256                                           Slovenski glasnik.
im pompejanischen Style, aber mit Beimengung von Renaisance-Motiven decorirt und die Wande mit Citaten aus Homer geschmuckt. Die Ejecke des Tanzsaales zeigt die allegorische Darstellung der Alterthumsforschung. Das Bild i s t das gelungene Werk eines jungen Oesterreichers. des Herrn Georg Subic, eines Schiilers des Professors Griepenkerl". Iz privatnega pisma posnemamo. da je Jurij Subic, katerega, sta Schlimannu priporočila dunajski arhitekt Hansen in prof. Griepenkerl, vse zgoraj navedene podobe in ornamente naslikal ,,al fresco" ali pa ,,a tempera". Nekaj teli slik so kopije po starih pompejanskih podobah, nekaj pa po slikah Bitterlichovih. Nekoliko manjših podob in orna-mentov je g. Subic sam komponiral. tudi zgoraj hvaljena alegorična podoba je Subičevo izvirno delo. Zdaj biva g. Jurij Subic uže nad tri mesece v Parizu (Pariš. Plače Pigalle 11), kjer s svojim prijateljem, češkim slikarjem V ojtehom Hvnaisom slika tri letne čase za kraljevo ložo novega češkega narodnega gledališča v Pragi. — Dunajski magistrat je izdal znano „Prachtausgabe des histo-rischen Festzuges der Stadt Wien". To delo ima 37 podob predstavljajočih glavna društva, ki so se udeležila slavnostnega sprevoda. Slikali so jih različni umetniki dunajski. Jeden karton, „die Handelsgruppe". narisal je s tušem naš rojak g. Janez Subic in presojevalcema prof. Makartu in arhitektu Streitu je bil ta karton tako po godu. da sta ga razstavila v umetniškem muzeji; poleg Su-bičevega bili so razstavljeni samo še trije drugi kartoni. Občno se je priznavalo, da je Subicev karton najboljši in tudi večji dunajski listi, kakor ,.Presse" ,,N. Fr. Presse" in „Wiener Allg. Zeitung" so njegovo ime častno omenjali. S tem stopil je naš rojak na Dunaji prvič pred občinstvo in z lepim vspehom. Zdaj g. Janez Subic biva v Pragi, kamor je bil poklican, da slika v novem narodnem gledališči, katero se ima uže sredi maja odpreti.
G. dr. Ign. Klemeniič, asistent na c. kr. prirodoslovnem institutu v Gradci in sodelavec našega lista, izročil je, kakor čitamo v dunajskih listih, c. kr. zna-nostnej akademiji na Dunaji svojo razpravo: ,.Zur Bestimmung des Verhaltnisses zwischen der elektro-magnetischen und mechanischen Einheit der Strctn-Intensitat," da jo natisne v akademijskih poročilih.
„Nuna in kanarček." Dne 27. sušca t. 1. umrla je v ljubljanskem nunskem samostanu v svojem 71. letu prečestita mati Marija Ignacija' grofica Engelshaus. rojenja iz Ljubljane, prebivši v samostanu celih 63 let. Grofica Engelshaus prišla je namreč sirota s sedmim letom v samostan. Dr. Chrobat je bil nje varuh. In tako je tudi Chrobatov koncipijent dr. Preširen večkrat po uradnih svojih poslih prišel z mlado, lepo in ljubeznjivo grofico v dotiko, ter zložil je njej v čast in spomin pesen: „Nuna in kanarček", ki je jeden najlepših liričnih cvetov divne poezije Preširnove.
Stritarjevega „Zorina" v svojem feuilletonu zdaj prinaša tudi „Agramer Zeitung".
Pri J. Giontiniji, znanem knjigarji ljubljanskem, videli smo te dni nekoliko jako okusno vezanih knjig slovenskih. Vodnikove, Preširnove, Valjavčeve, Jenkove, Orožnove pesni, Slomškove spisi in Levstikov Kraljedvorski rokopis dobivajo se pri Giontiniji tako lepo in elegantno vezani, da morejo vsakemu salonu biti v krasbo.