166. številka. Ljubljana, vforek 23. julija. XI. leto, 1878. SLOVENSKI NAROD. Ishaja vsak dan, isvsemsi .... 'Voljk'? bi dneve po nraaiuoih, ter velja po poiti prejemaš aa avstro-ogerake detele ca celo leto 16 gld., ra pol lota H gUl., ca Četrt leta 4 gld. — Za Ljnbljaao brev posojanja n * dom ca oelo leto IS gld., za četrt leta S gld. 30 kr., ta en mesca 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. ca memo, hO kr. sa ietrt leta. — Za tnje defcele toliko več, kolikor poitnina imaia. — Za gospodu učitelje na ljudskih ftoiah in za dijake volja cnitana cena in sicer fci Debljano aa četrt 1« 2 gtd. 60 kr., po poiti prejoman sa četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačnje od čehrisiopne potit-vrste 6 kr., če so esnanilo enkrat tiska, 5 kr., ee ae dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. Rokopisi se ne vračajo. — UrodnUtvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovoj hiii i*. 3 „glodalifika Btolba-. Opr avoištvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kol m sinovoj hiši. Nekoliko besed o zasedenju Bosne. Slovenci imajo pravico, z ostrim očesom paziti na „posedenje io opravljanje" Bosne, ki je zdaj s Hercegovino v eno deželo združena. Saj je z večine slovanske krvi vojak, ki jo v imenu Avstrije poseda. Opravičeno je vprašanje, katero se čuje dan na dan: Kaj nam, t. j. našemu narodu prinese to posedenje? — To mnogo odvisi od načina, kako so bode ta dežela v imenu Avstrije opravljala. Nase zaupanje bo rastlo in padalo kakoršni bodo tam ljudje nastavljeni, da pravico sodijo, mir hranijo in nauke delijo. Malo bi nade imeli, ko bi Vesteneki se urivali v osročevanje Bošnjakov. Tu h bi mi malo zaupali v bodočnost te zemlje, ko bi jo Mag jari dobili v pestovanje. I'o naših mislih ima vsaj tu, kjer gre za prve pojme pravičnosti, slovanska birokracija prvo mesto, in če nij tako določno v merodajnih krogih, treba, da javno mnenje ona kroge k temu prisili. Molk bi bil v tem slučaju greh. Najdelikatnejse vseh tamošnjih vprašanj pa je zemlj ištino. Pri tega rešenju bode treba stroge pravičnosti, da ne rečem brezobzirnosti. Vsa zemlja je v mohamedansk i h rokah liaji preti velika nevarnost, ako razdeljenje ne bi prišlo v pravične roke. Magjari bi bili gotovo pristranski pri nizko.sevanju. Tu treba izkustva, treba znanja, treba naprednih poj niov. lu takemu poslu so po mojem mnenju poklicani jedino izvedeni avstrijanski uradniki, katerim je stvar že od prejšnjih časov znana, ali pa, ki poznajo zemljiAčne razmere. Ko bi se na turške velike posettiike preveč g'edalo, lehko bi ves trud okupacije bil zastonjsk: Tu- rek bi gospodoval kakor doslej. Treba sc pri tem poslu ravnati po načelih modernega pravnega in narodnogospodarskega znanja, treba pomisliti na bodočnost potomstva, ne ozirati se na zdanje razmere, ki ne odgovarjajo ne načelom humanizma ne državopravnitn zakonom ■— Od načina, kako se bodo zemljiščne raz mere tam doM reševale, bode tedaj odvisno naše zaupanje v tamomje zadeve. Ako bode tam pravo zavladalo, ako bodo človekopravni pogoji tam nastali, kjer je zdaj turški meč gospodoval, ako nova ta dežela avstrijska ne bode občutila magjarskega jarma pa tudi ne n e m s k u t a r sk i h eksperimentov — tedaj bode lahko postala obljubljena dežela slo van skim avstrijskim izseljencem. Čemu nam potem Amerika, ako imamo bliže kraje, kamor si slovenslr: ratar lahko gre iskat sreče doma pogrešane? Od tamo bode nevoljnežem povra-tek v domovino loži, ker bliži, ako bi povratka trebalo. K takemu preseljevanju pak bodemo samo tedaj svetovali, kadar vidimo, da bo stvari tam doli na pravem poti, da so raz* mere take, da nosijo poroštvo obstanka in sreče v sebi. Prav živo se spominjam Roscherje ve ga nasveta, ki ga ta imenitni učitelj na rodnega gospodarstva daje Nemcem. Potem ko dokazuje, da morajo izseljenci s svojimi rojaki gospodarstveno v dotiki ostajati, in da Ame rika, Rusija in Algerija z Avstralijo nijso za Nemce prikladne naselitve, pravi dalje: „Vse drugače bi lahko bilo, ko bi se reka nem škega izseljenj a v nemške naselitve izlivala; torej n. pr. kakor v srednjem veku v plodovite a malo ljudnate krajine Ogerske, v poljske dežele avsttij ske in pruske, ali pa celo, kakor je List želel, v one kraje turške, kateri imajo enkrat, ak o Bog hoče , dedovina Nemčije biti (!!). Tu bi lahko naseljevanjem nastala nova Nemčija (!!), katera bi se neposredno ali pa posredno morala naslanjati na staro Nemčijo, ter bi ob enem bila najvarnejša trdnjava proti vsakemu navalu s 1 o v a n s k e m u (!!). Ta dežela bi nam služila enako kakor Missisippijeva dolina, in daljnejši zapad združenih držav Amerike, posebno, kolikor zadeva i z k lj uč 1 ji v o s t porabe. Se ve da bodo se naseljenci samo tedaj z dobro vestjo in z vspehom vabili v te kraje, kadar bode zemljišče za nje uže dovolj pripravljeno. Oni morajo tam najti popolno pravno varnost, posebno za zemljiščno posestvo. Tudi morajo v*e tam najti svobodo osobno, versko in tudi občinsko". *) — Tako Rosen er (Grundlagen §. 260)! Iz tega citata se dovolj vidi, kaj pričakuje Nemčija, a kaj imamo mi avstrijski Slovani, posebno južni v tem slučaji storiti! „Vigilantibus jura" — čuvajmo si tudi v daljavi svoje pravice; godi se zdaj za našo bodočnost prevažna pre-mernba na jugu ! J. P-—k. Berlinska mirovna pogodba. (Dalje.) Art. 24. V slučaji, ako bi se visoka porta in G reci j a ne mogli o popravljene) mejilnej črti, ki je v 13. protokolu berlinskega kongresa zaznamovana, sporazumeti, pridržijo si Nemfika, Avstro-Ogerska, Francoska, Veliko-Britauska, Italija in Ruska, v olajšanje razpravljanj, svojo dobro pomoč ponuditi. Art. 25. Avstrijska bode zasedla provinciji Bosno in Hercegovino, ter jih bode oskr- *) Vo iilojo jo List užo 1. 1H42 izrekel. Pis. Mstck. 0 zjedinjenji italijanskega naroda. (Govor dr. V. Z aru i k u v ljubljanskoj č.taluici.) (Dalje.) Branitelji in zastopniki obče italijanske ideje so bili kolikor toliko v tem času še najbolj papeži, in mej njimi so bili nekateri celo zelo narodni inožie, pravi italijanski pa-trijotje. V pretečenein stoletji so IVancozje s svojo omiko na \se druge evropske narod inočno vpljivali, vsi nemški mah in veliki dvori so francoski govorih in se po francoski Šegi nosili. R ivuo tako se je bil tu h francoski duh po Luškem takrat razširil. Pleme* nitaši v Pijemontu še celo laškega mej soboj govorili več nijso, kar je najbolj prvega dramatičnega pesnika iz klasične italijanske literature, grofa AUiori-ja iz duševnega spanja zbudilo. 28 let je bil star, ko še laškega nij znal, bil je pijemonteski kavalir kakor vsi drugi, ki so se brigali le za pse, konje in sploh za sport. Ko je bil uže 28 leto dovršil, začel je premišljevati svojo pretečeno in izgubljeno mladost. Bolelo ga je v srce, da kot Lah nij znal svojega materinega jezika. Začel se je učiti „ali ovo" to je gramatike in pre selil se jo bil v Florencijo, da bi se tam lepe Italijanščine naučil. Pridigoval je tam evangelij vzkresenja laškega duha in odpravo tujega francoskega življa« V svojej igri „il miso galo", ki se je v tistem času to je pred francosko revolucijo obilokrat predstavljala, sine-il je svoj čas in vse tiste, ki so se francoski šemili. Drugega izdatnejšega v pij iva njegova igra nij imela. Velik pesnik preteklega stoletja je bil lirik Leopardi, ki je v mnogoterih krasnih pesnih izraževal svojo tugo in žalost, da tiči njegova domovina v tolikej nesreči, a prepričati se je moral, da narod italijansk5 nij imel za njegov uk nikacega razuma, bil je apatičen in top, kakor je lilister tudi družil) narodov se dandenes. Tako je nastopila doba prvega Napoleona. Nanj, na rojenega Italijana, Korzikanca, so Italijani mnogo zidali, mislili so, da bode tudi ltim, Neapolj in Sicilijo zgornji Italiji prilepil, in tako celo Laško v eno državo zjedinil. A o tacem zjedinjenji nij imel Napoleon nobenega pojma in gospodaril je po principih t' danjega časa; razkosal je bil Italijo v spodnjo in zgornjo, ter eno za-se obdržal, drugo pa oddal svojemu bratu Josipu (1806) To početje je italijansko navdušenje za Korzikanca t;iko ohladilo, da so 1816. leta, takrat ko je Napoleon bival uže na otoku sv. Helene, in so naše avstrijske armade marširale v Milan, taiste z veličini veseljem sprejemal'. HeUert, ki to popisuje, pravi, da je bil ves M dan na nogah in krušno okinčau, prvi lombardski ka-vulir duca di Melzi je šel na čelu deputacije avstrijskem vojskovodjem nasproti ter dejal, kako se Italija iz dna srca veseli, da so se vrnile zopat cesarske armade. Toda kolika prememba od takrat, to je od 1816. leta, pa bovala. Ker pa Avstro-Ogerska ne želi oskrbovati tudi sandžak Novi-Bazar, ki se mej Srbijo in Crno goro juJno iztočno črez Mitro-vico razteza, bode tudi na dalje otomansko oskrbništvo tam v veljavi ostalo. Zavoljo vzdr-žanja novega političnega stanja, kakor tudi , zavoljo svobode in sigurnosti zveznih cest si prihrani Avstro - Ogerska pravico, da sme v celem obsegu tega tlela starega vilajeta bosni-škega posadke imeti in vojne in trgovske ceste zasesti. i V to svrho bosti se avstro-ogerska vlada in turška o posamnost h sporazumeli. Art. 20. Neodvisnost Črne gore se od visoke porte in vseh visokih ugovarjajočih strank prizna, katere tega doslej še nijso dopustile. Art. 21. Visoke ugovarjajoče stranke so se v sledečih uvetih sporazumele: V Črnej gori se ne sme razlika vere in veroizpovedanja nikomur nasproti staviti kot uzrok izkljuceoja ali nesposobnosti, da uživa meščanska in politička prava, da opravlja javne službe, funkcije in česti, ali da izvršuje razna rokodelstva ter industrije, na katerem mestu mu jo drago. Svoboda in javno izvrševanje vseh veroizpovedanj zagotavlja bo pod-danikom Črne gore ravno tako, kakor tujcem, in ne sme se staviti uobedna zapreka hierarhič-nej organizaciji raznih veroizpovedanj ali njihovim odnošajem proti njihovim duhovnim glavarjem. Art, 28. Nove meje Črne gore so so naslednje sestavile: Črta, raztezujoča se od Ilino-Ordo severno od Klobuka, gre bolj ob Trebinšici proti Grančarevemu, ki ostane Hercegovini, ter gre potem ob tej reki navzgor do točke, ki leži jeden kilometer navzdol od izteka Čepelice, od koder gre naravnost na vi-sočiue, ki se na levej ob Trebiuški raztezajo. Potem gre proti Pilatoveinu, katera vas ostane Črnej gori, ter se razteza potem severno, kolikor mogoče 0 kilometrov od ceste Vilek-Korito-Gačko do iga, ležečega mej Somino-Planino in goro Čurilo; od tu se razteza vzhodno mimo Vratkovci, katera vas ostane Črnej gori, do gore Orli no. Od tu gre meja, pripuščajoča Iiavno Črnej gori, severo severovzhodno naravnost črez vrhunce Lebrsuika in Volujaka, gre po najkračjem potu do Pive, prerezajoč jo, in pride do Tare, ki tačo mej Cerkvico in Nedvino. Od tu gre ob Tari navzgor do Majkovca, in se razteza ob vrho- 1818 !! Nobenemu Avstrijcu se takrat še sanjalo nij, da bodo prišli še časi, ko jitu bodo od vseh strauij Lahi na vse grlo ponavljali: nMorte ai tedesehi". Mož pa, ki je pri tej premembi nazorov in političnega mišljenja največ zaslug pridobil si, bil je Giuseppe Mazzini. Njegov oče je bil po stanu zdravnik, ki je bil tudi sina tej strok5 posvetil. A kot dijak se je Giuseppe Mazzini bolj brigal za zgodovino svojega naroda, nego za medicino, ter se bil kmalu zapletel v skrivne politične zaveze. Komaj 22 let star, moral je z učilišča Geno-veškega zbežati v Švico. V Švici je spisal ne-debelo knjigo „la giovine italia" (mlada Italija), ki je šla zavoljo njenega lepega sloga in lepih izrazov iz rok v roke, ter navduševala vso laško mladino. Mazzini je bil v tej knjižici s kratkimi in krepkimi potezi narisal celo nesrečo svoje domovine. „Vi Italijani," jim je dejal, „ste povsod le podlaga tujčevi peti, akoravno ste pod avstrijskim gospodstvom bolje administrovani, nego povsod drugod kjer Lahi vladajo, a vendar volim, da Lahi, domačini vih predgorja do Siskojcera. Od tega kraja gre ob Btarej meji do vasi Sekulare. Od tod gre nova meja črez vrhunec Mokre-Planine, pripuščajoč vas Mokra Črnej gori, ter pride i potem do točke 21G6 avstrijske generalštabne i karte, in se razteza ob glavnej progi mej Limom na jednej strani in na drugej mej Dri- i nom in Zjevno. Potem gre na jednej strani ob zdanjej 1 meji rodu Kuči-Drekaloviči, na drugej pa pri I iKučka-Krajna in pri rodovah Klementi in Grudi klo ravnine pri Podgorici, od koder gre na glavnico, pripuščajoč rodove, Klementi, Grudi in I loti Albanske;. ■L Od tod prereže nova meja jezero pri otoku Gorica-Topai in gre od Gorice-Topal naravnost na vrhunec visočine, raztezajoč se ob raztočji mej Megured in Kalimed, MikeviČ ostane pri ' Črnej gori, in doseže jadransko morje pri V. Kruči. Severno zapadno meji neka črta, ki se razteza od nabrežja mej vasmi Sušanj in Su-bci, ter se končuje na najbolj oddaljenej južno vzhodnjej točki črnogorske meje na Vrčuti Planini. Art. 2!). Bar in njegove obali dobi Črna gora s sledečimi uveti. Južno od tega ozemlja ležeči kraji bodo se po zgorenjej mejnej določbi do Bojane Turškej nazaj dali. Občina Spica vtelesila se bode do severne meje v natančnem opisu meje naznačenega ozemlja, Dalmatinske). Na Bojani ima Črna gora popolno in slobodno ladijeplovje. Ob tej reki se ne Bmejo utrjenja postavljati, izjemši takovih, katera bi bila v krajno obrambo za Skader potrebna, a ne smejo biti več nego 0 kilometrov od tega mesta oddaljena. Črna gora ne sme imeti vojnih ladij in tudi ne vojne zastave. Barska luka in vse Črnogorske vode so zaprte za vojno ladije vseh norodnostij. Uterjenja, ležeča mej jezerom in nabrežjem na črnogorskem ozemlji, se morajo razrušiti, in nova ne sezidati. Zdravstveno iu policijo za luko, izvrševala bode v Baru in ob celem črnogorskem nabrežji Avstro-Ogerska z malimi pobrežnimi ladijami, Crna gora prevzeme postave za morje, ki so za Dalmatinsko veljavne. Od svoje strani se pa Avstro-Ogerska obveže, da bodo njeni nad vami gospodarijo, akoravno se vam morebiti pod tujci bolje godi. Vaša parola mora biti „fuori gli stranieril" to je: Ven s tujci! Ta njegova knjižica je zasukala Italijo na vso drugo pot, iu jele so se snovati skrivne zaveze in tudi društvo Carbonarijev se je iz nova začelo gibati. Ilelfert pravi, da nij res, da so se še le takrat Carbonarji ustanovili, in da je Mazzini njihovo zavezo sklical na dan, temuč da so to več stoletij stare Bkrivno zaveze, ki so imelo sedaj to, sedaj ono ime. „Carbonariu pomeni skromne ljudi, voglarje, ki nemajo 8 posvetnim življenjem nič opraviti, tako kakor so bili nekdaj po prilici: „les Gueux" (berači), ki so si to ime pridevali, da izrazijo ž njim svojo skromnost in navidezno nevažnost. Tako je jel delovati Mazzinijev duh, če tudi on sam nij smel več nazaj v domovino, potem, ko je poslal ono knjigo v svet, ker cela Laška je bila takrat infiltrirana z Meternihovim policijskim duhom. Strašna je bila osoda svobodo-miselnika, ki je prišel tej policiji v roke! Živel je zato v Švici, na Francozkem in Angleškem, konznli črnogorsko trgovsko zastavo brani'i. — Črna gora mora se z Avstro-Ogersko za-volj prava sporazumeti, da bode skozi novi črnogorski teritorij cesto in železnico zidala ter vzdrževala. Popolna svoboda za občen je na obeh cestah se osigura. Art. 30. Muselmani in drugi, ki imajo V od Črne gore prisvojenem ozemlji svoja posestva, a hočejo zvunaj kneževine živeti, lehko to posestvo pridržijo, da je dado v najem, ali pa tretjemu v oskrbljevanje. Nobednemu se ne more drugače nego po postavnem potu v javnem interesu razsvojiti in to le po dogovorjenem odškodovanji. Turško Crnogorskoj komisiji so bode naložilo, da v treh letih uredi vse stvari, ki se ozirajo na prodajo, pridobivanje dobitka, uživanje na račun porte, državne lastine in pobožnih ustanov (vakuf) kakor tudi vsa vprašanja, katera so v zvezi z interesi privatnikov, koji so pri tem v dotiki. (Konec prih.) Politični razgled. TOotriaiiJ« «t«»£ele. V Ljubljani 22. julija. Volitve v firšetni «f>ot' so v sie/.iji in zdaj tudi v dolenjej Avstriji zopet razpisane na prve dni septembra. Zdaj vemo, da ta teden naša vojska še ne pojde v Klosmt. Mostovi črez Savo nijso še dodelani. Več kar smo o tem zvedeli, ne moremo praviti zarad nevarnosti konfiskacije. — Uže pride čas, da so bodo govorilo o tem. — Glavni poveljnik general Filipović je bil še 20 t. m. na Dunaj i pri cesarji v dolžjej av-dijenci. — Kar pišejo listi o tem, da dogovori s Turčijo nijso še dovršeni, zdi se nam neverjetno. Viiitiif«' «1 ržnve. tltiskvftn „Golosa" dopisnik je imel pred Beaeonsfieldovim odhodom iz Berlina z njim pogovor, v katerem jo angleški državnik rekel, da bode odslej politika Anglije gledala Rusijo prepričati, da je sporazumljenje obeh velicih narodov v njihovem in v interesu civilizacije. Lepe fraze. Car je sprejel prošnjo finančnega ministra Heuterna in ga iz službe odpustil, poda-riVSi nm orden sv. Andreja in zahvalivši se mu za dobro službovanje. Za finančnega ministra je G r e i g h. Iz lir t'