DoienjHkft Novico izhajajo vsiii; pctfiti ; ako : ; j(3 tu litui praztiik, (iaii pojircj. : : CciiH jirii je zu celo leto (oii aprilu (io aprilu) Iv. zn pol iera l'ôO K. i\aroii»itia ZH Netiiřij«, HoHiio iîi (Iriis'C ovropske liržuve znaša ;î'5t) li, za Ameriko -t'ôO K, Ust in o^liisi se phičiijt^jo iia|M'(>J. Vse (l(){)is(% tiaročiiiiio in oznanila s|irej(inni tiskarna .T. Kraje« nasi. Ob sklepu 31. letnika Dol. Novic. z današnjo številko sklepajo Dolenjske Novico iil. leto svojegii častnega obstanka. Kakor doslej, trudili se bomo tudi zanaprej vestno in pošteno, da i)ostrežciil() cenjenim nai'oiiiikoni v vsakem oziru kar najbolje. Ne bomo delali picveč in prevelikih obljiil», a storili bomo, kar sc da sploli storiti v našili skroiiitiili ni/.iiierali. 1'osebno pozornost bodo ohrai^^lc Dol. Novice tudi nadalje na gospodai'skc spise, razpravljajoče nase dolenjske, kmetijske in obrttiijske razmero in ki bodo času primerni. Dolenjske Novice naj bodo v v^iaki dolenjski biši dolter prijatelj, l'a/nmeii svetovalec ter prijeten in zabaven družabnik. To je naš namen in ne bomo se ustrašili nobenega ti'uda, da to tudi iy,vi'šinio po svojili nioćeli. A da se t,o uresniči, ])rosiiuo tudi zveste podpoi'e: obilo Íii redno pla-čiijočib naročnikov ter zanesljivih in požrtvovalnih sotrudiiikov. Kn saui človek ne zmore vsega in tudi ne vidi vsega, zato jia tudi tu velja; v zdiuženju in edinosti je moči /iaraditega izražamo nujno prošnjo, jiaj bi se oglasili od vseli dolenjskih ki'ajev dopisovalci ter nam poročali o marši četu zanimivem, kar se godi v naši lepi Dolenjski. Torej prosimo prav lepo, saj ne prosimo ZâSC, ainimK za" nouio siviUTîïa blagoi- in uapi'cdek Dolenjske. Tidna podlaga vsega dela in pi'izadevanja pa nam bo tudi za-naprej dvoje velikih idej: krščanska in slovenska. Da na tem močnem temelju pri})oinorcnio našemu ljudstvu do i)rave si'eće, v to pouiagaj Bog! IVi tej priliki se prisi'Čuo zalivaljujenio vsem našim naročnikom, sotrudnikom in prijateljem, ki so nas podpirali do sedaj pri uašeju poŠtejiem delu ter jili zopet nujno prosimo za njihovo blagohotno sodelovanje in podporo tudi v bodoče. Podpirajte naš list vsi dolenjski rojaki, ostanite iiui zvesti ter sc potrudite in poski bite, da se pomnoži št(!vilo naročnikov. Naročnina ostane ii krone za colo leto. Z ozii'om na to pi'osi Še upi'avniŠtvo, da bi se cenjeni nai'očniki čimpreje odzvali našftmu povabibi v zadnjili dveh številkah ter pridno uporabljali jim i)oslatie ])oložiiice v sviho poštnine jii'oste upošiljatve naročnine, da se pi'ičiie redno pošiljanje lista takoj a ])rvo številko. Žalibog, da so nekateri sprejeli položnice kot nekako užaljeno tirjatev. Ravno nasprotno, ker jioložnice ;io jako piipravna in prijetna upeljava v jjorabo onim, kateri pošiljajo naročnino po p«šli, da jim ni treba plačati iioštnine. Končno kličemo še prav posebno dragim Dolenjcem; NaroČite se mnogoštevilno in predvsem na svoj domači list „Dolenjske Novice''! Razširjajte „Dolenjske Novice" vsepovsod, da se povzdigne krog naročnikov na najčastnejšo stopinjo! Rimsko vprašanje. Kaj je to v — Znano je, onim, ki so hodili več vsoto iz Šolskega pouka, drugim od di'ugoil, da je imel papež svojo lastno, takoimenovano cerkvcno dižavo. Njen začetek S(!ga daleii nazaj v zgodovino. Todlago ji tvorijo zasebna j)osestva, ki jih je inuji rimski papež. Oblast svelcga očeta se je polagoma raztegnila tudi nad sosednje i)o-krajine in dežele. Potom daril, dedščiii, raznih pogodb je postal papež zajedno mogočen posveten vladar, ki je imel svoj denar, svoje vojake, uiadnike, je pobiral davke, varoval državo pied .sovražniki itd. Tako je ostalo do leta ISGO. Ko so mu Pijemotdezi iztrgali državo iz rok, pravzaprav do 1. ISTO,, ko so udili sovražniki pri „Porta Pia" v i{im. Papeževi vojaki so morali odložiti orožje, liim je postal glavno mesto nove, zedinjenc Italije pod kraljevo ki'ono Viktorja Kmauuela, Nova vlada je ponudila papežu tri milijone lir letne rente kot odškodnino in zajisdno sklenila takozvano „gai'aiicijsko postavo", kjer jamči svetemu očetu prostost, da bo laiiko občeval s svojimi voi'.skiiiii podložnik!, Papež seveda tega jerobstva ni hotel in ni mogel spiejeti, je zavrgel i)onujano odškodnino in glasno protisstiiaje se je zaprl v Vatikan, kjer biva še danes kot. jetnik laške framazonske vlade. Ne nosi sicer .spon na rokah — kletka ostane kletka, četudi je zlata — a ovirano je njegovo božje poslanstvo, da tie more svobodno občevati z verniki, svojimi dnlio.vnimi sinovi po katoliškem svcUi. Pi'cbivalstvt) katoliških di'žav je združilo, sočustvujoč s svctitii očetom, z njegovi itn piotesti tudi svoj ugovor in ta protest še vedno potiavlja. Ali 1)0 vedtio pri tem ostalo? Kdaj Ve liodo odjichi viata Vatikanova? Kdaj in kako 1h) dobil papež nazaj svoje pia-vice, da ))o mogel zares pojioliioma svobodno (d)čevati s katoliškimi državami V To je ]-imsko vpi'ašanje. O 1'imskem vjjrašanju se ni do najnovejšega časa dosti bialo ali govoiilo. Ilaliji bi bilo to zelo zopei'tio —- netuirrui vest bi jo giizla še huje — in mi smo bili zavezniki ftalije. Zato je, trebalo imdčati. Danes teče bosedji svobodno. lútko se bo i'ešilo ritnsko vprašanje, kadai' se bode? Papež gotovo mora postali zopet popolnoma svoboden. Kaj nut jamči pojjolno svobodo in neodvisnost? Do leta lS70.je bil sv. oče svoboden, kei' je imel laslno drŽavo. lii'ez te neodvisnosti bi ne bil nikoli jjopolnoma svoboden. Sedaj so mu vzeli dižavo. Nima svoje zemlje, ne svojih i)odložtiikov. Zato ni več neodvisen. Jasno je torej, da mora dobiti di'žavo nazaj, da postane neodvisen. Toda to, pravijo, je nemogoče. Pa bi jo dali vsaj v manjšem obsegu! Vsaj mesto Rim, ali vsaj vatikanski del mesta s pasom zetiilje do moija, da bi mogel po morju, kamor bi hote!. Ali je moi'ebiti rnogoťí di'ug ruičin, da bi sv. oče brez lastne zeudje in svojih podložnikov l)il neodvisen ? Swbinja gai'an-cijska postava za to gotovo nc zadošča. Laški pailament jo lahko vsak čas odpravi. IMorcbiti bi se to doseglo. Če bi se (o postavo inteniacijonaliziralo, to se pi'avi, če bi jamčile pobsg laške dižave še druge, da bo imel pajiež vse svoje jiravice, da bo lahko svobodno občeval s kat.oliškim svetom. Zdi se, da bi tudi to tic zadoščalo. Koliko pa veljajo danes meiinai'odtie postave! i"'o niedimiodnem pi'avu jo [U'cpovedano obstreljevati bolnišnice Rdečega križa, in vendar so jih obstreljevali i^ahi v (.-ioritii, ne da hi di'uge države to preprečile, ali bi vsaj ugovarjale. Kako bi se i'ešilo I'inisko vprašanje, so seveda le ugibanja. Zadeva je zadeva rimske stolice. Zato gre papežu prva in zadnja beseda v tem oziru. àe to nas zanima, ali se bo rešilo to vprašanje v sedanji svetovni vojski. Laška vlada o tem ničesar ne reče. Skuša pa dokazati, da je papež popoluonui svoboden, da je torej sedanji njegov položaj zadovoljiv, da je vjiraSanje pi'avzaprav rešeno. Zato je izrekla, liiruivka, obžalovanje, ko sta zapustila avstrijski in nemški poslanec pri sveti stolici ob začetku vojske Ijaško. Će izve javnost, da je bilo to ali ono pismo îz Avstrije, luimenjeno sv. očetu, odpečateno, hiti proglašati, da se je zgodilo to le pomotoma. Gotovo je tudi, da laška vlada Jie uuira o tem razgovoiii. Zato se je rada pridružila londotr-îkeiuu dogovoru sporaziniia, da se k mirovnim pogajanjem ne sme piipustiti sv. očeta ali njegovega odposlanstva. Sv. oče sam je sjiočetka seilanje vojske gojil dobre upe. V svoji okrožnici z dne 1. nov. lil 11 ]uše, da upa, da se bo končal nenaravni položaj, v katerem se nahaja, in ki tudi za svetovni mir ni bi'ez velike kvari. Pozneje je bilo brati po časo])isib razne vesti iz Vatikana, čes, da papež odneha, da opušča misel na rešitev J'im-skega vprašanja, naj ostane zaenkrat pri starem, samo za to, da ta zaileva ne br) zavirala sklejianja miru. To so pisali seveda časniki. Kuliko je na tem vesni(!e, kdo ve! Zdi se pa vendai', da stvar svete stolice stopa v ozadje. Kajti, ko so naš škof voščili letos papežu novo leto, se zahvalili za njegova mii'ovna prizadevanja in izi'ekli hkrati upatije, da se bo tudi limsko vjira-šanje ugodno rešilo, je poslal kai'diiuil Gaspari odgovor, kjer izreka zahvalo sv, očeta, a o tej točki popolnouia nmlči. Kaj bo torej z rešitvijo rimskega vpi'a-šanja pri sklepanju miru? .Mi katoličani gotovo želimo iz srca, da bi se čim])rcjc razvozljal neznosni položaj našega skupnega očeta in pastirja doli v večtiem mestu. Vse njive morajo biti obdelane! To tli samo naša tuiloga, amjiak je tudi naša gorka želja! Vsak si želi, da bi bila kmetija pravočasno in dobro obdelana. Vsak si žtdi zopet dobi-e nove letine! Žalibog le, da ginevajo naše moči in da se imamo bojevali na kuKîtiji s čiui dalje večjiuii težkočami. Velike težave nam dida vprašanje zaradi delavcev in delavne živine, kajti iiumjka nam danes obojega. Liitos bo ii'elia napeti vse naše sile! Eden di'ugcnui, sosed sosedu mora pomagati, da bo šlo delo naprej! Pouuigatt moramo tudi z živino, ki jo imamo še po naših vaseh. Le tako bo nu)goče zadostiti po-li'ebatii naše kmetije, velikim potrid)am naše vojne iti velikitii iiotrebam našega preliivalstva sploh. Nekaj malega Živine bomo dobili od vojaške uprave na ])omoč. Dobra bo, kdor jo bo dobil. Na vsak tiaOin je pa dotičtnk dolžan, da jo bo dajal tudi svojim sosedom na delo. Nekoliko iJiiiiioČi bomo dobili tudi od vojakov, ki bodo prihajali na dopuste, in pa od vojnih vjetnikov, sevea so in boiio ost-ale prazne vse tiste marnje, kakor da ne bodo hotele dosti pomagati tiste ttaŠe ženske, ki ijživajo državno podporo. Nasprotno bo res! Prav te ženske so poklii;atie in dolžne, pomagati z vsemi silami, da pojde kmetsko delo naprej. Sicer ne zaslužijo, da jih država l)oilpiia, Istotako i)raznc botlo ostale pa (tuli te marnje, da bodo gos])odinjc, ki so o.slale same doma, obdelale samo toliko ziiitiije, kolikor potrebujejo ])rîdelkov za svoje življetiske iiotrebe. Kdor tako govori, ne pozna naših kmetskih gospodinj, iie pozna njih delavnosti in njih pttdidiljivosti! Zato' pa trdno ui>amo, da se bodo tiaši ljudje z vsemi silami poprijel! spo-mladnega dela in da bodo storili več kakor moremo in smemo danes pričakovati. Naša županstva, ži;tvene komisije iu zaupniki imajo pa dolžnost, da skrbno nadzorujejo ves jiotek stioniladnoga (dide-lovanja in da pomagajo po svojih močtdi, kjer id se pokazala kaka nujtia potreba. Rolirman. Nazaj k pridelovanju prediva in olja! Daiuis nam manjka prejo in ijlja. Za oba priiUdka je nastopila zaiatltt.ega izredno visoka c-ena, lii ta draginja bo trajala, dokler bi) vojna, doklei' ne dcdiimo ])ot.rei>ne preje in oljnega semena zopet iz inozemstva. Ves čas vojne in Še dlje! Spričo tega pttmanjkanja smo dolžni, da skrbimo za iK)trcl)iiu jiredivo iu olje doma, tla so i»ovrnemo nazaj k pridelovanju predivnatih in oljnih rastlin. Na pridelovanje lutČnega semena in solnčnie zm'udi olja sem opozai'jal v enem zadnjih člatikov. Danes pa opozarjam na veliko važnost lanu, ki nam daje pred i v o in olje ob enem. Lan smo i)o naših krajih v prt^jStijili časih priibdovali v večji nteri, dokler ga niso izpodrinili inozemski bombaž in druge prtidivnate in oljne rastline. Dattes jia zasluži, da ga po naših krajih zopet sejcmo. Kako ilrago je poštah) predivo, vidimo iz sledečih Številk. Prej se je dobilo i kg didiro otrfoga prediva za (>() h, latii je cena poskočila pri i)rodaji na debelo za nekaj časa etdo na 3 K in sedaj se je ustanovila lut 2 K 21) h. Seveda mora biti predivo čisto otťto. To so silno visoke cene, posebno či; ])omistimo. da sena oralu njive lahko priilrla do 4(K)kib)gr. prediva in več in razen tega se l-iOd litrov lauenega semena, ki sicer ne daje jedilnega olja, toda jako dobio ill važno olj*; za raznovrstno labo ; latn'iie tjopine, ki jilt dobimo ko( odjiadek, so pa izvrstna močna kiiiui za našo goved. Zalo jo nujno piiporočati, da se gospodarji po v.seh tist.ih ki'ajih. kj(;r So iiti \iv('iy\[ y priilťlíiViinjiiiii lanu, /.upot liopriiiiejo tega \)iidelovanjii in da že letos [nisejojo nekaj buiu. Pii nas itiiatiio gotove lege, ki so izvrstne za lan. Po teli legîlit naj se lan /.ojiet seje, ker se danes laka setev bolj izi)lai';a kakor setev kake druge rastline. Ako dobimo doma potrebno setiic poletnega lann, je še zniďaj Cas, da ga sejetiio. Sicer se bo daîo seme pa tndi šc od drugod dobiti. Poženi poletni lan se lahko seje tudi še meseca maja noter dti srede jnnija. Ker oslaja laneno seme po par iet kaljiv*), lahko rabinni tudi stan^jŠc seme, če je bilo dobi-o spj'avljeno. Le-t.o staro seme se bolj hvali kakor novo, ker daje boljše pridelke, baje daljša stebelca ÍJi íiiiejšc in'edivo. Kakor slišimo, hoće tudi naša kmetijska družba skrbeti y,a to, da se bo dobilo ŠG nekaj semena poletnega bnin. (Jospo-darji, ki ga želite sejati, se dajte pa takoj pobrigati, da pridete piavodasiio do semena, Rohniuui. Gospodarske drobtiiie. Oddaja državne modre galice pri kmetijski podružnici v Novem mestu. — Ktuetijska jiodi'užtiica novinneška je že dobila del laodi'e galice, ki je državna 'in ki se bo oddajala [lo iJ K 30 li '/.a 100 kg iiaroěnikom od 1. ajtrila naprej. Oddajala se bo potom županstev in župiiij, ki so iiai)ro3ei!e, da preskrbe ])o-drobno oddajo. Vsak iiai'oiinik ima dobiti le po llVskg na oialo vinograda ali jia po 2 K na looo trt Galiea se bo oddajala v dveh potih, ker je tudi podi^nžnica ni toliko prejela, da bi zamogla vso likral.i oddati. 5ia novomeško jiodiužnico so naprošena sleiieča županstva iii župnije, da jirevKainejo nadrobno razdelitev galice in sicer županstva Pi'lesnobi. Te dižavne žvejilove moke i)ii., rojen I. 1HÍÍ7. Vse, ki so poznali pridnega fanta, je pretresla ta žalostna vest, posebno pa njegovo skrbne roditelje, ki objokujejo najboljšega sina. Bvoje mlado življenje je dal hi'abro za domovino. Ko je oiUiajal za vedno od doma, ko je njegova mati drugega sina spravljala v vojno in toiMla solzo bridkega slovesa, jo je toiažil z besedami : „N'e jokajte, ne bojte se za mene, liog in Marija me bosta čuvala; ako pa padem, ne žalujte, ne bodem sam umrl, no boste samo Vi izgubili sina!'' Tolažil jili je v zadnjem pismu, „ne žalujte, ako padem, ves svet trpi." — In res, slutil je, da ga nikdar več ne bo videla stara mati, oče in mati, bratje tn sestre. — Takoj pi vi dan na bojnem iioljn je izdihnil svojo čislo dtišo. liil je Í0 mladenič, skrben za domačo hi.so, delaven, ubogljiv in vdan iz v.sega srca svojim roditeljem. — Njihova žalost je brezmejna. Tolaži jih mili Bog! Ti pa, predrngi Niko, sjiavaj ndrno lam ob Soči žuboreči, duša naj Ti vživa rajski mir veseli, ]jrosi Ti za domovino, stariše, nas, ki smo ostali, da snidemo se nad zvezdami presrečni ! S Ppeloke pri Vinici. — Še nekaj ]mdatkov o naših možeh in fantih v vojski, [iazini že imenovanih so še vjeti: Franc ŽuiiiČ iz Žuničov. Zajeli so ga [ï,usi. O njegovem ujetništvu so zvedeli doma Šolo po njegovem bratu, ki je v Ameriki. Temu Franc večkrat piše, a ta mu pošilja denar na liusko. Domov baje ne sme pisati. .Med ruske mužike je zašel tudi PoršičMato iz Pavlitiov. Od l\Iafka ("ladonič je pa hodilo pismo iz ruskega jetništva več kot devet mesiicev. Žfui je pisal domov še 2. maja lanskega lota, a iiisiiio je došlo šele pred nekaj tedni. Torej le ne obupati, če ni kaj ])isma! Že t) mesecev je v bolnici na Dunaju Miko Jiijuič iz Žuničev. Granata niti jo bila laztiiesarila moča na nogi, a pozdravil .so j(i. Kako so srbske ženske polivale s kropom raz okna naše v (Srbijo prodirajoče vojaštvo, je pripovedoval na dopustu Peter Žuuič. T'udi s Úrnogorid in iiusi se je pomeril. Ker ima pa na polentarja še posebno piko, zato je šel zdaj nadi>nj. l'adel je StarešiniČ Jožef, rojen na Preloki St, ;38, bivši železniški sprevodnik v Zagrelui. Marko žunič se tudi že H tiiesecev ne oglasi z laškega bojišča. Pa ne, da bi ga Lah povabil na poleiiio in makarone! — Zadnji potres je tudi nas dobro pretresel. Nekateri so po.skakaIi od strahu iz postelj. V nekem hlevu se jo spodmaknil stropni tram in padel okoli. Huj.šega ni bilo, Cerkveno. Njegova ekscelencija prevzv. gospod knezonadškot dr. Franc Borgia Sedej bo jutri, d.'i. marca, na praznik Marijinega oznanenja v kapiteljski cerkvi v Novém mostu ob pol U). uri pridigoval in ])otem imel slovesno pontilikalno sv, mašo, kakor smo že zadnjič itoročaii. K tej izredni slovesnosti so vsi iKigunci kakor tudi meščani in občinstvo iz okolice prav vljudno povabljeni. Župnija Kostanjevica je poiliiljcnu jireč. g. J. Po d bc vše k-11, dosedaiijemu mestiHuim k;iplanu pri sv. Petru v Ljubljani. Nekaj o postnih dneh. — Dasiravno imamo si jn'izadevati celo življenje za čednost in dobra dela, nam je sv. cerkev vendarle določila še posebne dni, da stojjimo v sveto vojsko ter poskusimo sami sebe, kolikor imamo duhovske moči v sebi, ter se ojačimo in priiiravimo, kailar pride sovmžnik našo duše. Taki dnevi duhovne vaje in duhovne vojski! so sveti ])ostni dnevi, katero nam je katoliška cerkev za celo leto tako modro razdelila, da se lahko vedno v čednosti vadimo in da duševno ne zaspiuio. Najimenitnejši postni čas je štiri-desetdanski post, ki je od pepelnice do velike noči. Ta veliki post so naročili apostoli. Prvi kristjani so se oti suhem kriihu postili ter so šele zvečer pmižili nekoliko zelenjavo s soljo in z oljem. Tudi za nas je razveti nedelje vsak dan jiost, to se jH'avi, da se le enkrat na dan najemo do sitega. V tem času štiridesetdanskega jfosta moramo premišljevati ti'pljetije in smrt Zveličarja ter se pripravljati na vredni prejem velikonočnega sv. oldiajila. Potem so k va ter ni posti, ob katerih je v sredo, petek in soboto za-lioveilan post. Ob teh dneh se mora kristjan vadili v premagovanju pregrešnega poželenja. Ob štirih kvatrih pa moramo Boga lirosit.i s postom in z molitvijo za dobro duhovne, ki so se v prvih časili kristjanov večjidel v kvaternom času posvečevali.— Tudi moramo v spomladanskem kvat.ornem tedmi Boga prositi za blagoslov pri setvi; v jioletnih kvatrih, da l>i vse srečno zorilo; v jesenskih, da bi vse srečno pospravili; v ])ozimskih kvairilt pa, da bi zdravi uživali svoje pridelke. Vse lo pa dosežemo zopet s postom in molitvijo. Nadalje je ad ven tni post. Štiri tedne pi'ed božičem, s kvatei-nim tednom vred, se je postiti vsako sredo in i)(itek; in četudi je dopuščeno na advontno svedo jesti meso, vendar si moramo v sredo in petek pritrgati ter se le enkrat na dan nasititi. Spominja nas pa štiritedenski ad-ventni post, oziroma št.iri advenine nedelje, na onih dolgih Štiritisoč lel, v katerih so toliko željno in težko [u'ičakovali obljubljenega Odrešenika. Ob enem so i)a tudi nam v spodbudo, da se vreduo s postoni in molitvijo !)rÍ})ravljamo na svete dni rojstva Kristusovega. Končuo .so še svete bilje ])ret). .^kode 75().i)()<) kron. V kraju liribir je porušenih 12 hiŠ, veliko po.slopij je poškodovanih. V Senju je poškodovan konvikt. Umrl je Di. marca v Ljubljani gosp. Ivan Dax, vežbalec in orodjar ljubljanskega proslov, gasilnega in reševalnega društva, star še-lo let. Naj počiva v miru! Hranilnica in posojilnica v Kandiji ima 27. marca ob 2. uri jjopoldne^ v posojil-nisUeiii dainii svoj oljriii zbor. Čí, čltuii sc s tem i)i)()zarjajo za blugoliotiio vilcležitev. Semenski ječmen. Vojni žitni zavod v Ljubljani poslal InkajŠnjenni žitiníinii koinisijonarjn g.,1. Kobeln 1 0.000 kg jaroga semenskega jtiiniieiia. Ivinelovahil, ki ga žtílé knpili i)oLrel)no množino za spomladansko scttív, naj se takoj oglase pri inienovaiwiim žitnemu koniisijoaarju. Jara semenska pšenica. Vojni žimi zavod Ljubljani je ])oslaI /a ves tukajšnji })oliueui okraj 25riikg sponiladiie pSeiiice /a sciev. Jvmetovalci, ki jo žele kupiti, imj se takoj oglasijo pri svojili Žitnih komisijonai'jij], da jo /.amorejo dobiti pri g. J, Kobetu v Novem niestd. Svarilo. Kljub opetoviUiim po/Jvom nosi preko državnib mej potujoče oličiiistvo Se vcíitio knjige, brošure, časopise, koi'o-spondcnce in spise vsake vrste s seboj. Iz tega izvirajo pri pregledovanju iiotnili listin in prtljage zadižki, katei-i imajo pri dotičnikili in'av dolgo trajajoče potne za-nmdc za posledico, fivari sc tedaj ztujva, da se ne jemlje spisov katei'ekoli vr.^í*; n:i potovanje iireko di'žavne meje. iz soške fronte si usojamo mi dolenjski fantje pošiljati vsem cenjetiim Dolenjcem, posebno pa dolenjskim dekletam obilo prisrčnili pozdravov; ti'dno upamo na skoi'ajšnje veselo svidenje. Ivan Jakše, Ciril Liiulič, Alojzij JCos, Igrate Albin in veliko drugih. Iz bojnega gorovja pise Jos. Juduiě: .. . Sedaj nam daje tu sneg mnogo ojira-vila; imamo ga že na mnogiii prostorih lî do 4 metj-e debelega. Kakor kaže, Itoino imeli tukaj šc-lc sedaj glavno zimo, med teni ko se pri nas na Dolenjskem že gotovo vidijo la/ličnc oziianjcvalke zažcljene spomladi . , . Sicer se pa imamo razmeroma dosti dobro . . . Sla^'neitni nrtsdništvu in npravništvu 1er vsem cenjenim čitateljem Dol, Novic pošiljam luijlepše pozilr^^ . . Oijldsll se Je po i:7"mnstTClTi iz ruskega vjetni.štva Franc .^ledle L, L li. Ni'. 27 iz Stai-evasi oltčitui Št. .lei'iiej, — Prva kaila je bila nem.ški i)ií;ana in naznanja svojcem, da se kmalu vidimo. To je bilo nekam zagonetno. Toteiii pride še obvestilo od IMečega križa in ena kai'ta od njega samega. Danes jia prejme oče uradno obvestilo, da je bil njegov sin 2G. avgusta 1914 ])ri Pieinjslanib vjet in težko janjeii. On se počuti razineriio dobro toda oslc})el je lui obe očesi ! Vsa občina sočustvuje s težko prizadetimi starši in srčno obžaluje težki jioložaj ub{)gega poštenega mladeniča ki ima komaj let! Upajmo, da tm društvo za v vojni oslepele vojake nni osigui alo vsaj Holn-o bodočnost. Podpii'ajmo z obilimt darovi to prepo-Ircbiio društvo. Junaško smrt je storil za dom in cesarja Janž Jarc iz Podltoršta pri [Mirni peči iloma. Umi'1 je v bolnišnici na Tirolskem za i)ljuitiieo komaj stai- let. lioril se je na doberdobski platioti. Na zadnjo uro je izrazil željo, da bi še samo polentarje rad „nabrisal". Bodi mu Časten spomin ill laiika tnja zeailja! Umrla je v Jabiaim, župnije Mirnapeč, po dolgi ninčni bolezni in i)i'evidena s sv. zakramenti posestnica Uršula Tomaž ič roj.Rošel. /iapustila je ves! nedorai^lili otrok i" moža, ki zelo žalujejo po dobri materi. Naj poi^iva v mil'ii ! Iz ruskega ujetništva sta se oglasila dva šentpeterska župljana: Franc lie rus iz Ždinjevasi in Antmi Rifclj iz Lesnice. O jirvem ni biio pravega glasu 1 7 mesecev. Samo to so veileli nekateri povedati, da je bil v (:laliciji na kosce raztrgan. Tudi za Kiflja se ni znalo ititiogo mesecev, kaj je z njim, — Nadalje sc je oglasil Matija Progar, doma iz ITjnelČiČa,^ fara Miina peč. Njegova žena ni dobila celih I B mesecev nolienega poročila, in ker je par njegovih tovai-išev trdilo, da so ga videli liasti, ga je že kot milvega objokovala. Sedaj marca jneseca pa dobi karto od njega, na kteri ji poi'oča, da je že v drugo svoj god obhajal v ujetništvu, in da njej čestita li godii. kteriiga bodi^ obhajala na praznik sv. .Jožeta. Židi ji ljubega zdravja, in skoraj konec vojske. Umrl je v Novem mestu ííři. nnuea obCespoš1i>van in dol)ro znan bivši gostilničar „pri Čebelarju^' go.sp, Ivan Jakše, staf (it let, po daljšem holehanju in previden s sv. zakramenti. Pogi'eb bo jutri l!5. mai ca ob 4. uri popoludne. N. v m. p.! Nesreče, Alojzij O mah en, pos. sin v Stranjah pri Šentvidu, se je ponesrečil pri slamorcznici, Gepelj ga je zgiabil za obleko in ko se je hotel iztrgati, ga je jirijelo Še za levo roko, mu je odtrgalo prste in zmečkalo dlan. — Jože Gi'Um, učenec ljudske šole iz Trebčc vasi pri Žužemberku, si je zlomil desno roko v podlehtju, — Ciril Flajs, pos. sin na Vadalu pri Mokronogu, je pi'išel pod voz in si zlomil desno nogo v goleni. — l'o-nesrečenci se zdravijo v kandijski bolnici. Hudobija. V iiozni uri se je spj-ehajal pod niilim neljom čevljarski pomočnik .lože Mrvar, Nekemu neznancu pa to ni l)ilo po volji. Vrgel je kamen proti njemu in ga zadel s tako silo v desno koleno, da se mora Mrvar zato zdraviti v bolnici. Tatvine. V Jiru.šici, župnija Stopiče, so dne marca tatovi pokradli na št. L, 6,, 10., 11, mnogo mesa in obleke, V znamenje, da so pobožni, so vzeli seboj tudi molitvenike in rožne vence. Po opankih so se poznale sledi po njivah, pod nekim drevesom so se krepčali, kjer seje naŠel kos klobase in soli. OilšH so pioti C o ij an ce nt. Dve sestri na enem odru. Slovenski Gospodar poroča od sv, IVtra pri Jlariboi'ii, da je nmrla tam áí). ťiibniarja samična kmetica l\Lirija Ferk na pljučnici. Ko so ji prigovarjali, da se naj (ia spi'cvidiii, je rekla, da bolezen ni nevarna, da še lahko Živi sedem let. Toda še tisto noč jo stopila njena dnša pred večnega Sodnika. bUií-Jiujl^^LejíjU \L4>koIjci. liJidiL je edino sestro Hzo, omoženo Fras, ki ji je pomagala gospodarili. îû) )ia so Micko vzdignili raz mrtvaškega odra, je y.adela Lizo srčna kap t(!r je bila pri priči mrtva, ravno v sobi, lijer je stal mrtvaški odei'. Zato niso niti ugasnili sveč, ki so gorele ob krsti starejše sestre, ampak so jo naravnost položili na oni prostor, kjer je še ravnokar ležala mrtva njena sestra. Kaj tacega se še menila ni nikdar dogodilo. Naj počivata v miru! Prošnja. Na zadnjem sejmu v Škocjauu dne Ki. t. m. je nekdo zgubil ves skupiček za prodane vole nad 1800 K. — Pošteni najditelj se prosi, da bi to poslal na farni ali občinski urad v Řt. -lernejn. Mož je že itak reven in zailolžen. Postavna odškodnina se bode našlecii odštela. Uojni pregled. Dunaj, iO. marca. [li. u.) Uradno: Pri goriškem nnistiáču smo zažgali včeraj dopoldne sovražne postojanke }ned južnim delom višine Podgora. Naše topništvo je liopoldnc krepko obstreljevalo sovjažno bojno črto pred mostiščem. Soviažnika so prepodili iionoči iz nekega jarka pred Pevnio. — Pri tolminskem mostišču trajajo boji dalje. Pridobljene postojanke so ostale trdno v naši roki, Število tu ujetih Italijanov se je povišalo na ono zaplenjenih strojnic na 7. Zrušilo se je veČ sovražnih napadov na IMrzlein vrliu in na K'rnu. Naše čete so vzele tudi na Uonihonu eno ])ost.ojanko. Ob tej priliki .so ujele 14") Italijanov iii zaplenihs 2 strojnici, — Živahno delovanje na koroški Itojtii črti îi-aja dalje, — V tirolskem obmejnem ozemlju jo streljal sovražniii s topovi na odsek ('ol di l^ana in na nekatei'e točke južne bojne črte. Dunaj, 20. marca. (Kor. ur.) 1'radno; Sinoči se je izpraznila po šestmeseííni hrabri obrambi v razvaline I'azslreljena most.na utrdba severozahodno (nl Ušječka, Četudi se je posrečilo liiisoni v prvih ju- tranjih urah razstreliti 100 metrov Široko vrzel, je vztrajala z osemkratno (nxsmočjo naiiadena jiosadka ne gb^de na vse izgiitn; še sedem nr v najljutejšem ognju tojtov in pehote. Šele oii 5. nri popoldne se je odločil poveljnik iiolkovnik Plaiiekh, da izprazni popolnoma portišcini utrdbe. Manjši oddelki in ranjenci so S(; prepeljali s čolni na južni breg l)njestra, kmalu so pa morali vslcd osredotočenega sovražnega ognja opustiti ])repeljavanje čez reko; hral)ri Četi cesarskih dragoncev in saperjev je ostala le ena pot, če se niso hoteli pustiti ujeti; jirehili seje morala na severni breg Dnjeslra skozi po sovražniku močiio zaseden kraj Ušječko k našim četam vgnjezdenim na višinah severno od Zaleščikov. Pohod skozi sovražne postojanke se je posrečil. V varstvu noči jc ])iipeljal polkovnik Planckh svojo hrabro četo k našim prcd-tijim stražam severozahodno od ZalešCikov, kamor je došla danes zjutraj. Boji za mostno utrdbo pri Ušječku ostanejo v povestnici naše hramhne .sile slaven list za vse čase. . . Dunaj, 21. marca. (Kor. ur.) Uradito: Bojevanje sc je mestoma pomnožilo, posebno pri r'flanzer-Baltinovi armadi. Dunaj, 21. marca. (Kor. ur.) Uradno: Naši letalci so prileteli ponoči nad Vloro (Valono). .Metali so usiiešno bombe na Ijristanišče in na tabor čet. Vinili so sc kljub ljutemu obstreljevanju neiioškodovani. Položaj v (Jrnigori in v Albaniji je neizpremenjeiio miren. Namestnik iiaOoltiika generalnega štaba: pl. Hfifer, fitil. ob.'it.ojeèe iz dvcb sot), kuîiitijeiîi kleti. Več [>n iipravtiištvu Dol. Novic. Krasna oprava za jedilno sobo skoro nova, zelo velika in iz trdega lesa, v staroneniškem slogu, je naprodaj zaradi selitve. Nakupna cena je bila 2000 kron, sedaj 800 kron. Z opravo se proda tudi glasovir (pianino) za 300 kron. ttif,'. Sidoii — Hiuiolfovo. Doiieski k vremenosiovju Bele Krajine. IV. Kake zime smo imeli v zadnjih 29. letih v Beli Krajini, zlasti v adleški župniji. .1. Šiutelj. tKonec.) L. 1914. .Meseca januarja smo imeli prav neugodno vreme. Sneg, ki je zapal 2Í). decembra 1SH je obleííal. Tudi v januarju je večkrat snežilo, včasih prav iiudo. Le]iiit in soínčnih dni smo imeli ))i'av malo, večinoiiui je bila megla ali oblačno. Bila je tudi huda zima. Toiilomer ni bil zjuti'aj ob 7. nikdar nad ničlo, l)0}ioldan ob 2, lia samo dni, najviič IS, 1 P.'SC. Najhujšo zimo smo imeli 2ti. in 27., ko jc kazal toplomer zjutraj ir>(\ ]Cer smo imeli ves mesec veliko snega in hudo zimo, bila je tudi celi mesee izvrstiui sanina, kar se [iri nas nuilo katero zimo zgodi, ko včasih nc rabijo vso zimo sani, ali pa le i)o kak dan, Tndi po drugih krajih iii deželah, kjer zime ne poznajo, kakor v Trstu, (iorici, Dalmaciji, v Italiji, celo v Neaplju, in drugih južnih deželah, je bila liuila zima in snega v tem mesecu, kakor so jioročali časopisi. Tudi prvi dve ti'ctjini meseca februarja st.a bili prav mrzli in to do IS. Posebno po jutrih smo imeli Imdo zimo, večkrat iKi tudi prav lepe solnčne dni. Zima je držala nepretrgoiiKi celih 7 tednov. Vendar pa februarja ni nobenkrat snežilo. Snega pa je bilo v tej zimi paillo vse eno toliko, kakor menda ne od 1. 181)5. Vsled hude zime je nekaterim po slabih shrambah celo viJio zamrzlo. Zadnja tretjina meseca pa je bila prav gorka, ker je potegnil 17, popoldan jug, ki je spravil do 2H. popolnoma sneg, dasi ga je bilo jirav veliko. Imeli smo poiem nekaj izredno toplih dni, lako da .so okrog 25, cveteli že zvončki, l roben tiče in teloh, izmed plic-selilk pa so se vrnile k nam 21. že lia.staričice, 2;!, pa smo vidili že škorce in divje golobe.. ;Mesec mareii jia je bil nenavadno moker, dfloma vsled snega, delonu; pa, ker je obilo deževalo, iiosebno še v drugi polovici, ko je vlekel večinoma jug. Le od (I. do I 1. smo imeli izredno gorke dni. Zjutraj ob 7. smo imidi te dni po 7 do IHC topline, popoldan ob 2. pa 11 do l(j. 11. i)a je potegnila burja ob 11. uri dopoldne in je nastal hud vihar, med katerim jc začelo najprvo hudo deževati, potem ita silno snežiti in je snežilo ves po])oldan in vso noč, in 12, zjutraj, na dan sv. Gregorja, je bil sneg debel (iO do 70 cm, na Vibovcib pa celo do 1 metra. S[>Ioh pa smo imeli v tem mesecu le malo lepih in solnčnili dni. Vsled obilne moče in večkratnega dežavja ljudje niso mogli delati zunaj in je delo, ])osehno še po vinogradih, močno zaostalo. Nasprotno pa jc bil april prav suh. a od 15. do 20. jia tudi prav hladen, ker je te dni hudo ijrila burja, liil je tudi za našo žuimijo prav nezdrav, ker smo imeli vtem mesecu 10 obhajil iti od 1. do lil. 7 mrličev, kar je oboje pi'i nas prav nenavadno ol) tem času. !Maj je bil prav neugoden. Deževalo je obilno in ker je držala po večini burja, je bilo tudi hladno. Lepih solnfnih in goikili dni smo imeli v tem mesecu le malo. Tudi junij je bil prav podoben maju, prav moker in hladen, iti skoraj enak je bil tudi julij. Imeli smo v njem IS deževnih dni. Leto Ml 15. Prva tre,tjina meseca januarja je bila prav ugodna, gorka in skoraj brez snega, le v noči od 10. do 11. je malo zapal. Imeli smo nekaj prav hiitib, solnčnih in toplih dtii. Kako gorko je bilo, nam spričuje tudi to, da je 4. jan. prišla ciia Solariea v šoio v Triburah zjutraj i)osa. 'J'udi (i. smo vidili v AdleŠiČih eno dete boso. 7. in S. zvečer pa snu) vidili, da so kitali govnjačt (^geotrupes stereorariits). Tudi druga tretjina meseca jc bila precej ugodna, četudi jc pat krat snežilo. Izredno grda pa je bila zadnja tretjina, ker je prav obilo snežilo, več dni zaporedoma in smo inudi prav veliko snega. Začelo je snežiti 22. 23. je ves dan Intdo snežilo. Imeli smo snega že ;i(Jcm na debelo. V noči od 24. do 2.5. je zopet prav hudo snežilo in tudi 25, skoraj celi dan. Imeli .smo snega čez pol metra. Ta dan je moral iti jiisec tega spisa na sprevod v Tribuči-, Tako težko še ni nikdar hodil tje, iti je-rabil v Trilmče, kamor se i)oral>i navadno slabo iioldrugf) uro, 2 uri K) minut, ker je moral gaziti sneg pol met.ra debel in večinoma nepre-gažen in to celo po večini |)o temi. Tudi pošte nekaj dni radi visokega snega ni bilo iz Črnomlja k nam. Vendar pa zima ni bila huda, le zadnja 2 dneva sta bila nenavadno mrzla, ko sum imeli zjutraj ÍI, :si. pa Lir zime. Ker jti bil zapal sneg tako nenadoma in lako debel, o.stalo je več gospodarjev lirez drv. Primorani so bili sekati sadno drevje po vrtih ali pa ob cestah. Sneg je polomil ludi precej sadnega drevja. :\Icsec februai' je bil pa prav grd tn hioker, posebno še v prvi polovici. Navadno je stala ali megla, ali pa je bilo obliiČtto. .ie tudi obilo deževalo, posebno še ponoči. Ti'etji teden v mesecu je tudi tri noči se bliskalo, grmelo in enkrat tndi treščilo. Sttežilo pa je samo 2. nekaj malega. Ker se je sneg od meseca januarja \.-ded gorkcga vremeina knuUu stopil in je obilo deževalo, so imeli po nekodi velike povodnji. Tudi Kul|)a hi se bila kmalo i-azlihi in prestopil;' bregove, starca pa smo imeli ju'av ('udno vreme. Imeli smo nekaj prav lepih, solnčnih in gorkib dtii, a še več jta grdih in prav mokrih, ker je večkrat deževalo. Držala sta deloma jug. deloma burja. Ljudje niso mogli dosti didati ziitiaj zaradi neugodnega vremena, bodiisi iia polju, uli v vinogradili. .Posebno gnio vreme stiio imeli »d 7. do 11. 7. Sin» i?iicli <]() 2. |K)iio](lrie [irav lepo in gorko. Tojiloiner je kazal zjutraj ob 7. liopoklrie ob 2. pa hl iLl Po 2. uri pa jc zaědo griiieti în so bliskati, padala je nekoliko solika, potem pa je malo deževalo. Po noči potem pa je zopet deževalo in na to snežiU). Snežilo je iiotem tudi K. celi dan in tudi Se celo noč od S. do i), in Še celo dopoldne i», liudo, vmes pa je brila bnrja, kakor v najhujši zimi in !). popoldan je bil sneg debel ;i2cin. Tudi popoblaii jn'oti veČeni je zopet siiežilo, raviiotako vso noč oil 9, do 10. in 10. dopoldne. Tudi proti večcrit tega dne je zaO,elo zopet sikížíLÍ in jo snežilo potem tntli še vso noČ. Snežilo je (oraj z malimi presledki H dni in 4 noči. Kei' se je bilo pa Î1. popoldan ujasnilo, imeli sitio jtotem Í2., na svetega (Îregoi'ja dan, zjuli-aj ob 7. 10C zime. Apiil je bil do 24. pi-av grd, moker in hladen, ker je dižaia večinoma bmja. Lejiili diti je bilo zopet, malo v tem času. 0(! 21. naflalje pa smo imeli lejie, solnčne in gorke dni. Prav ugodna pa je bila zima koncem tega leta to je meseca decembra. Ljiid,ije so v tem mesecu spravljali naslil, orali in sejali, celo še po Božiču, kar prej niso mogli delati, ker je celo jesen hudo deževalo in je niyča ovirala vsako delo ])o j)olju. lïilo je tudi skoraj ves mesec gorko vreme. Imeli smo zjutraj ob 7, več dni celo jio 1 H do 14 0 goi'kote, a i)od ničio l)a je bil toploiiMu- zjuti'aj ob 7. satiio 4 dni, največ (>., 22. in 23. decembia. Otroci so hodili nekatere dni celo bosi v šolo, tako pi-ijetne dni smo imeli. Pripovedujejo, da je bil advent (ako tep, 'kakoi' letos, tudi 1. 1873, koje bil tudi prah jio cestah. L. 1916. Mesec januar je bil izredno ugoden, )>o večini prav lep in nenavadno gorak in suh. Topkjmei" je bil sicer zjuh'aj ob 7. uri llki'at pod ničlo, toda največ le 3 0, di'dge dni pa je bil ali na ničii, ali nad njo, največ 8., ko smo imeli-h 9 C. Popoldne ob 2. pa ni bil nikdar pod ničlo, pač pa smo imeli navadno po 5 do 7 C topline, 7. celo "h 9. Bilje tadi prav suh. Snežilo ni celi mesec prav niČ, le 31. jio noči je nekoliko sneg pobelil. Pač ))a je triki-at v mesecu nekaj deževalo. Barometer je bil skoraj ves mesec pi'av visoko. Ker je bil že mesec december 191.5 tako nenavadno gorak, cvetele so že v začetku januarja nekatere cvetlice, kakor: marjetice, trobentice, ieloh. 1 I. jan. prinesla so šolska deca pop. v Šolo polno teloha in jeternika. V sredi meseca je cvetel tudi že dren, zelenel grm, koncem meseca so cvetele ïia Preložniku niirabele, ponekod pa jc bil zelen bezeg in kalina (zimolez), Že 4, jan. so prišli nekatej'i šolarji bosi v šolo. V drugi polovici meseca je videl pisec tega spisa većki'at vrabce, kako so nanašali za svoja gnezda slamo in kokošje perje. Ljudje so celi mesec delali po polju, orali, nekatei'i že za krompir in turšico. Po vinogradih pa so gnojili in nekateri tudi že rezali. — Grji in manj ugoden pil je bil febiuar. Bil je tudi mr/deji in liolj moker. V prvi tretjini smo imeli večinoma megleno vi'eme, v drugi bolj soinčno, a mrzlo, v zadnji pa bolj mokro. Kake 4 dni v mesecu je snežilo, nekaterikrat tudi deževalo. Y noči od H. do 9. zajtal je nekoliko sneg. 9. je ves dan hudo snežilo in je zapal skoraj čevelj debel sneg. Tadi 23. je snežilo skoraj ves dan, vendar pa je sneg pj'cd koncctii meseca popolnoma izginil, izmed jitic-selilk s(t se vrnili k nam Škorci že 18. febi'., nekaj dni pi'ej, kakoi' druga leta. — Meseca marca pa smo imeli v pi'vi jtolovici ju'av neugodno vi'cme, bilo je skoiaj vse dni le oldaČno in je ohilo deževalo. Od 16. nadalje pa do danes, zadnjega dne zime, ko končam svoj spis, imamo pa jirav lepe, solnčne in vrciče dni. 18. smo imeli opoldne v sc-nci + 1 (i C toplino, a na solneu pa H 32 O. Že pred sv. Jožefom cvetele so pri nas bi'eskve. Razvedrilo. Poštena tatica. Oospodinju: „Si'jim te bodi Neža, šele teden dni si pi-i meni, i)a si me že okradla!-' — Dekla: „Prosim, jaz bi bila še rada odložila, ])a ni bilo mwVr Slaba slika. Slikai' jn-inese podobo kujjcu, ki mu zanjo ponudi (ri krone. — „Kaj, tri krone? pravi slikar. Saj ste mi samo plat.no zaračunali Šest kron!" — Kupec: „Je že res, pti takiat, še ni bilo nič gori!^- Zatiesljivo sredstvo, (iospod: „Vaše mazilo, ki naj IjI sivim lasetii dalo zopet naravno bai-vo, ni nič pomagalo!" — Lekarnar: „No, vam dam še močnejšo tinktuj'o; če pa ta Jie pomaga, potem pa vaši lasje sploh niso nikoli imeli naiavne barve !" Ubogljiv bolnik, A; „Že iz Toplic'? Ali si se pridno kopal?'' — B: „Menim da petkrat!" — A: „Samo ])etkrat — zakaj ne večkrat?- — B: „Moj zdravnik je J'ekel, naj se grem kopat desetkrat — drugi je dejal, (ia nobeiikrat. Da se ne bom nobenemu zameril, sem se kopal petkrat!-' V šoli. Učitelj: „No, Janezek, ali nn znaš povedati, kako se imenuje tista prikazen, ki jo vidiš večkrat na prostem, če sije soliice in ob enem pada dež?" — Učenec: „Dežnik!" Izdajalec. „ ... Jloj mož je bil tedaj zelo poti t, ko som bila jaz na lef.ovišču ?" — „Veliko je sedel pri klavirju." — ,J>a, alna sotia, kuhinja in šc postran.=(ki prostori; v lepo izpeljaneiii strešnem vrhu pa sta dva kabineta in kuhinja. Natunčnejo se izve firi c. kr. vodstvu za građenje ' leznic (k. k. F.isenbahnhauleituug) v KiidolEovMii, kateremu se naj iio.š^ejo pisaiene ponudbe najkasneje do íí.j. uiai-cii 1!)1(>. IVAN SVETEC 'invc i" vl»st,l.ia,- RUDOLFOVO (iliiviii ti'g, iiitstn-oli iiu^stiii hiši Itriporoča že izjiotovljcne Jasne kite v vseh harvali. kdeluje tudi drtice lasne potrebščine ter ima vedno v zalogi jiodbige, mila, pristno tekočino lhiii'-])eti-ol in lla,vrinn proti izf>a-danju las, potem Itiirgit za sigurno odstranitev kurjih očes in druge toaletne stvari. — Knpiije na (îiolxxi in (1e)>e1o zmešane tii rezane ženslio lase. Vabilo = na XIX. redni občni ziior „Hnuiilnice in posojilnico" za Kandijo in okolico roglfitrovane zadruge k neomejeno zaveio v Kandiji ki se vrši v poiiileljek, dne nnirca 19Ui oil 1. tii'i pojí. v pisarni posojilnice S sledečim dnevnim redom: 1) Poročilo načelatva. a) L'oročilonadzorstva înodobrcujcletaih raěunov. a) Razdelitev čistega dobička. 4) Nadomestna volitev funkcijonarjev. ■ 5) Slu. ajnosti. iNB. Ako i)i ta zbor ob 1. ari tic bil sklepčen, skliče se oh 2. uri drugi obt'ni zbor, ki sklof>a veljavno ne oziraje se na število Davzočib zadružnikov. jXarelniitvo. Učenec I se takoj sprejme v trgovino z železnim in kolonijalnim blagom pri Franc-u Gnštin v Metliki, Popolnoma varno noložen denar. HBANÍLNICftiePOSOJÍLfífCft /a Kandijo in okolico, /adr. / iiooni. zavc/o = v lusineni doiiiii v Kandiji sprejniiia lirartilne vlo^re od vHaeejia, r.e je njen ud ali ne, tor olueHtuje po 1-0-50 n« leto l)rez odhitka rentnega davka, katereK'a sartia iz svojejia plačuje.