožalo ameriške ladje, je John Paul Jones, Škot po rodu, zaslovel po svojih drznih napadih proti angleškim ladjam ob samih angleških o-balih in postal pravcat strah angleškega brodovja. Konec vojr^e je našel trinaj-storico ameriških kolonij v jako žalostnem položaju. Zakladnica Kongresa je bila takorekoč prazna. Oblast Kongresa je bila malenkostna. Obstojala je nevarnost, da bi kolonije utegnile degenerirati v število neznatnih, kregavih in sovražnih državic, ki bi potem prav lahko padle nazaj v kremplje Angležev. Po ratifikaciji ustave je bil Washington izvoljen za prvega predsednika Združenih držav. Tedaj je Washington ravnal z notranjimi problemi z isto odločnostjo in dalekovidnostjo, ki jo je pokazal kot zastavonoša revolucije. Aleksander Hamilton in Thomas Jefferson sta tedaj zastopala skrajne ideje poli-[tičnega naziranja one dobe — Prvi je zagovarjal največjo centralizacijo in jako federalno oblast; drugi je poudarjal decentralizacijo in ljudske pravice. Vendarle je Washington poklical oba v svoj prvi kabinet, ker je bil prepričan, da sta oba koristna za razvoj ameriške vlade. Organizirali so se federalni department!, federalna sodišča so začela delovati. Ustanovljena je bila podlaga za razvoj ameriških industrij in za sistem federalnih davkov in financ — v glavnem po načrtih Hamiltona. Na drugi strani je bila Jefferso-nova zasluga, da je bila ustavi dodana prva desetorica amend-mentov, ki tvorijo takozvani Bili of Rights in jamčijo politično in versko svobodo ljudstva. Načela ameriške diplomacije, ki bazirajo na "odklanjanju vmešavajočih zavezništev" z evropskimi velesilami, je izdelal Washington v svoji drugi pred sedniški dobi. Vzlic -vpitju nasprotnikov ni dopustil, da bi se Amerika vmešala v novo voj no. Vojaški genij revolucijonar ne vojne je postal apostol miru in izdal slovesna svarila proti duhu militarizma. Bila je doba vzhajanja Napoleona in Washington se je izkazal resničnim prorokom. Ko je Washington odbil ponudbo, da bi vtretjič služil kot predsednik, in spisal slovito poslanico, so bile Združene države trdno ustanovljene. Ni bilo več strahu, da bi dežela mogla pasti v zmedo, kakršna je bila, ko je prevzel vlado. Živel je še tri leta potem, ko se je umaknil iz javnega življenja, in umrl na svojem posestvu v Mont Vermonu, Virginia, ki je 0^ tedaj postalo naroden spomenik. FLIS Izumi, ki so pomagali človeštvu v 1. 1937. bodo slavili svoje obletnice mnogi tehnični izumi. Najvažnejši teh jubilejev bo pač 250-letnica, odkar je Bottger izumil porcelan. Seveda so por celan že stoletja prej poznali Kitajci, pa v Evropi njegove izdelave takrat niso poznali. Letos se bo lahko tudi avtomobil ponašal, da je star 50 let. Sicer je Benz svoj patent prijavil že 1. 1886., toda prvi avto je zgradil Daimler šele naslednjo leto. L. 1812. so na Angleškem odprli prvo tovarno, ki je izdelovala jeklene šivalne igle. Od tedaj je poteklo torej 125 let. Dvokolo bo slavilo letos 120-letnico, izumili so ga 1. 1817. L. 1847 se je ponašalo s posebno velikim številom tehničnih izumov, ki dosežejo letos starost 90 let. Med drugim so tedaj izdelali prvič nitroglicerin, prvi šivalni stroj in rotacijski stroj, ki je omogočil časništvu siloviti moderni razmah. Dinamit je dosti mlajši, odkril ga je Nobel 1 1867. V istem letu so izumili tudi železobeton. Ta izum se je zgodil, kakor večina izumov, prilično slučajno. Pariški vrtnar Neunier je vdelal žice v glinasto maso za cvetlične lonce, ki se potem niso mogli več zdrobiti, in to je vodilo do izuma železobetona. 1877. je Edison izumil fonograf in Graham Bell telefon. Oba zuma dosežeta letos torej 60 let. L. 1897. je Marconi delal prve poskuse z brezžičnimi oddajami, ki seveda niso njegov izum. Pred štiridesetimi leti pa je Diessel izumil svoj sloviti motor. Letošnje leto je torej res bogato, kar se tiče spominskih dni na dejanja, ki so bila človeštvu v korist. Da bi ga ljubila, se je zabodel v Metzu je v nekem variete-ju prvič nastopil nov čarovnik in fakir po imenu Muller, ki je pokazal občinstvu v s akovrstne presenetljive umetnije. Tako si je zabadal v roke in lica žeblje, pa je trdil, da ne čuti nobenih bolečin. Na zadnji si je potisnil v prsi velik nož in je dejal, da ga nič ne boli. Po tej točki je res mirno odšel z odra, toda komaj je bil za kulisami, se je zgrudil mrtev. Preiskava je dognala, da si je bil nož zabodel naravnost v srce in je neumljivo, da je mogel sploh še toliko časa živeti. Kakor poročajo/ je hotel mož s takšnimi produkcijami učinkovati na mlado, lepo dekle bogatih staršev, ki je bila med gledalci in ki ga njeni starši niso marali za zeta. la, da bova vso razdaljo opravila v kakšnih štirih urah. Star tala sva 29. decembra ob enajstih ponoči, morala pa sva zavoljo hude megle precej visoko. 'Noč je bila temna kakor kozji rog. Po kakšnih štirih urah sem se odločil, da prebijem meglo in pogledam za kairskimi lučmi. Prav tedaj, ko sem premišljeval, da bi se izognil nevarnemu gorovju pred nama, pa se je zgodila nesreča. Z brzino 250 km je aparat treščil proti nekemu vrhu. Nastal je strašen pok, vse se je zmedlo, toda midva sva pristala še razmeroma milo v pesku. Ne da bi se bogvekaj poškodovala, sva se izmotala izpod razbitin.. Ko se je zdanilo, sva v svojo žalost o-pazila, da se je bilo vse, prav vse razbilo. Samo majhna pločevinasta steklenica z mrzlo kavo je bila ostala cela in tej kavi se morava zahvaliti za življenje. Brez nje bi bila poginila od že- i. Ker sva menila, da mora biti kje v bližini kakšna oaza, sva se odpravila nemudoma na pot. Opremila sva se z navigacijskimi instrumenti, v kolikor so bili še celi, in odrinila proti severu. A kolikor sva tudi gledala naokrog, povsod je bil sam pesek, pesek, pesek. Nekoč sem napisal novelo o letalcu, ki je med viharjem izgubil življenje. Prav isto, kar sem tedaj opisoval v noveli, se je dogajalo sedaj z mano. Sredi neskončne-^ga peščenega morja še mi je vi 4elo, da hodim nekje izven naše ga sveta. Nazadnje sva se vrnila k najinemu aparatu, kajti domislila sva si, da ga bodo is-kajoča letala še najprej opazila Naslednji dan sva potovala proti vzhodu, toda z istim uspehom kakor prvi dan. Ker se naredi ponoči precej rose, sva mogla na krilih najinega letala in v razpeto padalo nabrati večjo množino vode. Zlila sva jo v prazen bencinski tank, pa sva svojo grozo ugotovila, da se je že po kratkem času pokvarila. Tretji dan sva videla nad seboj letala, ki pa naju niso opazila, Nihče si ne more predstavljati, kaj to pomeni, če reševalci spet izginiajo. V svojem obupu sva se odločila, da odkorakava proti severovzhodu in se ne vrneva več. Večkrat sva menila, da sva dosegla cilj, a izkazalo se je, da sva bila žrtvi fate morgane. Tudi beduinsko taborišče, ki sva ga odkrila 4. dne, sva smatrala spočetka za hudičev privid, ki ga ni vredno zasledovati. Tokrat pa se puščava ni brila norca iz naju. Toda malo je manjkalo, da nisva sama ubežala edini priliki, ki bi naju lahko rešila in je to tudi zares storila." Stanovanje v najem Odda se stanovanje, 3 sob po nizki ceni. Klet, podstrešje, fur-nez. Vpraša se na 448 East 157 Street. Dekle dobi delo Pridno dekle dobi delo za splošna hišna opravila pri prijazni slovenski družini. Plača za začetek je $4 na teden. Mora ostati zvečer. — Pokličite FAirmont 2448. Od 88 St. St. Clair Ave. 6 sob. pol iz opeke, pol lesen $6,500 Za 2 družini, 12 sob $5725 Dve hiši na 60 St. $3500 Hiša za eno družino na 93 St. $4500 Malo plačilo takoj J.TISOVEC 1366 Marquette Ave. E. 55 and St. Clair Ave. GOSTIŠČE SV. BERNARDA V HIMALAJI Dve menika slovitega gostišča ob Velikem Sv. Bernardu, Ce-quez in Melly, ki sta pred letom dni odpotovala v Tibet, da bi v Himalaji zgradila podobno gostišče, sta sporočila priorju gostišča ob Velikem Sv. Bernardu, da sta že položila temelje za novo zgradlx* ob prelazu Laci v višini 4700 m. Po tem prelazu potuje vsako leto na tisoče romarjev. V času, ko je začelo snežiti, sta bila prisiljena delo ustaviti in sta odšla v dolino, kjer sta se bavila z uspešnimi poljedelskimi poskusi. Kot bo žično darilo sta priorju poslala grozdja, ki sta ga sama pride lala. Napoleon je bil tega dne zelo slabe volje in ji je dejal: "Saj vem, da me ne ljubite!" — "Veličanstvo, oprostite," je menila dama prisebno, "toda doslej sem napredovala res samo do občudovanja." SLOVENSKO SAMOSTOJNO POD. PORNO DRUŠTVO L02KA 4 DOLINA Predsednik Frank Baraga, 1102 B, 64th St.; podpredsednik Frank Nelc, tajnik John Znidaršič, 6617 Schaefer Ave.; blagajnik in zapisnikar Fiank Truden. Računski nadzorniki: John Sterle, Louis Koren, John Mlakar. Za [sprejem novih članov so določeni vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako 4. soboto v mesecu v S. N. Domu, št. 4, staro poslopje. Plačuje $200.00 posmrtnine in $7.00 tedenske bolniške podpore. Asesment znaša $1.00 na mesec. Sprejema se nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristop-« nino in bolniško preiskavo. . ANEKDOTA Napoleon je bil zelo ogorčen na stare aristokrate, ki so se izogibali njegovega dvora. Pri nekem velikem sprejemu je o-pazil veleplemenitaško damo, ki je prihajala vsako leto enkrat, dvakrat na dvor, da se pokloni cesarju in cesarici. Imela je | namreč sina v cesarjevi službi. August Kollander 6419 ST. CLAIR AVENUE v Slovenskem Nar. Doma. PRODAJA parobrodne listke za vse prekomorske parnike: POŠILJA denar v staro domovino točno in po dnevnih cenah; OPRAVLJA notarske posle. Kollander ima v zalogi tudi ju-■>?' -'anske znamke. k- 7% JUmiAL BREMEN-EUROK Brzi vlak ob Bremen in Europa v Bremmerhaven zajaniOi udobno potovanje do LJUBLJANE Ali potujte s priljubljenimi ekspresnimi parniki: COI.UMBPS HANSA DEUTSCHLAND HAMBURG ^ NEW YORK Izborne železniške zveze od Cherbouroa, Bremena ali Hamburga Pomagali vam bomo preskrbeti vizeje za obisk aH preseli- ^ tev vaših evropskih sorodnikov. Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD m 1430 Euclid Avenue Cleveland, Ohio Začne se v četrtek . . . samo za tri dni . . . pri THE MAY COMPANY Society Brand Nove oMeke za pomlaJ. vredne $40, $45 in $50 $ 34 .75 Še en par hlač pri skoro vseh oblekah za $8 Mi amo popolnoma izrabili našo moč pri velikem nakupovanju mesece nazaj, da vam lahko nudimo to prihranitev pri starih cenah. Sedaj je na vas ležeče, da izrabite to priliko. Mi jih ne bomo več mogli ponoviti. V tej razprodaji so Society Brand novi pomladanski vzorci in barve obleke vredne $40, $45 in $50, danes za samo $34.75. Obleke pravilno narejene. Najboljšo blago, narejeno posebno za Society Brand v najboljših tovarnah. Športni modeli, obleke za vsak dan, vse v novih spomladanskih barvah in vzorčfh križaste, plaids, window pane plaids, in drugi vzorci. Obleke, ki so lepe in udobne. Velika izbera sivih, rujavib« plavih barv. Pridite prej ko mogoče v četrtek in dobite popolno izbero. Na razprodaji po $34.75. i' MANDEL DRUG CO. VAM DA ZA 26c ZDRAVIL ZASTONJ AKO PRINESETE TA OGLAS IN KUPITE ZDRAVILO, DA SE SEZNANITE Z STARIM PRIZNANIM ZDRAVILOM ZA REVMATIZEM DR. CHERDON'S PRESCRIPTION To izborno zdravilo vas bo ozdravilo revmatizma ako ga vzamete le parkrat. Zaustavi bolečine v križu, v sklepih in nogah. V slučaju da niste zadovoljni, se vam vrne denar Velika steklenica preje $1.25, SEDAJ 99c Naprodaj samo pri MANDEL DRUG CO. 1S702 WATERLOO ROAD Dostavimo na dom — Pokličite KEnmore 0031 Pošiljamo tudi po pošti. i # : # i m :i (# i i # i TRGOVCI IN OBRTNIKU SEDAJ JE ČAS, DA SI NAROČITE VAŠE KOLEDARJE ZA 1938 Pri nas imamo veliko izbero vseh vrst koledarjev, ki vam bodo gotovo ugajali. Imamo letos posebno lepe vzorce. Izplačalo se vam bo, da si ogledate naše vzorce predno naročite navadne, slabe koledarje od druge družbe. Obdarite letos vaše odjemalce, ki so vam bili naklonjeni celo leto, s koledarji. Pridite si ogledat vzorce sedaj, ko je zaloga popolna in izbera nenavadno dobra. Oglasite se v uradu ali pokličite HEnderson 5311 ali 5312, in zastopnik pride k Vam. ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVENUE '(# i m i i :# sE" 'm i i sn :# i i STRAN i. EN.A,KOPk^.VI^OfcT I.T. Carica Katarina Zgodovinski roman Katarina se je delala, da spi, ker ni mogla prenašati njegovega ogabnega milovanja. Toda on je potegnil odejo z nje in jo začel pretepati & pestmi, tako, da je morala nekaj dni ostati v postelji. Ali jr bilo torej čudno, če jo kopnido njeno izmučeno in nesrečno srce po dobrem in iskrenem prijatelju? Takrat je spoznala nekega dne Gregorja Orlova. On je bil v tistem času neznaten, preprost častnik, ki ga je opazila Katarina nekega dne skozi okno svoje sobe. Bil je lep, smel in zelo predrzen. Njegova smelost je bila tako velika, da je nekega dne stavil svoje življenje na kocko s tem, da ji je vrgel skozi odprto okno pisemce, privezano na kamen. To pisemce je vsebovalo priznanje ljubezni. Toda Orlov se hi brigal za to, kaj se bo z njim zgodilo. Ni se vprašalf če bo prišlo pismo v prave roke, — ni se bal, da bo kdo nesel pokazat njegove vrstice carici Elizabeti, ki bi pre-drzneža gotovo kaznovala s smrtjo, ker se je drznil pogledati rusko prestolonaslednico. Toda Orlov je bil srečen. Pismo je prišlo v Katarinine roke. Ko je prečitala njegovo strastno izjavo, je bila srečna, ker je tako uboga in tako sama v tej veliki carski palači. To je bil vzrok, da mu je odgovorila. Takrat ni niti slutila, koliko nesreč ji bo povzročil ta Orlov. Kmalu si jo je popolnoma o-svojil. Morala je delati to, kar je on želel in to tem bolj, ker je bil Orlov energičen, odločen in člo ki je bila bolna, umrla, bo pripadla ruska carska krona njenemu možu Petru III. Od tega trenutka, ko je sklenila, da si bo osvojila prestol se je začela pripravljati za svoj visoki poklic. Že je izbrala ljudi, ki ji bodo pomagali vreči s prestola njenega moža Petra III., nakar bo sama zasedla prestol. V prvi vrsti je računala na Gregorja Orlova, ki je bil dovolj energičen in brezobziren — in ravno takega človeka je potrebovala za svoj načrt. On je delal neprenehoma za njo. Posrečilo se mu je, da so prestopili na njeno stran gardijski polki, — poskrbel je, da je bilo v tajnih skladiščih dovolj -orožja in m uniči je, pogajal se je z ministri, katerim je nameraval zaupati svoj načrt. Z eno besedo, Katarina se je morala zahvaliti za svojo carsko krono in žezlo edinole grofu Gregorju Orlovu. Končno je carica Elizabeta u-mrla. Peter je postal vladar. V kratkem času svojega via danja je toliko škodoval državi, da je imela pozneje Katarina mnogo dela, predno je vse popravila. Katarino je njen mož žalil in mučil na vse načine. Postopal je tako z njo, da so se tuji diplomati na dvoru naravnost zgražali. Nekega dne — dvor se je rav no nahajal v Oranienbaumu — je zvedela Katarina iz zaneslji vega vira, da je njen mož Peter sklenil, da jo bo dal zapreti temno ječo. Istega dne jo je prisilil, da je pripela lastoročno njegovi ljubici, igralki Voroncov Katarini- vek železne volje — in ker je no kolajno, ravno takrat potrebovala takega moškega. Mnogi ljudje so ji začeli šepetati, da bo morala ona vladati namesto njenega moža Petra. Vsakdo je bil prepričan, da bo Peter pahnil Rusijo v bedo, nesrečo in propast. Cesa naj pričakuj«? država od človeka, ki je vsak večer pijan, ki ga morajo sluge vsako noč spraviti v posteljo in ki se ni znal pečati z nobeno drugo stvarjo, razen z igro s svojimi svinčenimi vojaki, in ki je netil požar v hišah svojih podanikov samo zato, ker ga je požar razveseljeval?! Katarina je čutila, da je poklicana, da postane carica. Da, ona je hotela nositi rusko carsko krono, — hotela je o-srečiti ta ubogi in nesrečni narod, — sklenila je, da se bo proslavila in da bo njeno ime z zlatimi črkami zapisano v zgodovini človeštva. Ta cilj je mogla doseči le s silo. Kajti, ko bo carica Elizabeta, In pri tem je vedela, da je i-gralkin namen, da bi skupno s Petrom Katarino odstranila! Ko je Katarina zvedela, kaj se pripravlja je sklenila, da se bo branila. Sedaj ni poznala nobenih o-zirov več. Pobegnila je iz Oranlenbau-ma. Na konju je odjezdila v Pe-trograd in pozvala gardo, da ji priseže zvestobo. Cim je bila Katarina sigurna, da je velik del vojske prestopil na njeno stran, je proklamirala v Petrogradu, da sama stopa na čelo vlade. V proglasu je jasno povedala, da dela to radi popolne nesposobnosti carja Petra III. Od vsakega je zahtevala, da jo prizna za carico. Narod je bil srečen. Klical in vzklikal ji je, kjerkoli se je pokazala. Upal je, da bodo sedaj nastopili za Rusijo boljši časi. V tem trenutku se je pokazala strahopetnost njenega moža. Ko mu je Katarina poslala glasnika in sporočila, da ga smatra za svojega ujetnika, se Peter niti braniti ni poskušal, temveč je začel jokati — ihte je podpisal spis, v katerem se je enkrat za vselej odrekel svoje pravice do ruskega prestola. Pruski kralj Friderick je imel prav, ko je nekoč pozneje dejal : — Temu Petru so vzeli žezlo iz rok in krono z glav« kakor o-troku, ki spi! Toda Katarina ni nikoli drugega mislila, kakor to, kako bo odvzela svojemu možu oblast. Ni ga nameravala umoriti, — zadovoljila bi se s tem, da bi o-stal do konca svojega življenja ujetništvu. Pripravljena je bila celo izpolniti njegovo prošnjo, da bi dovolila, da ostane pri njemu njegova ljubica, igralka Voron-cova. Toda Orlov ji je vsak dan govoril, da je treba carja odstraniti. Opisoval ji je v živih barvah, da ne bi nikoli imela miru, da ne bo nikoli varna na svojem prestolu, dokler bo narod vedel, da je car še živ. Na zapadu države je narod sicer spoznal Petra in ni hotel ni česar več slišati o njemu, toda na vzhodu v stepah, med onimi napol divjimi, nekulturnimi ko zaki je imel še dovolj privržencev. Tam so ga ljubili, ker je pač Peter bil tak, kakor ti kozaki, surov, neotesan, brutalen in neizobražen. Orlov ji je v strašnih barvah naslikal revolucijo, — pripovedoval ji je o nemirih, ki bi lahko nastali, če bi poskušali kozaki zopet spraviti Petra na prestol. Tako Katarina sama ni vedela, kaj naj stori. Ni mu mogla dokazati nasprotno, — toda vendar ni Katarina nikoli ukazala Orlovu, naj umori njenega moža. Ko je nekega dne Orlov zopet prišel in vprašal, ako je sklenila, da bo popolnoma sama vladala v Rusiji in da ne dovoli, da bi se nekega dne njen tekmec zopet povzpel na prestol, mu Katarina ni odgovorila. Ta njen molk je bil usoden. Usoden za njo in za ujetnika v Ropši. Orlov si je ta molk razlagal tako, da je carica Katarina sporazumna z njegovim predlogom in je mislil, da mu carica molče ukazuje, naj spravi s sveta ujetega carja. Še istega večera se je podal na delo. Še istega večera se je podal s svojimi brati in nekaterimi drugimi pristaši v Ropšo. Car se je že podal k počitku. Ubijalci so ga napadli. Prestrašen je skočil Peter iz svoje postelje in poskušal pobegniti, da bi se rešil pred svojimi morilci. Jokal je in ihtel ter moledoval za svoje življenje, toda oni ga niso poslušali. Z močnim udarcem ga je podrl Aleksej Orlov na tla, nato pa, — so ga začeli s svojimi škornji udarjati po prsih in trebuhu, dokler ni obležal nezavesten in okrvavljen na tleh. Naposled so mu o vili zarotniki vrv okrog vratu in so ga tako dolgo vlačili za seboj po tleh, ki so bila pokrita s preprogami, dokler ni Peter izdihnil. Tako so umorili carja. Stvar se ni dala več spremeniti. Toda od tega trenutka so začeli ljudje preklinjati carico. Nihče ni verjel njenim pro glasom in manifestom, v katerih je skušala odvrniti krivdo od sebe. Narod jo je imenoval morilko svojega moža in mnogi, ki so jo nekoč ljubili, so jo zapustili in tako je bila Sedaj Katarina na carskem prestolu še bolj zapuščena, kakor kadarkoli poprej. Nekdo pa ji je ostal zvest, — neomajno, ki ji nikoli ni dal vzroka, da bi dvomila o njegovi zvestobi. To je bil Gregor Orlov. Takrat, ko so jo vsi zapustili, da, celo takrat, ko so začeli nekoč Katarini udani gardijski polki kazati nezadovoljstvo, ko so se na obzorju vlade pojavili temni oblaki, je Orlov ni zapustil. Katarina je morala priznati, da ji je bil knez Orlov vedno iskren prijatelj. Zato ni čudno, če se je carica Katarina popolnoma naslonila na tega človeka, če mu je poklonila celo svojo dušo, če je z njim delila svojo moč in da ni niče.sai storila brez predhodnega spomzi!;, ' rj: n. Orlov jc kil njtn sovladar. S svojimi nasveti je večkrat preprečil, da ni storila kakega neumnega koraka, — odvračal je Katarino od marsikaterega dejanja usmiljenja, ki bi lahko postalo v tistih časih za njo zelo nevarno. — Nad ljudmi je treba vladati z železnim bičem! — ji je vedno govoril Orlov. — Vsako popuščanje bi pomenilo slabost. Izbiraj, Katarina: Ali hočeš ti vladati ali pa bo narod vladal?! Katarina je zato popuščala, — pristala je na vse njegove predloge in tako je napočil za Rusijo čas največjih grozot. Kdorkoli je bil le malo sumljiv, je že sedel v ječi. Policaji in tajni detektivi so pohajali po mestu, prisluškova- pogovorom mirnih meščanov, izvrševali so hišne preiskave, brez vsakega vzroka so streljali na ulici v skupine ljudi. Da bi prikrili pravi vzrok nezadovoljstva, so vzklikali plačani agen-tji: - Živela Turška! Živel sultan! Toda ljudstvo ni nasedalo tem domislicam duhovite policije. Kljub temu pa so bile ječe vedno polne. Neizmerne so bile povorke kaznjencev, ki so morali v Sibirijo. V velikih mestih so imeli krvniki polne roke dela. Toda medtem, ko je vladala Katarina nad Rusijo, medtem, ko je bila ona edina gospodarica v državi, je bila sužnja enega človeka — njen gospodar je bil Gregor Orlov. Bila je popolnoma v njegovi oblasti. Sedaj se je še-le pokazala njegova brutalna in brezobzirna narava. Nobene želje mu ni smela odbiti, čim več mu je dajala, tem več je zahteval. Ta Orlov je bil nenasiten. On se je obogatil, pridobil si je nešteta posestva, toda ne samo on, temveč tudi njegovi bratje in ostali sorodniki. Najbogatejša posestva, velikanska premoženja so prišla v njihove roke. ne strašna jeza, — Orlov je zopet zahteval od nje veliko vsoto, češ da mora plačati dolg svojega brata. Katarina ga zavrne. Toda on stopi k njej, jo prime za roko, jo stisne kakor s kleščami in zakriči: — Katarina, svarim te, ne nasprotuj mi, — kajti jaz sem te dvignil, jaz te tudi lahko uničim! — Vedi pa: Dovolj mi je, ne bom večno nastopal v ulogi zvestega sluge! Jaz hočem biti več, ako ničesar drugega, želim vsaj, da boš vodno moja! Kaj je zahteval od nje? Oh, ona bi ga bila v tem trenutku zabodla, če bi imela bodalo pri roki. Orlov je zahteval od nje, da se z njim poroči, ravno tako ka- kor je storila carica Elizab^W s svojim ljubimcem Razuniov-skim. Katarina je ostrmela, k" j*" slišala. Prvikrat jo začola vati, kako bi so rošila veka. Toda že preveč jo prišla v njegove mreže in se ga ni tako enostavno rešiti. Mrzlo ji je Orlov odgovoiil da bo objavil, da mu je Katarina ukazala, naj ubije njeneg-' moža Petra III., če bo odklon' la njegovo prošnjo. (Daljr, prihod It ji/) REVMATIZMU PODVRŽENI L-IUDJE trpijo največ v jeseni in po zimi, v deževnih dneh. Dobro, zanesljivo zdravilo, ki vam IMmiafta je Dr. Cherdron's Prescription. Dobite ga pri MANDEL DRUG ir>70'/i Waterloo Road Slovenska lekarna Rebuilt Maylags V dobrem stanju, aluminij^ čeber, prav posebna cena za t-' teden ................................ $39^ Norwood Appliance and Furniture Co. Jerry Bohinc and John lastnika (5104 St. Clair Avem"* ENdicott 3634 DEKORATOR Iščem delo kot dekorator, scenic works in druga notranja dela. Zelo rad bi dobil kje v Cle-jvelandu. Ako je kateremu roja-Vsako visoko službo je dobi-; ku znano kje bi se dobilo tako la družina Orlov. delo, prosim da naznani, mu Vsako odlikovanje je moralo ■ bom zelo hvaležen. Prosim na-krasiti njihova prsa. ;slovite na; Dekorator na urad Nekega dne pa se loti Katari-' "Enakopravnosti". 666 Tokofina, tabloli, mazilo, nosne kapljice tableti /a PREHLAD glavobol Cena 25c^ Delo dobi Dekle staro nad 18 let dobi ® lo za hišna opravila; mora i'^^ ti dobra priporočila, ostati ra po noči. Plača $6 na teden-Pokličite CEdar 4168W, James Hendel, 1517 E. Bou vard. ' FEBRUARSKA RAZPRODAJA Prihranite 10 do 40% KOLIKOR KREDITA HOČETE PRI ADDISON FURNITURE & RADIO GO. ODPRTO ZVEČER 7210 ST. CLAIR AVE. HEnderson 3417 »AU-MATfc Dobili smo veliko zalogo unij-sko izdelanih čevljev za moške. So zelo trpežni ter boste z lahkoto hodili v njih. Imamo močne čevlje za delo, ki imajo protekcijo za prste. — Polna zaloga ženskih čevljev kakor tudi čevljev za otroke. —• Se priporočam. ANTON OGRIN Modna trgovina v SDD — 15333 WATERLOO ROAD K SPITE TRDNO, VZIVAJTE VASO HRANO TRINER'S ELIXIR OF RITTER WINE Mnogofera« ; odpravi , s. Wella St.. ChieafA, ML I neprebavnoat i brwpWnii in zaprtnico | ! I ° ° ° ° ZADRUŽNA RAZPRODAJA ARISTOS MOKE Vsem je znano, da je Aristos moka ena izmed najboljših v deželi. Radi te vednosti jo z mirno vestjo priporočamo našim gospodinjam ob tej izredni razprodaji, ki velja samo za ta teden! ARISTOS FLOUR: 98 lbs----——$4.29|24'/2 lbs. ----$1.10 49 lbs.______$2 1915 lbs._________27c SLOVENSKA ZADRUM ZVEZA 667 EAST 152nd ST. — GLenville 6316 16721 Waterloo Road . 712-14 E. 200th St. KEnmore 1248 KEnmore 3562 DA, DOVAŽAMO TUDI NA DOM ° ° ■— ' ' TAYLERJEVA POGODBA 2. Fundamentalne določbe AS.\'IIJ): Tii je firiif/i rlaiicl,- ki nnii pore I,-(Ij je Tajilcrjcra iiof/otlha iii. I.alco ohnititjc l^lef>' tega, (la Tavlcrjeva pogodba zagotovi Ijiulom lastninsko pravice nlio in jim dajo profit, ki naraslo skozi ral)f» islili, In invostorjom gotovost njih pro-inožonja in pravično ol)roslovanjo islo, vkljiičiijo Taylorjova pogodba Indi slo-<1000 fundamonlalno določbo: 1. llsliDiDrUcv Ircli fomUtr, hi Icrijcjo rftf sfrošlcc postrežbe. Dva od lob—obralnjooi in vzdrževalni, za zgiibo pri napiavi in za obnovitve— so doloooni od oasa do časa od mostno zbornico na podlagi milj, ki jili je prevozila družl)a. Vsi prejemki, ki ostanejo 1(0 sta ta dva fonda izplačana, gredo v fond obresti. Iz fonda obresti se plaonjejo nepremični računi—davki, obresti na bonde, in (i procent na vrnitev delničarjem. Ostanek, ko so izplačani nepremični račnni, gre v bilanca avtomatično pripozna, da se more znižati voznina, vsak deficit nad $500,000, da se zviša voznina. (V obnovitvi pogodbo leta 1920 se je ustanovil nov fond—Capital Reduction Sinking fond. V ta fond se plačuje vsak mesec, I '/2% vseli prejemkov, v namenu, da se zniža kapitalno obveznost.) ■J. Ustanovitev voziriuske tintorhe. Vprašanje, ako se bo v'oznino spremenilo do drugo višje ceno, ali v drugo nižjo, ali ostane nepremična, je avtomatično kontrolirano po .stanju voznin-skega barometra. To avtomatično kontrolo se lahko spremeni s pogodi to mod mostom in pasi laka družbo. Sedanji sistem, s iti drugimi ])osobnimi conami, sprememba. Doloi'-itcv .\l\0 za rniilcr kapitala. jo neprotočena doba pogodbe manj kot 1.3 let, lahko družba likvidii"[ in računa gotovo višjo voznino, da d^lM nazaj svojo investicije. Vsaka vrednost, ki ostane, ko jo družba dobila svoj kapital, gre mestu. V slučaju ])rodajo, :|C tudi družba zagotovljena, da dobi za j svoj kapital. 0' 4. tla je Dolorha, ako sc Sinatra, jtreiH'Uka cena ohresti. Mesto lahko zahteva prodajo posest va drugim, ki so pripravljeni prevz manjše obresti. h ore nte.'^ pravico korporacije in moči družbo. V naslednjonni čhinku bomo ra/^<^^'||' lliisl (»ItriUovjiiijo vseh I roll fondov plaen.jt' si roško ])os1rožho. IZ kiitorii s< THE CLEVELAND RAILWAY COMPANY