Leto LXXIII, st. 57
UrednUtvo ta npravai Ljubljana, Kopitarjeva S. Telefon O-U-tt-M M uaeina naročnina II Iti. — Cek raA Ljubljana 10 830 ta naročnin« tn 10.39« *a tnaerate. UklJnAno ta »topstvo ia oglaae ti Italije 1> Inozematvai DPI 8. A_ 11 liano.
Rokopisov n« Tratam*
^.-JtLUMMHiMIB—L
Gn hnUl
IZDAJA a ITABODME PI0HTRJE
Preis - Cena L 2
Me Menschen- und Materialverluste der Sowjcts in der grossen Schlacht in Ostpreussen
Vorvcrlegung der deutschen Stellungen bei Forst und Guben — Aufspaltung des Bruckenkopfes Wesel wiederum verhindert
tieen Verlusten, 1721 Panzer, 2121 Ge-scliiitze aller Art nnd 258 Granatvverfer. Unsere Kurlandvcrbunde fingen
Aus dem Fiihrerhauplquartier, 10. Miirz. Das Oberkommando der \Vehr-macht gibt bekannt:
Panzer und Grenadiere kampftcn siril, von Schlachtfliegern unterstiitzt, ostlich des Platten-Sees an mehrere n Abschnitten vverter in den Ieindlichen Stellungsraum vor, sehlugen starke Gegennngrifle zuriick und Iiigtcn den Sovvjets hohe Verluste zu. Gleich-zeitig stiessen eigene Verbande iiber die Drau nach Norden vor.
In der mittleren Slovvakei wur-'den die Hohen beiderseits Schcmnitz und iistlich Altsohl gegen zahlreiche Angriffe der Bolschevvisten behauptet.
Zvvischen Oppein und Striegau lebte die feindliche Aufkliirungstatig-keit auf. Nord westlich Striegaubrach eine eigene Kampfgruppe iiberraschcnd in die sovvjetischen Stellungen ein und setzte sich in den Besitz eines behcrr-schenden Hohengelandes. Bei Forst und Guben vvurden unsere Stellungen trotz ziihen feindlichen Widcrstandes vorverlegt.	,
Gegen den verengten Bruckcnkopf Kustrin fiihrten die Sowjets von Panzern und starken Fliegerkraftcn unter-stiitzte Angriffe, die in hartem Kampf verlustreich zusammenbrachen.
Die Abwehrfront um Stettin hielt den besonders von Suden und Sudosten anhaltenden Ansturm starker Infanterie- und Panzekrafte der Bolschevvisten in schvveren aber erfolgreichen Kampfen stand. Nach Abschuss von 33 fcinU-licht-n Panzern vvurden von der hier cingcsetzten Arniee seit Beginn der Ab-wchrschlucht 560 Sovvjetpanzcr ver-nichtct, davon allein in den letzten 3 Tagen 3» von der 1. Marincdivision.
Auch im Raum von Kolberg biie-ben zahlreiche feindliche Angriffe ohue Erfolg.
In Westpreusen vereitelten unsere schvverringenden Truppen in ver-kurzten Stellungen den unter hohem Mnteriuleinsatz in Richtung Dirschau und Danzig erstrebten Durchbruch der Sovvjets. Ohne entseheidenden Hnumgevvinn erlitt der Feind in ent-schlossenen Gegennngriffen besonders hohe Verluste. 260 feindliche Panzer wurden in den letzten 8 Tagen vernichtet oder erbeutet.
In Ostpreussen hfilt die durch nnseren Abvvehrerfolg erzvvungene Kanipfpanse an. Im Verfauf der grossen Schlacht in Ostpreussen haben Verbande des Hccres unter dem Obcrbefehl des Generals der Infanterie Miiller seit iiber 7 Wochen in entbehrungsreichcn harten Abvvehrkampf den Angriffen von 8 Sovvjetarmeen widerstanden und in hervorrngcnden Waffentaten den erstrebten Durchbruch zur Haffkuste vereitelt. Sie vvurden durch Luftvvaffen-krafte unter Fiihrung von Generalma-jor Obe und die im Erdkampf einge-setzte 18. Flakdivision unter Fiihrung von Generalmajor Sachs wirkungsvoll unterstiitzt. Der Feind verlor in diesen Kiimpfen iiber 275.000 Mann an blu
General Dittmar o položaju
ostlich Frauenberg die mit unver-minderter Heftigkeit nngreifende 22. Sovvjetarmee im Hauptknmplfcld auf.
Sicherungsfahrzeuge eines deut-sehen Gcleits brachten vor der west-norvvegischen Kiiste 5 feindliche Flugzeuge zum Absturz.
Am Niederrhein verhinderten unsere Truppen auch gestern in auf-opferndem Kampf die vom Feind ver-suehte Aufspaltung des Bruckenkopfes W e s e 1, vernichteten zahlreiche feindliche Panzer und machten bei einem Gegenangriff iiber 100 Gefangene.
Die lteste der Besatzung von Bonn sind nach tapfercm VViderstand der Ubermncht des Gcgners erlegen.
Am Mittelrhein wurdcn bei der Abvvehr fcindlicher Tiefflieger und Bomberverbande in erbitterten Luft-kiimpfen 13 nnglo-amerikanisclie Flugzeuge zum Absturz gebracht.
Am Laachcr See und in der Ei-fel stehen unsere Truppen in heftigen Abvvchrkiimpfen mit amerikanisehen Vcrbiinden. Aus Andernach wurde der Feind unter Verlust von mehrercn Panzern vvieder gevvorfen. Am Sal m nordlich Trier auf breiter Front angrcifen-der Feind konnte trotz seiner tlberle-genheit nur wenig Boden gewinncn.
Ostlich Trier und in den unteren Vogesen vvurden zahlreiche fcindli-che Vorstosse abgpvviesen.
Von Sicherungsfahrzeugen der Kriegsmarine gclandete Stosstrupps der K a n a 1 i n s e 1-Besatzung unter Fiihrung von Kapitiinleutiinnt Mohr fiihrten in der Nacht vom 8./9. Miirz einen Handstrich auf den am Golf von S t. Malo gelegenen feindlichen Versor-gungshafen Granville durch. Sie zcr-stiirten die Schleusen, schossen Stadt und Hafcn in Brand und machten zahlreiche Gefangene, darunter einen Oberstleutnant und 4 \veitere Offiziere. 55 deutsche Soldaten vvurden aus der Gefangenschaft befreit. Ferner vvurde ein amerikaniseher Bevvacher versenkt, 5 Nuchschubschiffe mit zusammen 4800 BRT vernichtet und ein Versorgungs-dampfer aufgebracht.
Aus Mittelitalien wd erfolg-reiche eigene Stosstrupptati^keit siid-westlich I mola gemeldet Ivin feindli-cher Vorstoss am Senio scheiterte unter hohen Verlusten fiir den Gegner; ebenso vvurde ein feindliches Landungs-unternehmen gegen die Insel Lussin in Istrien zerschlagen.
Dic Anglo-Amerikaner setzten am gestrigen Toge ihre Terrornngriffe gegen das westliche Reichsgebiet fort. Starke Schaden entstanden erneut in Kassel, Munster und Frank-furt am Main. Bei Einfliigen amerikaniseher Verbande nach Siidost-deutschland vvurde besonders das Stadtgebiet von G raz getroffen. In den Abendstunden griffen die Briten erneut die Reichshauptstadt an.
Berlin, 0. marca. Generalni poročnik Dittmar, vojaški govornik velikonemške-ga radija, je ugotovil v svojem včerajšnjem govoru, da se položaj Nemčije na vzhodu ni olajšal, da pa vsebuje gotove svetle točke, »k temu lahko,« tako je izvajal general v podrobnem, »prištevamo v prvi vrsti uspešen odpor naših oddelkov v Kurlandiji. Tudi na vzhodnopru-skem bojišču je položaj sličen. Prvotna dolga, morda predolga nemška bojna črta, je bila tam, kot se lahko danes ugotovi, v nevarnosti, da bi bila vsled sovjetskih premikov v obliki klešč z zahoda in vzhoda odrezana od zvez z zaledjem, ki so vodile preko Vzhodnega morja in zaliva Frisches Haff. Istočasno je nastopilo zoženje, ki je izgledalo neugodno za uspešno obrambo. Ce so bili sedaj kljub še obstoječim neugodnostim položaja doseženi obrambni uspehi, ki se jih da primerjati z dogodki v Kurlandiji, pomenja to mnogo, ker imajo tu Sovjeti, drugače kot na drugih mestih, zbrane velike količine oklepnikov. Iz tega je jasno razvidna vezalna sila te nemške zunanje trdnjave, ki veže 7 sovjetskih armad, neupoštevaje v Samlandu se nahajajočih velikih oddelkov.
Položaj se je v šleziji ter ob Lau-sitzu zaenkrat nadalje ustalil in to vsled nemških krajevnih protinastopov, vsled katerih je moral nasprotnik uporabiti deloma svoje napadalne oddelke, ki jih ie imel pripravljene za nadaljevanje svoje ofenzive proti zahodu. Ob srednji Odri se trudijo Sovjeti, da bi razširili svoja mostišča na zahodnem obrežju reke. Težišče bojev pa se je brezdvomno premestilo v Pomorjansko. Tu pa v splošnem proti jugu usmerjeno nemško bojišče, ki veže področje Stettina z Dan-zingom, na dveh mestih ni moglo vzdržati sovjetskega pritiska in to severno od Arnswalda in pri Neustettinu. Posebno poslednje imenovano napredovanje je pomembno za nadaljnji razvoj položaja na vsem vzhodnopomorjanskem in zahodnopruskem področju. Gotovo je, da odstranitev celinske zveze med spodnjo Odro in gornjo Vislo bistveno zmanjša
še vedno obstoječe ogrožanje globokega sovjetskega severnega boka. Toda ta celinska zveza še zdaleka ni odstranjena. Zato je treba računati z nadaljnimi težkimi boji ob spodnji Odri. Dobra izvedba teh nastopov pa je odvisna v bistvenem od poteka časa in od izida vseh onih ukrepov, ki služijo nalogi, izravnati nesorazmerje med silami na sovjetski in nemški strani, in to vseeno ali so izvedeni ti ukrepi na operativen ali or-ganizatoričen način. Nihče ne ho mogel oporekati, da se tudi položaj na zahodu ni razvijal v našem smislu. Naša ofenziva, ki je pričela 16. decembra preteklega leta, je približno za 2 meseca pomaknila nazaj ta napad. Sedaj je nastopilo to, kar so že takrat imeli Severnoamerikanci v načrtu. Njihova nadmoč na zemlji in predvsem v zraku jim je odprla pot do Rena. Nikakor ne moremo podcenjevati daljnosežnost dogodkov na zahodu in to tudi takrat ne, če razberemo z zemljevida, da nasprotnik nikakor ni dosegel velike globine ter da je dosegel te uspehe le z zelo visokimi izgubami, kot je to jasno razvidno iz oklepniških izgub. Razveseljivo je tudi, da se nasprotniku ni posrečilo odrezati močnejše nemške skupine.
Značilno za potek sedanjih bojev na zahodu je brezdvomno popolen gosjio-dovalni položaj, ki so ga zavzeli Amerikanci pri sedanji ofenzivi, ki jo očividno smatrajo za odločilno. Britanci so napram njim doslej povsem stopili v ozadje. Mislimo, da se ne varamo, če rečemo, da se v tej neenakosti vojaškega delovanja zrcali tudi večja ali manjša politična akcijska sila obeh zahodnih
E.irtnerjev. Brezdvomno, da so dosegli evernoamerikanci pod vplivom brezvestne agitacije in vsled izredno brezobzirnega vodstva uspehe. Toda zadnji gonilni činilcc določajo predvsem politični cilji Združenih držav. Kot pa je položaj danes, ima zasledovanje tega cilja značaj tekme z vedno večjimi tež-koČami in pomisleki, ki nastajajo tudi v taboru zahodnih sil glede razvoja izven nemške Evrope.
Evropa pod zakonom despotizma
Krvav Titov komunistični teror v Belgradu
Misoke sovjetske človeške in materialne izgube v veliki bitki v vzhodni Prusiji
Pri Forstu in Gubenu so bile pomaknjene nemške postojanke naprej — Razdvojitev mostišča Wesel ponovno preprečena
Fiihrerjev glavni stan, 10. marca DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja:
Oklepniki in grenadirji so se prebili B podporo borbenih letalcev vzhodno od Blatnega jezera na več odsekih bližje k sovražnim postojankam, odbili močno protinapade tor zadali Sovjetom visoke izgube. Istočasno so prodrli lastni oddelki preko Drave proti severu.
V srednji Slovaški smo obdržali višino na obeh straneh Schemnitza in vzhodno od A 11 s o h I a kljub številnim boljševiškim napadom.
Med Oppelnom in Striegauom je oživelo sovražno izvidniško delovanje. Severno/,apadno od Stri<Qaua je vdrla neka lastna bojna skupina nenadno v sovjetske postojanke tor zavzela neko ob-vladajofe višinsko ozemlje. Pr! Forstu in Gubenu smo kljub žilavemu sovražnemu odporu pomaknili naprej naše postojanke.
Sovjeti so izvedli s podporo oklepnikov in močnih letalskih sil napade proti zoženemu mostišču K U s t r i n. Napadi so se v trdem boju zrušili z visokimi izgubami za napadalce.
Obrambno bojišče okrog Stettina je Vzdržalo v težkih toda uspešnih bojih po-
sebno * juga in jugovzhoda nadaljevan naval močnih boljševiških pehotnih in oklepniških sil. Po uničenju 33 sovražnih oklepnikov je uničila tukaj se boreča armada od pričetka obrambne bitke 560 sovjetskih oklepnikov, od teh jih je uničila samo v poslednjih treh dneh prva mornariška divizija 39.
Tndi na področju Kolberga so bili brezuspešni številni sovražni napadi.
V	zapadni Prusiji so preprečile naše težko se boreče četo na skrajšanih postojankah nameravani prodor Sovjetov, ki je bil izveden z veliko uporabo gradiva v smeri proti Dlrsehau in Danzig u. Ne da bi odločilno napredoval, jo utrpel sovražnik vsled odločnih protinapadov posebno visoke izgube. V poslednjih 8 dneh smo uničili ali zaplenili 260 sovražnih oklepnikov.
V	vzhodni Prusiji se nadaljujo bojni odmor, ki smo ga izsilili s našim obrambnim uspehom. Med veliko bitko v vzhodni Prusiji so so upirali oddelki vojsko pod vrhovnim poveljstvom generala pehote Miiller v več kot sedemtedenskem trdem, odpovedi polnem obrambnem boju
Nadaljevanje na Z strani
Ženeva, 10. marca. Po imenovanju re-gentskega sveta v Belgradu ter po od-itopu Šubašičeve begunske vlade je o-snoval sedaj Tito v Belgradu novo vlado.
Seznam ministrov, ki očividno ie ni popoln, nam kaže, da imajo dosedanji bivši člani begunske vlade, ki so bili v novo vlado sploh še sprejeti, z izjemo Šubašiča samo nepomembna mesta. Stare srbske stranke v vladi niso udeležene. V njo je bil sprejet samo bivši demokrat Milan Grol kot namestnik ministrskega predsednika in kot pravosodni minister. Pač pa sta na seznamu ministrov dva člana bivše »samostojne demokratske stranke« Gavrilovič in Pribičevič. Ta stranka, ki je imela razmeroma malo volivcev ter še te večinoma izven Srbije, je bila radikalna in protidinastična. Poljedelski minister Gavrilovič je bil nekaj časa poslanik v Moskvi ter ga moramo označiti vsaj kot salonskega bolj-ševika. Odločilna mesta so zasedli Titovi ljudje. Tito sam si je pridržal ministrsko predsedstvo in vojno ministrstvo. Nedvomno je vsa vlada samo krinka, za katero bo boljševiški osvobodilni odbor v Belgradu v ojačeni meri nadaljeval svoje delo.
Berlin, 10. marcai Usoda baltskih dežel, Poljske in Balkana pod nasilnim moskovskim gospodstvom nam kaže, kaj bi čakalo Evropo, ako bi se boljševikom posrečilo premagati Nemčijo in s tem uničiti zadnjo trdnjavo na naši celini. Predvsem je poučen poslednji razvoj na Balkanu, ki potrjuje z osnovanjem vlad v Bukarešti in Belgradu, obeh seveda v znaku boljševizma, domnevo, da hoče Moskva tako Romunijo kot Srbijo spremeniti v sovjetski republiki ter ju vključiti v Sovjetsko zvezo. Tako usodo je namenil Stalin tudi vsej ostali Evropi, ki bi padla v njegove roke. Sovjetska Evropa naj bi predstavljala veliko odskočno desko za nadaljnjo razširitev boljševiške svetovne revolucije.
Belgrajska vlada je navidezna vlada, katero uporablja Stalinov namestnik Tito kot zunanji videz, a ki jo bo notranjepolitično vsakokrat postavil pod pritisk ulice. Stare srbske stranke se sestave vlade niso udeležile. Vse važne postojanke so dosegli Titovi ljudje, člani begunske vlade so dobili razen poslušnega Šubašiča samo nepomembna mesta. V vladi so poleg boljševikov udeleženi izraziti politični koristolovet, torej elementi, ki so Titovim ljudem samo dobrodošli.
Na kak način »vlada« Tito, nam prikazuje sodelavec londonskega »Obser-verja« za evropske zadeve. Vsepovsod ustanavljajo tako imenovane »narodne osvobodilne odbore«, ki niso dejansko nič drugega kot sovjeti. Naloga teh no-
vih korporacij, ki niso bile predvidene niti v ustavi, niti v sporazumu med Titom in Šubašičem, je zavita v temo. Vsekakor bodo ojačili boljševiški vpliv v deželi. Pri zasedbi važnih mest se ozirajo predvsem na »zanesljivo boljševiško prepričanje«. »Time and Tide« dopolnjuje to poročilo z ugotovitvijo, da je Titovim tolpam v Srbiji uspelo to, kar je Elas v Grčiji tudi že skoraj dosegel, namreč ustanovitev boljševiškega terorističnega režima. Tito vlada tako grozno, da tega celo na Balkanu doslej niso poznali. Angleška vlada to ve ter ima celo odločilen delež pri Titovem »uspehu« ter pri zasužnjevanju srbskega naroda. Sistemu so sicer nadeli demokratski plašček, toda dogodki kažejo, da ne bodo doživeli Srbi pod Titom niti volitev, niti svobode. Saj je že skokraj vse nasprotnike večinoma z ustrclitvami potisnil ob stran.
Pod naslovom »Nemirni Balkan« je moral priznati angleški list »Economist«, da je politični položaj na Balkanu in v donavski kotlini, iz Anglije gledano, bolj nezadovoljiv, kot vojaški. Romunska vlada je bila sestavljena pod moskovskim pritiskom. V Belgradu se kaže naraščajoč boljševiški vpliv, dočim položaj v Grčiji ni stabilen. Tudi na Madžarskem bodo po izginotju bojev politične strasti močno stopile na plan. Tu torej priznavajo z britanske strani, da so se morale urejene razmere, ustvarjene pod nemškim vodstvom, umakniti zmedi, ki jo je prinesel boljševizem, kateremu sta pomagali Anglija in Amerika na noge. »Skoraj avtomatsko«, tako pravi list, »je nastal položaj, v katerem pričakujejo eni pomoči od Moskve, drugi pa od Anglije in Združenih držav. Tem ljudem pa bo treba pojasniti,« tako zaključuje »Economist«, 'da nimajo od Anglije kaj pričakovati.« Iz tega vidimo, da se je Anglija dokončno odpovedala vplivu na tem evropskem prostoru. Churcnill je prepustil Stalinu ftopolnoma svobodne roke.
V tej zvezi moramo posebej omeniti, kaj piše sedaj londonski list »Truth«, ki je mnenja, da bo bodočnost Anglijo poučila, da si ne bo mogla več doigo zapirati oči pred boljševiško nevarnostjo. List pravi, da se jasno vidi, da nima boljševiško napredovanje za cilj le uničenje Nemčije, temveč invazijo v Evropo, torej azijatski napad, kakršnega svet doslej še ni videl. Nasilstva Džingiskanovih hord si moremo še nekako razjasniti z besnostjo krvi. Sedanji azijatski naval pa je mnogo hujši. Množične deportacije, ki jih izvajajo Sovjeti, so mnogo grozovi-tejši pojav, kot običajna grozodejstva; saj ne izvirajo iz pokvarjenega razuma, temveč iz možganov, ki slede zgolj zakonu despotizma. List navaja nato posa-
Sovjetska taktika
Na polju mednarodne politike se navadno upošteva staro načelo, da se vlade posameznih držav ne vmešavajo v notranje zadeve drugih držav. To sc navadno pojasnjuj« tudi tako da notranji režimi posameznih držav niso ali ne bi smeli biti predmet posegov od zunaj. Se lepše se je te slišalo tako, da so navajali, da notranja oblika posameznih državnih ureditev ne more in nc sme vplivati na zunanjepolitične zveze med posameznimi državami. Notranji režim ali način državne ureditve ne more in ne sme bili »izvozni proizvod« za druge države.
Sovjetska vlada je včasih na to načelo prav malo dala; saj je bilo po vsem svetu znano, da je kominterna delala z denarjem sovjetske vlade in s sredstvi, ki so blagajni kominterne prihajali iz blagajn sovjetskih ustanov. V prvih letih po izbruhu sovjetske revolucije so pristaši Ljenina in Trockega po vsem svetu širili načelo o izvedbi svetovne revolucije v imenu komunizma. Ko je po Ljcninovi smrti prišlo do spora med Stalinom in Trockim, se je spor zaostril ravno v tem vprašanju, ali se naj boljševizem v Sovjetski zvezi razvija vzporedno z organizacijo revolucije po vsem svetu, ali pa se naj svetovna revolucija pripravlja tako, da sc bo najprej utrdil komunizem v Sovjetski zvezi in šele nato zažgal požar revolucije po ostalem svetu. Trocki je klonil in zmagal je Stalin; Trocki in Stalin pa sta bila v enaki meri pristaša izvedbe svetovne revolucije, samo da je Stalin načunal s tem, da bo v Evropi in drugod več dosegel s pretkanostjo in podtalnim delom kot pa z odkritim na nož. Stalin jc menil, da je bolj pametno, da se komunizem vrine v druge dežele pod raznimi maskami kot pa da bi povsod nastopal tako, da bi ga ljudstvo kot sovražnika zatrlo lako, kakor komunizem kot sovražnik sleherne civilizacijo zasluži. Zato jc Stalin ukazal kominterno razpustiti, da bi s tem bogataške demokracije premolil; resnica pa jc bila in ostala le ta, da je kominterna delala naprej, skrila se je samo za drugimi imeni in organizactjamL
Ta sovjetska taktika se sedaj po krimski konferenci uveljavlja na vsej črti tam, kjer imajo sovjetski oblastniki moč in besedo, da pripravljajo izvedbo glavnega cilja boljševizma: svetovne revolucije. V Romuniji jo sovjetska taktika zaenkrat še taka, da priznava kralja kot nosilca državne oblasti, toda posegi v romunsko notranjo politiko so taki, da pripravljajo počasno boljševizacijo ccle države. Sovjetski agitatorji so sc najprej posluževali kraljevega izdajstva in voditelja kmečke stranke Maniuja, da so dosegli kapitulacijo romunske vojske in sklenitev premirja. Nato so boljševiki sestavili tako vlado, da so upoštevali šo Maniuja in njegovo kliko. A kmalu so boljševiki krenili naprej. Odstavili so vlado, v kateri je imel Maniu največji delež in imenovali vlado generala Rade-sca, v kateri sla Maniu in Bratianu imela že manj besede. Cez nekaj tednov so boljševiki organizirali nerede proti Radescu; sledila je kriza in Radescu je bil s svojima tovarišema Maniujcm in Bra-tianom proglašen za reakcionarja in »fašista«. Medtem so namreč boljševiški odposlanci že organizirali svojo ljudsko fronto, skupino levičarskih politikov, ki so priznavali vodstvo komunistov in zastopnikov kominterne. Kralj Mihael je zaenkrat šc imel pravico, dati mandat za sestavo vlade komunistu dr. Grozi, ki bo kmalu iz Moskve prejel ukaz, da jc prišel čas, da odstrani še kralja in da postane Romunija »republika«, najprej »demokratska«, nato pa sovjetska. Romunija bi se tako spremenila v boljševiško sovjetsko republiko, kakor jc lo izračunala in ukazala kominterna.
Drugačna navodila je dala kominterna za bivšo Jugoslavijo. Ker bivši kralj Peter ni bil v rakah sovjetskih agentov in ga sovjetska vlada ne more dobiti pod svoje nadzorstvo, jc bilo Titu naročeno, da mora Petra najprej prezirali, nato pa ga kot predstavnika reakcije odkloniti. Bodoči plebiscit o kraljevi usodi bi Tito moral izvesti tako, da bi bil ta prebiscit obenem potrdilo in pristanek na vse Titove načrte o boljševizaciji Jugoslavije. Seveda se mora Tito za uvod posluževati vseh tistih, ki hočejo v Titovih očeh veljati za pristaše »demokracije«; kadar bo Tito dovolj pripravil vse načrte kominterne za popolno boljševizacijo, ti »demokrati« ne bodo več čutili tal pod nogami.
Sovjetska taktika je lorej samo prikrita taktika za izvajanje načrtov kominterne.
mezne postaje boljševiškega osvajalnega pohoda ter poudarja, da je dosegel azi-atski despotizem tudi že v Franciji, Belgiji, Nizozemski in Bonotnijevi Italiji globoke vdore. »Ako bi imeli komunistični sleparji s svojo agitacijo tudi v Angliji uspeh,« tako zaključuje list svoj svareč članek, »potem bo vse izgubljeno, ker bodo robotniki z vzhoda dokončno zasužnjili zapad.«
PLENJENJE PO LETALSKIH NAPADIH
Kdor bi izrabil zatemnitev ali pa letalshi napad in bi plenil ali sploh zagrešil prestopek zoper tujo lastnino v poslopjih, prostorih, vozilih vseh vrst (tudi železniških vagonih), poškodovanih od bomb, ali pa na premoženju, ki je spravljeno na prosto iz prizadetih poslopij, ga čaka najhujša kazen, v posebnih primerih pa smrt.
Der Hohcre SS- u. Polizeifiihrer im Wclirkreis XVIII RtiSEN Klf SS- Obergrnppenfiihrer, Gcnernl der .Waflen SS- u. Polizri.
je spravljeno na prosto Ljubljana, dne 10. marca 1945*
Prezidentov poziv slovenskim kmetom
Naše davne prednike je Bog pripeljal v naše kraje zato, ker so bili te deviško lepe žemljice najbolj vredni. Ze v njihov značaj jc bilo zapisano, da bodo prebivulci teh livad, hribov in ravnin — kmetje. Zato so si to zemljo z ljubeznijo osvojili, z znojem gnojili, s krvjo branili in s trpljenjem blagoslavljali do današnjih dni. Zato smo Slovenci kot narod neločljivo zakoreninjeni v svoji zemlji. V tem je največji zaklad našega narodnega občestva. S tem je pojasnjena skrivnost zdravja, odpornosti in življenjske sile našega naroda, ki jih največje uime naše težke zgodovine niso mogle in jih ne bodo mogle uničiti. Večni duh naše zemlje se je preselil v našega kmeta, ki je živec našega naroda; zato naš mali narod ne bo izumrl.
Vigred je zopet zbudila duha nnše zemlje; toplo sonce je zopet poljubilo
Opozorilo uprave policije
Uprava policije v Ljubljani, oddelek za protiletalsko zaščito ponovno opozarja ljubljansko prebivalstvo, da se o priliki protiletalskih alarmov ravna natančno po , že izdanih navodilih. Zlasti se opozarja na sledeče predpise:
Dolžnost vsakega prebivalca je, da mora na poziv pooblaščenih organov protiletalske zaščite takoj sodelovati pri vseh reševalnih delih protiletalske zaščitne službe, in to tako za pripravljalna dela kot tudi za primer alarma ali celo dejanskega letalskega napada. Vsaka kršitev te obveznosti se kaznuje z globo do 10.000 lir ali z zaporom do 3 mesecev, v hujših primerih z obema kaznima hkrati.
Ob priliki protiletalskega ahrma s; morajo podati takoj vsi prebivalci v hišna, oziroma javna zaklonišča. Nalezljivo bolnim osebam je vstop v javna zaklonišča kot tudi hišna zaklonišča prepovedan.
Legitimacija za prosto kretanje o priliki protiletalskih alarmov upravičuje posestnika iste samo za kretanje na službeno mesto v slučaju nujne slu/bene potrebe. Vsako samovoljno izkoriščanje te izkaznice v osebne svrhe (n. pr. za pot iz službenega mesta domov na kosilo in slično) se bo v bodoče kaznovalo z najstrožjo kaznijo in odvzemom legitimacije.
Ponovno se poziva prebivalstvo, da pri dvojnih oknih notranja sname ter jih spravi na varno mesto, ker pri sedanjem pomanjkanju stekla ni mogoče razbitih stekel nadomestiti z novimi. Zunanja okna naj se o priliki protiletalskega alarma popolnoma odprejo.
Končno se zlasti še opozarja preb'va1-stvo. da se vsaka tatvina, oziroma plenjenje imovine po bobnem napadu oškodovanih oseb kaznuje s smrtno kaznijo.
srce naše grude; od Večnega Stvarnika blagoslovljena rodovitnost naše zemlje zopet čaka slovenskega kmeta, da jo obdela. Naša dobra mati zemlja je zopet pripravljena, da ponudi svoje prsi svojemu malemu slovenskemu narodu in mu reši življenje v času,_ ko milijoni po liičancm svetu omahujejo od lakote.
Slovenski kmet!
Zasadi plug, tvoja zemlja tc kliče!
Zagrebi se vanjo in odpri njene puhteče brazde božjemu soncu! Zasej vanje semenje, ki bo prehranilo narod!
Vsaka grudica rodovitne zemlje je pripravljena, da nahrani slovenskega rojaka. Ne pusti je neobdelane, ker hoče dajati, če le ti hočeš! Daj, da pokaže soncu lepoto dišečega dozorevanja, ki bo nosilo v sebi drobec slovenskega življenja, ker bo zaradi njega tvoj rojak sit!
V vsak kotiček zasadi seme, ki bo dajn!o s svojim cvetenjem naši domovini podobo raja, s svojim sadom pa nasitilo slovenskega otroka in ga rešilo slovenski bodočnosti. Naša zemlja sama je pripravljena rešiti vsakega slovenskega rojaka in ga z večno zvestobo prikleniti nase, da bo po njem ohranila klico našega rodu na tem rajskem prostoru.
Slovenski kmet!
Pomagaj uresničiti radodarno ljubezen nase grude do tistega rojaka, ki nima svoje zemlje! Tudi njega hoče naša domovina prižeti k sebi na tople prsi in ga ohraniti zvestega slovenskemu občestva.
Prepričan sem, da naš kmet ne bo dal prilike, da bi oblasti izvajale na-redbo z dne 6. aprila 1943., po kateri je mogoče zaseči lastniku neobdelano zemljišče in ga izročiti drugim v obdelavo. Našega kmeta bo opoj prve pomladne brazde priklenil na grudo,
ki bo v jeseni v bogastvu svojega sadu pričala:
Slovenski kmet, ti si rešitelj slovenskega naroda!
Prepričan sem, da slovenski kmet ne bo zavrgel radodarnosti svoje zemlje, ki je pripravljeaa dati vse in zadosti, da se bo naš narod preživel.
Toda dobro so mi poznane tudi vse velikanske težave, ki v tem času stopajo pred našega kmeta. — Manjka nam delovnih moči, manjka vprežne živine, orodja, semenja, oviran je promet itd. Toda nobena težava ni tako velika, da je slovenski narod z združenimi močmi ne bi mogel premagati. In premagali jih bomo.
Krajevna oblastva so že dobila potrebna navodila za organiziranje vsakršne pomoči pri obdelovanju zemlje; prav tako je domobrancem izdano povelje, da vsak razpoložljivi čas dajo vprežno živino in delovne moči našemu kmetu v pomoč. Vsakdo, kdor ima zdrave ude, naj priskoči kmetu nn pomoč. Naj ne bo nikogar, ki ne bi pomagal z vsemi svojimi močmi! Ves okoliš, vsa pokrajina mora postati panj marljivih delavcev, ki z združenimi močmi pripravljajo pogoje za prehrano naroda. Sedaj jc priložnost, da v pravi ljubezni do svoje dobre grude dokažemo svoj zdravi smisel za slovensko narodao skupnost. — Geslo se glasi:
Vsi na delo, da bomo vsi
živeli!
Tedaj vem, da bo slovenski kmet zasejal vsak košček svoje zemlje in bo v jeseni ob sadovih, namenjenih slovenskim rojakom, v obveznost vseh ostalih stanov slovenske narodne skupnosti lahko izpričal:
Slovenski kmet izpolnjuje svoje dolžnosti, ki mu jih nalagajo
BOG - NAROD — DOMOVINA.
Vaš
general RUPNIK.
Sožalje gdspodu prezidenta
Po petkovem terorističnem letalskem napadu na Ljubljano so prezidentu Pokrajinske uprave generalu g. Rupniku izrazili sožalje za nesrečne žrtve SS-Brigadefiihrer Harm, ki ga je poslal kot svojega zasfopnika SS-Obergruppenfiilirer Erwin Rosener, dalje zastopnik nemškega konzula v Ljubljani g. Liesenberg in upravni svetovalec g. dr. Doujak.
Ljubljana sočustvuje z žrtvami letalskega terorja
* * *
(Nadaljevanje s prve strani) napadom osmih sovjetskih armad ter so z zglednim vojskovanjem preprečili nameravani prodor do obale morskega zaliva. Te boje so učinkovito podirale letalske sile. ki jim je poveljeval generalni major Pbe ter 18. protiletalska divizija, ki je bila uporabljena v kopenskem boju in ki ji je poveljeval generalni major Sarhs Sovražnik je izgubil v teh b«i'h preko 275.000 mož. 1.721 oklepnikov, 2.121 topov vseh vrst in 2S5 metalcev granat.
Naši oddelki v Kurlandiji so prestregli vzhodno od Frauenburga na glavnem bojišču 22. sovjetsko armado, ki je napadala z nezmanjšano silovitostjo.
Zaščitna vozila neke nemške spremljave so sestrelila pred zapadno norveško obalo 5 sovražnih letal.
Oh spodnjem Renu so preprečile naše čete tudi včeraj v požrtvovalnem boju od sovražnika poskušano raz-dvojitov mostišča W e s e I, uničile številne sovražne oklepnike ter zajele pri nekem protinapadi! preko sto ujetnikov.
Ostanki posadke Bonn so po hrabrem odporu podlegli nasprotni nadmoči.
Ob spodnjem Renti smo pri obrambi sovražnih nizko letečih letalcev in bomb-niških oddelkov sestrelili v ogorčenih letalskih bojih 13 angloamcriških letal.
Ob jezeru L a a c h e r ter v F/ i l e 1 n so naše čete v silnih obrambnih bojih z ameriškimi oddelki. Sovražnika «mo z izgubo več oklepnikov ropet vrgli iz A n-dernacha. Sovražnik, ki je napada! na široki bojni črti ob S a i m u severno od Trierja je vkljub svoji nadmoči le ma-
lo napredoval.
Vzhodno od Trierja in v spodnjih Vo g e z i h smo odbili številne sovražne sunke.
Napadalne skujune posadk otoka v R o k a v s k e m prelivu, ki so jih izkrcala zaščitna vozila vojne mornarice, ki jim je poveljeval kapetan Molir, so izvedle ponoči od 8. na 9. marca nenaden nnpad na sovražno oskrbovalno luko r; r a n v i 11 e. ki leži v zalivu S t. M a 1 o. Razrušile so zapornice, zažgale mesto in luko ter zajele številne ujetnike, med njimi nekega podjvolkovnika in 4 nadaljnjo častnike. Iz ujetništva so osvobodilo 55 nemških vojakov Nadalje so potopilo neko ameriško straino ladjo, uničile pet oskrbovalnih Indij s skupno 4.800 ton ter zaplenile nek oskrbovalni parnik.
Iz srednjo Italije poročajo o uspešnem lastnem delovanju napadalnih skupin jugozapadno od I m o 1 e. Sovražni sunek ob Seniu se je izjalovil z visokimi izgubami za nasprotnika. Prav tako smo razbili nek sovražni izkrcevalni podvig na otok Lošinj v Istri.
Angloamerikanci so nadaljevali včeraj s strahovalniml nanadi na zapadno Nemčijo Močna škoda in nastala po-io v K as s ein, M II n s I r it in a n k f u r t n ob M a i n i. Prt doleti! ameriških oddelkov nad jugovzhodno Nemčijo je bilo posebno zadeto mestno področjo Graza. V večernih urah so Britanci ponovno napadli Berlin.
V resnih časih je gospod prezident general Rupnik naslovil na slovenske kmete resne besede, ki jih zgoraj podajamo. V njih ie povedana resnica, du je od našega kmeta danes odvisna rešitev slovenskega naroda. Ni slovenski kmet reševul slovenskega naroda le z orožjem v roki zoper komunizem, temveč ga danes kliče dolžnost, da ga reši tudi s prehrano. Za to je treba trdega dela, ki nanj kliče zemlja, narava in pa silna potreba stotisočev Slovencev, ki je njihovo življenje odvisno od tega, koliko in kako bo zdaj slovenski kmet svojo zemljo obdelal.
G. prezident opozarja na važno na-redbo, ki veleva, da morajo vsa kmečka zemljišča biti do skrajnosti obdelana, ker bi sicer oblast morala določiti druge, da obdelajo, česar lastnik ni obdelal ali obdelati mogel. Brez dvoma bodo kmetje sami vse storili,
da bo vsak svoie zemljišče dobro obdelal, dasi bodo težave velike, ker manjka delovnih moči, ker manjka vprežne živine, ker manjka gnoja, orodja itd. Vendar bo z dobro voljo in s tem, da bodo sosedje drug drugega podpirali, da Bi bodo cele ea=eeke in vasi druga drugi pomagale, tudi to delo srečno opravljeno. V kolikor pa bi ne bilo mogoče, bodo oblasti morale uporabiti določbe naredbe od 6. aprila leta 1943. ter določiti druge, da ODdelajo zapuščena posestva, zlasti tista, ki so morebiti družine njihovih lastnikov ali izumrle ali pregnane kje daleč v begunstvu. To pa bo storjeno le, če bo res potrebno, sicer bo pa vsak slovenski kmet storil svojo narodno in tudi krščansko dolžnost, da pojdejo na delo vsi, do bodo vsi mogli živeti!
Tako tudi bodi!
Frezidentovo priznanje delovnemu dijašlvu
Prva mladinska predstava zn dijaške narodne pionirje
Ker je slovenska dijaška mladina, tako fantje kakor tudi dekleta, z vnemo pri delu, na katerega jo je poklicala domovina, je z odlokom gospoda prezidenta ustanovljeni mladinski urad dal v soboto zjutraj prvo vidno priznanje dijaškim narodnim pionirjem. Prirejena jim je bila v kinu Matici posebna filmska predstava, katere so se udeležili dijaki in dijakinje, dalje predstavniki šolskih ob^sti kakor načelnik prosvetnega oddelka dr. Sušnik ter številni ravnatelji in profesorji srednješolskih zavodov. Viden izraz pa je dal svojemu zadovoljstvu nad slovenskim dijaštvom prezident general Leon Rupnik, ki je sam z gospo seprogo ter nemškim svetovalcem za mladinsko prosveto dr Koschier ter l.e:ter des Amtes fiir Propaganda, Preiie und Kultur Ingomar Verhouz kakor tudi načelnikom Informativnega oddelka g. Izidorjem Cergoljem in vodjem mladinskega urada g. prof. Bajdom prihitel med mlade in delovne narodne pionirje.
Na lepo okkrašen govorniški oder ie stopil g. Nikolaj Jeločnik, ki je pozdravil prisotne, nakar je spregovoril prezi-denet general Leon Rupnik, in dejal:
Slovenska mladiina!
Fantje in dekleta 1
Keir ste vi, ki ste tukaj zbrani, prvi zvesto i.n pridno izvrševali svoje dolžnosti kot n aro* Ini pionirji, sem Mladinskemu uradu v sporazumu z nemškim svetovalcem dr. Koscbierjem ukazal, da bodite vi tudi prvi deležni prireditve, kakršne bodo odslej na sporedu v okviru vaše mladinske organizacije, ki obsega vso slovensko mladino.
Kaj ta organizacija pomeni za vas in za bodočnost vsega slovenskega naroda, eem vam že povedal z uvodnim člankom v prvi Številki vašega novega mladinskega lista.
Prepričan sem, da se boste držali tam nakazanih smernic ira dokazati, da je slovenska mladima sposobna in voljna, da sama sodeluje pri upravljanju svojih stvari in da bo zastavila vse 6voje mlade siile, da bo v vzgoji in izobrazbi dosegla ono stopnjo, zaradi katere bo ves slovenski narod nanjo ponosen in nam bo postala v resnici najsvetlejša nada za lepše bodoče dni, za katere danes žrtvujemo, delamo in trpimo.
S 6vojim dosedanjim zadržanjem in delom ste zaslužili, dragi moji fantje in dekleta, mojo toplo pohvalo in javno priznanje. Ponosen sem na vas, dragi moji mladi prijlatelji, zakaj prav vi sle e svojim mladostnim optimizmom marsikaterega našega rojaka vzgledno poučili, da je prav in pametno, da gremo tudi preko neprijetnih stvari z vedrino in dobro voljo, če hočemo doseči ono svetlo bodočnost, h kateri vsi stremimo.
Kot skromen izraz mojega priznanja in pohvale naj bi bila prva današnja
Naša dežela je postala v zadnjem času skoraj vsakodneven cilj letalskih terorističnih napadov. Neznatna naselja, vasi in trgi so že prestali ognjeni krst letalskega terorja in v petek popoldne je tudi Ljubljana morala okusiti grozoto velikega terorističnega letalskega napada. Morda najstrahotnejše pri petkovem letalskem napadu je pač bilo to, da tudi med previdnimi že marsikdo ni več pričakoval napada, saj so bombniki preletavali že delj časa mesto, ne da bi se kaj zgodilo. Prav zato je bilo število žrtev še nekoliko večje.
Tisti, ki so morda doslej mislili, da je Ljubljana izvzeta in da zanjo ne veljajo kruta in brezobzirna pravila letalskih terorističnih napadov, lahko z grozo danes sami ugotavljajo, da so bombniki posuli na stanovanjski del Ljubljane brez vsakega reda prej sto nego petdeset bomb težkega kalibra. Kdor je hodil med prizadetimi ulicami nekdaj tako ljubke vilske četrti v Ljubljani, je lahko sam videl, da te bombe, ki so padle v skoraj poldrug kilometer dolgem pasu, širokem ponekod do enega kilometra, niso bile merjene na kak določen cilj! In vendar je v petek popoldne sijalo sonce z jasnega neba. Značilno je, da ni bil .prizadet prav noben vojaški objekt in da tudi nobene vojaške osebe nt med žrtvami. Pod bombami so se sesule največ enodružinske hiše ali enonadstropne vile, v katerih so stanovali uradniki in delavci s svojimi družinami.
Ko je zarohnel nad Ljubljano bobneči tresk hkrati odvrženih bomb, pač nihče ni mislil, da je v kratkem trenutku groze izgubilo življenje toliko ljudi in bilo nevarno ranjenih še mnogo več nič hudega slutečih prebivalcev. Šele drveči avtomobili reševalne postaje, Rdečega križa, gasilcev in rešujočih domobrancev so tudi drugim prikazali nesrečo v pravi luči. Povsod, kjer so bombe rušile domovanja, so takoj nastopile skupine reševalcev in reševalk protiletalske zaščite. Organizacija, ki se je dolgo časa pripravljala, je lahko pokazala svojo strumnost in požrtvovalnost. V veliko pomoč so bile povsod vse enote ljubljanske policije, ki se
ni izkazala le z urnim organiziranjem prometa in vzdrževanjem reda, ampak je tudi sama dejansko posegla v reševanje. Isto velja za domobrance. Povsod so seveda prvi priskočili na pomoč najbližji sosedje, ki jih strah ni preveč pretresel. Lepo je bilo videti, kako so po svojih močeh skušali pomagati ranjenim, kako so se takoj lotevali odkopavanja zasutih.
Kdo bi mogel popisati prizore, ki so se odigravali še nekaj ur po nesreči na raznih krajih mesta. Kako bridko je bilo pri srcu vsem tistim, ki so morali pri šolskih sestrah Notre Dame nalagati na voz pohabljene, ranjene in oslepele otroke. Zjokal se je reševalec, ki mu je prišla nasproti deklica vsa krvava v obraz in z izbitim očesom ter v drobnih ročicah nosila srečno rešene — copate. Zjokal bi se vsak, kdor bi videl pred zavodom poln voz pohabljenih otrok, ki so jih morali odpeljati v bolnišnico.
Nič manj grenka ni bila naloga sv marijanov in samaritank v šolski polikliniki, kjer je bilo glavno obvezovališče in zbirališče za prvo pomoč. Ves čas so donašali na nosilih ranjence. Zdravniki so jim sproti pomagali in zopet so imeli reševalni avtomobili polno dela, da so jih odpravljala naprej v bolnišnice.
Tudi gasilci so po bombnem napadu morali poprijeti za cevi. Neka v razvaline sesuta hiša se je vnela najbrž ob ogorkih iz peči ali štedilnika. Nastal je požar, ki so ga kljub težavnim razmeram gasilci do mraka udušili.
Ko so sirene sporočile Ljubljani, da e prestala nevarnost, je seveda velik del ' jubljančanov odhitel na kraj nesreče. Morda je večino gnala tja le radovednost. Toda priznati moramo, da so ob pogledu na ruševine tudi »firbci« radi popriieli in pomagali odkopavati razvaline. Kjer pt ni bilo mogoče dobiti prostovoljcev, ie zalegla beseda stražnikov, ki so znali tako pridobiti novih delovnih moči.
Vsa Ljubljana sočutvuie s žrtvami in prizadetimi in hkrati ogorčeno cbsoja zgolj teroristični napad na dplavsko in vilsko četrt Ljubljane. Hkrati pa vsi smatralo strašno nesrečo za nairpsne.iš« opozorilo. Ha ie treba vse predpise glede letalske zaščite kar najbolj upoštevati.
t

Pogrebi žrtev petkovega letalskega napada se začno v sporazumu s Pogrebnim zavodom v sredo, 14. t m. zjutraj.
Nikdar ne bo prišla ura kapitulacije
mladinska predstava, M je namenjena prav mm, in pri kateri vam želim mnogo koristne zabave. Preskrbljeno je, da bo naša mladina v bodoče deležna vrste takšnih predstav in drugih prireditev, pri katerih bo združevala v ee»bi prijetno in koristno zabavo.
Živela lepša bodočnost naše mladine! 2ivel slovenski narod! Mladina je z odobravanjem sprejela lepe misli g. prezidenta in njegovo priznanje, ki ji bo še večja vzpodbuda za nadaljnje požrtvovalno delo v korist naše narodne skupnosti.
Sledila je filmska predstava izvrstnega filma, ki nam kaže Roberta Kocha, borca proti boleznim in predstavnika požrtvovalnega zdravniškega stanu. Film je izredno ugajal in tudi v celoti dosegel svoj namen, vzgajati k požrtvovalnemu in nesebičnemu delu za skupnost, za človeštvo.
M M W
Poziv Socialne pomoči
Za številne oškodovance zaradi letalskega napada na Ljubljano potrebujemo nujno razna oblačila, kuhinjsko posodo in pohištvo.
Darujte ali nam vsaj prodajte take predmoto.
Socialna pomoč
Zapora lepenke
Sef pokrajinske uprave je glede nn petkov bombni napad na Ljubljano izdal naredbo s takojšnjo veljavnostjo, s katero se vse zaloge lepenke stavijo pod zaporo, da se morejo pravično razdeliti vsem onim, ki so prizadeti po bombardiranju. Prodaja lepenke je torej od dnnes naprej vezana na nnbav-nico, katero izstavi Pokrajinski gospodarski svet izključno le tistim oškodovancem, ki s potrdilom policijske uprave ali protiletalske zaščite dokažejo poškodbe nn oknih.
Spričo majhne zaloge stekla se bodo razbite Sipe večinoma nadomestile z lepenko. V zasebnih stanovanjih je mogoče samo en del enega okna v kuhinji in v eni sobi opremiti s steklom, ostale poškodbe se pa začasno nadomestijo z lepenko.
Na nadomestitev dvojnih oken seveda ni misliti. Prebivalstvo se v lastnem interesu poziva, da nemudoma sname zimska okna (dvojna okna) ter jih po možnosti shrani na varnem pred letalskimi napadi v kleti nli za pohištvom.
PISALNE STROJE - GRAMOFONE , RADIO APARATE - HARMONIKE NALIVNA PERESA TER VSE REZERVNE DELE utolno kupnje po najvišji dnevni ceni tvrdka EVEREST, PreSemova ulic« 4«.
Berlin, 10. 3. Minister dr. Goebbels ee je mudil te dni na alezijsk&m bojišču, kjer je obiskal boreče se čete, različna poveljstva tor mesta v bližini bojišča. Neposredno potem, ko so čete vojske, orožja SS in edinice nemške ljudske vojske zopet osvobodile mesto Lauban in pri tem potolkle močne dele tretje sovjetske gardne oklepniške armade, je govoril dr. Goebbels na glavnem trgu tamkaj zbranim osvoboditcem mesta.
Vrhovni poveljnik neke armadne skupine, generalni polkovnik Schorner, je i jjozdravil v tej zgodovinski uri, ko je sovražnik ponovno čutil nezlomljivo napadalno silo nemških čet, dr. Goebbelsa v imenu vseh svojih vojakov, ki se danes odločneje nego kdaj koli in s političnim fanatizmom borijo z osovraženim nasprotnikom, ki je omečastil širna področja ljubljene nemško domovine ter izvajal tamkaj grozovit teror. Vsled tega barbarskega divjanja, ki so ga sedaj nemški vojaki videli z lastnimi očmi, so pozabili na vse oaire ter bodo sedaj s srdom iin fanatično zagrizenostjo potolkli boljševike, kjer koli jib bodo našli.
V svojem nagovoru osvobodilcem Laubana se je zahvalil dr. Goebbels vsemi onim brezimen&kim borcem iin junakom, ki so pravkar s 6tarim napadalnim zaletom napisali novo stran slave v zgodovino te vojne. Milijoni mater in otrok, tako je izjavil dr Goebbele, kličejo danes po naši pomoči, po našem orožju in po našem varstvu. To svarilo trka na našo narodno vest ter na našo moško čast, kajti generacija, ki no bi bila več pripravljena slediti klicu stisnjene narodne duše, ne zasluži nič drugega kot da jo uničenje, ki ji grozi, dejansko uniči. Narod pa kot je nemški, ki ima za seboj dva-tisočletno slavno zgodovino, pa ima vse predpogoje, da se vztrajno in žilavo bori ter dela, da bo ustvaril zopet prav tako dvatisočletno enako slavno zgodovino.
Dr. Goebbels je podal zbranim edini-cam slliko Friderika Velikega, čigar vztrajnost in nezlomljiva junaška volja 6ta ravno na tej zgodovinski pruski zemlji rešila bodočo Nemčijo. Prav tako bo Fiihrer z nezlomljivim junaškim srcem dovede! našo generacijo do zmage, če se bo tudi njem-u kot nekoč velikemu pruskemu kralju stavil narod v vsaki uri, po vsaki zmagi, pa tudi po vsakem udarcu, verno in zvesto na razpolago.
Medtem ko je govoril dr. Goebbels. se je zbralo na trgu v Laubanu vedno več vojakov. Trg je kot ostali deli mesta razrušen ter je videti znake brezsmisel-nega divjanja boljševiških hord. -Kolone vojske in edinice. ki so korakale na bojišče, ki je v neposredni bližini, so ee ustavile in njim se je pridružilo še onih nn.r prebivalcev, ki so ostali v mestu ter ki so preživeli grozovitosti boljševiške zasedbe. Ti vsi so prišli, da bi doživeli to zgodovinsko uro, ki je bila zborovanje strastnega fanatizma in ogorčenega srda
proti zavraineimi sovražniku. Zvenelo je kot zakletev, ki se je mešala z ropotom bližnjega boja, ko eo vzklikali tamkaj zbrani »Sieg-Heil« Fiihrerju.
Zvečer je govoril minister dr. Goeb-beJs v mestu Gorlitzu, ki leži neposredno za bojiščem, tisočem vojakov, možem ljudske vojake, ženam, Hitlerjevi mladini in oboroževalnim delavcem. V prvi vrstah velike dvorane so bili zbrani častniki in vojaki z bojišča, borci iz prvih vrst ter nosilci viteškega križca, ki so pravkar prišli iz prednjih črt. da bi prisostvovali temu političnemu zboru. Poleg oboroževalnih delavcev je bilo opaziti številne ženske, ki hrabro vztrajajo na svojih voj-novažnih mestih, pa tudi one nesrečne matere, ki 60 doživele divjanje in grozo-vitosti boljševi&ke 60ldateske in ki so še videle pred očmi sliko svojih do smrti mučenih otrok.
Dr. Goebels je omenil v svojem govoru razgibano, toda slavno preteklost te ponosne pokrajine in posebno mesta Gorlitz, ki je bilo pred približno 700 leti prvič potegnjeno v vihar mongolskega najiuda in ki je pred 500 leti uspešno odbilo naval Husitov. Če torej danes ni prvič, da mora šlezijska domovina premagati nevarnost notra-njeazijskih step, tako so potomci hrabrih rodov danes prav tako kot njihovi očetje odločeni storiti vse, kar je v njihovi moči, dn bodo premagali to smrtno nevarnost. Naši očetje, tako jo rekel dr. Goebbels, takrat niso imeli prav nič lažje naloge kot mi danes. In nas danes ne bi bilo, če ne bi takrat oni prav tako izpolnili svojo dolžnost, kot jo moramo mi danes izpolniti. Prav tako kot se mi danes s spoštovanjem teh očetov ter praočetov, ki so s svojim junaštvom zagotovili sledečim nemškim generacijam svobodo in življenje, prav tako se bodo naši otroci in otrok otroci nekoč spominjali, da smo mi danes isto storili za nje. Nemški vojaki, ki so sledili svetlemu vzgledu svojih prednikov ter so prešli te dni v uspešne krajevne protinapade, so v sveti jezi krepkeje držali v rokah svoje orožje, ker so bile slike pobitih otrok in oskrunjenih žen in mater stalni spremljevalci na njihovi poti.
Dr. Goebbels je pozval prisotne častnike in vojake kot priče, da so Sovjeti
(Nadaljevanje na 3. strani.)
Uadni razglas
Luftvvarnsender des Hoheren SS- u. Polizeifttrers im Wehrkreis XVIII Lni-baeli oddaja zdaj pri letalskih nlarmih sproti poročila o položaju v zraku — v vednost prebivalstva. • Za poslušanje teh poročil jc treba radioapurate naravnati na val oddaje postaje Ljubljana.
Tžomoljub
Ljubljana, 10. 6ušca 1945.
Kadar se začne narava d ra miti iz zimskega počitka in silijo mlade zemeljske moči iz plodnih tal v napeto brstje, tedaj pokliče mati zemlja svojega najzvestejše-ga sina — kmeta na novo delo. Njen klic jo tako silen, da ga ne more preslišali noben kmečki človek, pa tudi tako ljub in drag, da se mu no more upreti nobeno kmečko srce. Vseeno je, kod se pod silo razmer povsod morajo potikati kmečki ljudje: zemlja jih kliče in kliče jih dom.
Kako ob klicu matere zemlje takoj pomagati prizadotim kmečkim ljudem mimo prvih težav, da bodo mogli slediti njenemu klicu in začoti v čim večjem obsegu opravljati naravno poslanstvo svojega poklica, to je danes naloga, ki ni le zadeva kmečkega stanu, temveč zadeva nas vseh, so pravi, vsega naroda. Živimo v šestem letu najsilnejše vojske v zgodovini človeštva Vojna vihra zajema bolj in bolj vsa življenjska področja.
Tako stojimo pred usodnim vprašanjem: kako se iz lastnih sredstev pre-hraniti? In pred to zelo pomembno nalogo, ki ne bo nič manjša, pa naj se vojska konča kakorkoli, nam ne more biti vseeno, nli je toliko in toliko posestev slaho obdelanih ali pa sploh neobdelanih. Nihče med nami se ne moro zanašati na nič drugega kot nn to, kar bomo sami dobili iz zemlje. Žato bi bilo najprej treba takoj izvesti nekaj ukrepov, da se čim večjemu Številu kmečkih izgnancev in beguncev omogoči:
1.)	povratek ua lastno domačijo,
2.)	zasilno popravilo stavb,
3.)	vsaj najpotrebnejša sredstva za začetek kmetovanja.
Povratek na dom je mogoč le, če "o kraji dovolj zavarovani pred morijo in ropom gozdnih zločineov. Mnogo beguncev se je že vrnilo na svoje domove, vendar še no vsi. Naše domobranstvo ima veliko in važno nalogo, da s svojimi postojankami čim največje dele naše zemljo to.iko zavaruje, da bo kmet brez skrbi lahko računal s tem, da bo požel, kar je vsajal. Čim večja površina ho zavarovana, tem večje bodo pridelane količino za nas, tem manjšo pa za tolovajske »brigade«. Kmečkih beguncev in izgnancev pač ne bo treba poditi domov, snmo da se ustvarijo neobhodni pogoji za mimo delo!
Med takšne pogoje moramo za begunec, pa tudi za vso druge prizadete kmečko ljudi šteti vsaj zasilno ureditev stavb za stanovanje in gospodarstvo. Na temeljito obnovo in ureditev požganih in porušenih domev v tako kratkem času ni mogoče misliti. A takoj jc treba pripraviti potrebno vsaj za zasilno obnovo. Če»
Moskovska komunistična internacfonala
snuje načrte za uničevanje slovenskega naroda
Slišimo praviti, da se je v Belgradu sestavila nekaka belgrajaka vlada, v kateri baje Slovence zastopa kot drugi podpredsednik glasoviti Edvard Kardelj. Ze v zadnji nedeljski številki smo pojasnili kdo in kaj je ta mož. Kot glavni tajnik komunistične stranke za Slovenijo je hkrati glavni zaupnik Komunistične internacionale v Moskvi ter deluje zgolj po njenih navodilih in ukazih. Zato je za vse prelivanje slovenske krvi, kar so ga komunisti zagrešili, dala prvi ukaz ta Komunistična Internacionala v Moskvi. Njene načrte je potem Kardelj v svojih ukazih podrejenim le izvrševal, ko je veleval moriiti slovenske ljudi. Ko je dne 1. oktobra 1942 novemu poveljniku ofarske tolovajske tolpe dajal pismene ukaze, mu je, kakor smo že večkrat naglašali, ukazal tudi takole:
»Tiste nasprotnike OF, ki se bodo uporno borili, vse postreljajte. Duhovne vse postreljajte. Prav tako oficirje, intelektualce ter zlasti kulake (kmete) in kmečke sinove.«
Njegovi podrejeni so njegov ukaz dobro in pravilno razumeli, kar nam priča
govor, ki ga je imel politični komisar pri rdeči »diviziji« Novak, ki je v poletju lota 1943 v Loški dolini takole govoril:
»Likvidirano bo vee tisto, kar ni z nami. Prav tako bomo brez izjeme likvidirali duhovščino, dalje vso inteligenc^ ki ni v Članskih seznamih naše Komunistične partije. Vse te eodrgo ne bomo hkrati likvidirali, ker ee l>odo nekateri poskrili, nekaterim pa bo b-oba vsaj za prvo silo prizanesti, v kolikor nam bodo potrebni. Na svojih spiskih za likvidacijo imamo tudi kmete in vse tiste bajtarje in njihove družine, ki niso z nami. Ni važno, koliko ljudi še ostane na tem teritoriju, ker za nas ni narod prav nič vaien. Edino važno je to, da mi ostanemo in da zavladamo.«
To sov resnici teko jasne besede, da o pravih namenih komunizma med nami ne more biti nobenega dvoma več. Kakor povedano, pa je vse to po načrtih Komunistične internacionale. ki ima svoj sedež v Moskvi ter je njen prvi Ln glavni zaupnik pri nas Edvard Kardelj, danes drugi podpresednik nekake belgrajske vlade, katera pa je v resnici le orodje Komunistične internacionale.
Vso revolucionarno gibanje, kl gre dano« po svetu, je izključno dolo te KI. ki deluje v Moskvi. Do leta 1941 je KI v Moskvi kar javno delovala. Ko pa je 1941 izbruhnila vojska med Sovjeti in Nemčijo, takrat so jo Kl morala potuhniti. Zahodni zavezniki so zaželeli, naj se ukine delovanje kominterne in se razpusti, če Sovjeti hočejo, da jih bodo v tej vojski podpirali. In Stalin je to nalogo res brez godrnjanja izvršil — razpustil je Kl, to naznanil Širnemu svetu, zavezniki so verjeli tor začeli Sovjetom pošiljati orožje. V resnici pa je zdnj KI še bolj živahno delovala, čeprav se je skrivala pod zemljo, kor »jo bilu pač razpuščena«. Ne vemo, ali v Londonu in NVashingtonu še vedno verjamejo, da KI ni več, toliko pa vemo, dn v razpust KI sicer noben pameten človek ni verjel, ker komunistu sploh ne smeš verjeti, če nočeš biti grdo osleparjen. O tom so je že marsikdo prepričal in se še l>o, čo ga žo dosedanje skušnjo pri drugih niso zmodrile. Morebiti se bodo tudi gospodje v Londonu in VVashingtonu enkrat zavedli, kako grdo jih je KI potegnila.
>•«1
Gospodarski pogovori
poletje niti družina, niti živina ne potrebuje do kraja dodelanih stavb. Marsikje bo mogoče začasno več družin spraviti pod streho ene večje hiše; prav tako skromno število preostale živine v en hlev. Če ne bo drugače, bodo šli prebivalci ene požgnne vasi v sosedno nepoškodovano vas. V stiski je treba potrpeti, samo da bo zemlja do zadnje brazde obdelana. Prva naloga merodainih činiteljev je, da načrtno pomagajo ljudem pri zasilni obnovi stavb- V ta namen bi bila na inestu posebno gibčna akcija t zadostnimi gmotnimi sredstvi; ta sredstvo naj bi se dala v upravljanje t ad r u ž n i organizaciji, ki ima na deželi dovolj razpredeno zadrnžno mrežo, da bo tej pre-važni nalogi mogla biti ltos.
Naslednji nujni pogoj je pa preskrba najpotrebnejšega semena, gnojil, orodja in živine, da bo sploh možno obdelovanje polja! Glavno je pač živina. Tu čaka kmečko poverjeništvo in kmetijsko zbor nico veliko delo: poskrbeti, da se bo žt vina >z neprizadetih krajev primerno In pravično porazdelila tja. kjer nimajo ničesar. Zlasti gre za vprežno živino. Na manjših kmetijah ho za silo nadomestila vprežno živino tudi kravja vprega. Orodje si bodo morali sosedje posojati med seboj, vsaj tako, ki ga sedaj ni mogoče kupiti. Kolikor ga pa je, naj bo namenjeno v prvi vrsti onim, ki so vse izgubili. Isto velja za semena in gnojila.
Tako bodo z navedenimi zasilnimi ukrepi ustvarjeni vsaj najnujnejši predj>ogoji, da se naše pregnano kmečko ljudstvo vrne na svoje kmetije in spet zaorje brazde v svojo njive. Kar bo zraslo, bo pripomoglo najprej kmečkim ljudem samim, potem pa tudi drugim slojem našega naroda, da bomo vsi skupaj imeli vsaj najpotrebnejšo hrano in da prebrodimo nastajajočo kritično dobo.
Da se to še bolj posreči, moramo za vse kmečke domačije, tudi tiste, ki niso porušene ali zapuščene, poiskati močne nagibe za povečanje pridelkov. Visoke cene pridolkov danes niso več dovolj učinkovito sredstvo za pogon kmetijske produkcijo. Oblastni predpisi sicer zaležcjo, toda ne popolnoma. Najti se morajo drugačna sredstva, da se pridelek Se bolj dvigne. Kakšna?
Odgovor jo sicer enostaven, ni pa tako enostavno njegovo uresničenje. Do neke mere pači Le naj pregledajo oni, ki o tem odločajo, kaj kmečkemu človeku na splošno predvsem manjka pri »skrbi njegove družine in gospodarstva. Med tako nujno potrebščine spada zlasti obleka, obutev in nekatere gospodarske in gospodinjske stvari. Nekaj tega naj se mu omogoči nabaviti, za določene količino raznih pridelkov, pa bo vprašnje o zvišanju pridelka najbolj uspešno reso-lio- Kako vse to organizirati, je vprašanje zaso, a neizvedljivo ni. Kadar trka na duri strah pred lakoto, so ho marsikje marsikaj dobilo, kar bo kmetu prav prišlo. Pa naj roma obleka in obutev dobro založenih meščanskih omar na kmete, od tam pa vsakdanji kruh v meščansko shrambe! Kmet je naturen človek, pa se posebno danes drži gesla: blago za blago- Vpoštevanje tega dejanskega stanja jc pri reševanju vprašanja o naši prehrani iz lastnih moči gospodarska in psihološka stvarnost, ki računa b kmetom kakor je, in t njegovimi razmerami kakor so; vsako drugačno sklepanje hi bilo nerealno in v današnjem času usodno škodljivo. 1
Pufskom mleka!
O, ne mislim kravjega, ampak tistega, ki ga doječa 6vinja daje svojim mladičem 1 Zakaj najhitrejo rastejo in največ prirastka dosegajo prašički v svoji rani mladosti, takrat, ko so še pri materi na hrani.
Ali ste že kdaj kaj slišali o beljakovinah? To so tiste snovi, iz katerih jo v glavnem meso in kri. Vsaki živali, ki raste, moramo v krmi nuditi čiim več beljakovin. Ce jih v krmi ni dovolj, bo žival rastla le počasi, če jih je dosti, pa hitro. Zato pokladamo mladim živalim močna krmila, ki imajo mnogo beljakovin v sebi,- kakor otrobe, žito, mlado deteljo, posneto mleko in podobno.
Najbolje pa ve narava sama kaj potrebuje mlada žival. Zato je v materinem mleku pripravite najmlaj&im naravnost vzorno hrano za prve tedne njihovega življenja. Mleko vsebuje mnogo beljakovin v lahko prebavljivi obliki, precej apna, ki je potrebno za kosti, maščobo, sladkor, vitamine in še druge za življenje in rast potrebne snovi. Zato ni nič čudnega, če pujski, ki so pri svinji, hitro rastejo, so veseli, živahni, okrogli in gladke kože, ako ima lo svinja dosti mleka. Če ga pa nima, je pogled na gnezdo pač pač bolj žalosten. Prašički so mršavi in nemirni, vedno lačni ne rastejo prav najprej in so občutljivi za bolezen.
Podobno, kakor imajo pri kravah dobre in slabe molznice, so tudi svinje, ki imajo veliko mleka in druge, ki ga imajo malo. Od prvih bomo odbrali mlade svinjke za pleme, od drugih pa ne.
Toda tudi dobra krava ob slabi krmi ne bo imela mnogo mleka. Isto velja za svinjo. Skrbeti moramo, da ji mleko ne bo usahnilo, da bo lahko aolgo časa dojila. To pa se nam ne bo posrečilo drugače, kakor z dobro krmo. Običajni krmi moramo dodati priboljške, najbolje nekaj ječmenovega zdroba, pšeničnih otrobov in posnetega ijdeka. Svinji, ki ima mnogo mladičev, dodajmo več močne krme, tisti, ki jih ima le malo, pa manj, vedno pa toliko, dn svinja ne bo zgubila dosti od svoje teže. Kako žalosten je pogled na ubogo svinjo, ki so jo pujski čisto izčrpali! To ne bi smelo biti in je znak, da svinje nismo znali pravilno krmiti
Pa nikar ne mislite, da je predrago, če svinji privoščimo toliko dobre hrane. Močno krmo, ki jo 6vinia _ dobiva, pretvarja v mleko in prašički jo takorekoč popijejo. Zaleže pa po tej poti mnogo več, kakor če bi jo kakor
koli pokladali, zakaj nikdar iz nje ne bi dobili toliko mesa, kakor pri pujskih, ki tako hitro rastejo. Poleg tega imamo pa še to prednost, da svinja ne shujša, kajti tudi meso, ki ga je zgubila, ko je dojila, mora svinja prej ali slej zopet dobiti nazaj nn kakršen koli način že. Varčevati pri krmi za doječo svinjo bi bila v resnici potrata, zakaj mnogo več krme bi morali kadar koli pozneje pokladati že odstavljenim prašičkom, ako bi hoteli doseči isti prirastek, kakršnega lahko imajo ob doječi svinji. Zato je treba čas sesanja čimbolj izrabiti. Traja nnj vsaj 8 tednov, kar bo brez nadaljnega mogoče, če znamo svinjo pravilno krmiti.
Pujski, ki smo jih odstnvljali z osmimi ali celo desetimi tedni, bodo tudi po odstavljenju veselo rostli naprej, ker imajo dobro osnovo in so se že dobro naučili uživati tudi drugo hrano. Ce jih pa odstnvljuš že s petimi ali šestimi tedni, bodo skoraj vedno postajali mršavi, bodo le počasi rastli ali spočetka celo na teži izgubili. Taka reja je potem mnogo dražja od one, kjer se doječim svinjam po-klada pošten priboljšek.	Ok.
Pastorek oves
Čeprav si je dober prospodar pravočasno pripravil lepo, na trijerju očiščeno in, če le mogoče tudi razkuženo 6eme, vendar z njim ne bo silil v zemljo, dokler je ta že hladna in preveč mokra. Prezgodaj vse,jan oves kaj rad preraste plevel, trpi pa tudi močneje po poznih mrazovih. Sele, ko je zemlja dovolj topla, ga bomo sejali. Vemo sicer, da je oves rastlina, ki dobro prenese tudi bol hladno in ositro podnebje, vendar s prezgodaj vsejanim ovsom ne bomo doživeli velikega veselja.
Podobno je glede zemlje in gnojenja. Oves itna močne, razmeroma globoko segajoče korenine in zato še dobro uspeva na bolj slabili zemljah in nejiognojenih njivah. Ker ni izbirčen, se ovsu godi dostikrat tako, kakor skromnemu človeku. Drugi, bolj zahtevni ga odrivajo, pa vendar da tudi na skromnem mestu še dovolj sadu. Če pa daš ovsu dobro njivo, eo bo seveda izkazal zelo hvaležnega. Uspeva za vsakim predsadežem, najbolje za krompirjem, peso in po detelji; pa tudi na noviščih 6e dobro obnese.
Prav je, če se vsega tega zavedamo posebno še v današnjiih časih, ko je marsikdo preoral kak travnik in ko je marsikatera njiva bolj slabo pognojena. Pastorek oves bo tudi na teh zemljiščih še napravil svojo dolžnost.
(Nadaljevamje z 2. sirarni), na najbolj zavržen način ovrgli pravila vojne. Posledica tega je, da so naleteli sedaj na odporni duh, ki postaja z dneva v dan zagrizenejši in trši. Klic po odstranitvi osovraženega jarma, ki izhaja iz mučene ljudske duše, je stalen opomin ter daje nemškim borečim se divizijam in edinicam ljudske vojske doslej skoraj neznano moč. Živčni pretres, ki je najprej zajel neposredno ogrožene, tako je nadaljeval dr. Goebbels, nas ne more več prestrašiti, in mesto panike, ki jo je skušal osovraženi nasprotnik pri nas razširiti, naleti danes na enotno geslo stotisočev vojakov vzhodnega bojišča: »Pobijte boljševike, kjer koli jih najdetel«
Če se v nasprotju s to železno boj-nq odločnostjo tu in tam vprašuje kakšen dvomljivec, kaj je storiti v sedanji fazi najtrših naporov, potem lahko na to vprašanje, tako je rekel dr. Goebbels, odgovorim kratko in kategorično:
Ne preostane nam nič drugega, če nočemo svoje lastno življenje in življenje našega naroda prodati za vso bodočnost po najnižji coni, kot da na vzhodu in zapadu ter v boreči se domovini neomajno vztrajamo ter se fanatično borimo. Sovražnik nam je povsem jasno povedal, kaj bi storil z nami, našimi ženami, našimi otroki, da, z našimi otrok otroki, če bi v tej odločilni usodni uri borbe narodov, ki obsega vso celino, odpovedali, izgubili pogum in storili najslabše, kar sploh lahko stori kakšen narod v vojni, nam-
reč če bi položili orožje ter opustili našo stvar. To pa lahko rečemo poslednjemu dvomljivcu v lastni deželi, predvsem pa sovražniku, ki misli, da je danes na višku svoje zmage: Nikdar ne bo prišla ura, da bi kapitulirali,, in nikdar ni bilo v zgodovini primera, da bi bil izgubljen narod, če se ne bi sam predal.«
Dr. Goebbels je zaključil zborovanje, ki so ga vedno znova prekinjali navdušeni pritrjevalni vzkliki z zahtevo, ki jo je naslovil na vse Nemce, na vojake na vzhodu, zapadu in jugu, na može nemške ljudske vojske, na mladino ter na ustvarjajoče prebivalstvo doma: »Vztrajajte in branite vsako ped domače zemlje, kot zahteva to prava moškost! Ne popustite in nnj ne prevera vaša srca strah. Sovražnika je možno potolči, kajti mi smo ga že često potolkli. Ce nas je napadel z nad-močjo svojega gradiva, potem se mu moramo zoperstaviti z nadmočjo naših src ter vztrajnosti in ser imamo gradivo na razpolago le v omejenem obsegu, ga moramo uporabljati posebno hrabro in pametno ter potolči sovražnika, kjer koli ga najdemo. Ne smemo mu prepustiti niti centimetra nemške zemlje, ne da bi mu zadali najtežje krvne izgube. Zoperstaviti se mu moramo nn poljih, v gozdovih, v mestih, na vsakem cestnem križišču in v vsnki hiši, dokler vsled potokov prelite krvi ne bo več v stanju nadaljevati s tem bojem. Potem bo prišla ura naše zmage. Zgodovina nam bo poklonila zmago, ker jo edino mi zaslužimo.
Čo nI tako izbirčen glede hrane v zemlji, pa tembolj gleda nn »pijačo« • Potrebuje namreč mnogo vlage iu ljubt zato žo usedlo zemljo, ne pa take, ki smo jo pravkar orali, spomladi pa zemljo le še plitvo rahljamo z brano ali kultivator jem. Če bi jo lo morali obdelati s plugom, bomo vendarle lo plitvo orali. Z oranjem namreč, posebno šo z globokim, zemljo spomladi preveč izsušimo ter izgubimo dragoceno zimsko vlago. Prav iz tega vzroka tudi gnojimo — če sploh — žo jeseni s hlevskim gnojem, dn se je zemlja do spomladi dovolj usedla in ni preveč zrahljana. Sicer pa bo danes najbrž malo kmetov, ki bi imeli toliko gnoja,' da bi ga ovku lahko privoščili, čeprav ga dobro izkorišča. Prednost imajo pač okopavine, zlasti krompir. Izmed tistih umetnih gnojil, o katerih danes sploh moremo govorili, bo nemara Se najbolje učinkovala kostna moka, posebno, če smo jo trosili žo jeseni. Tudi apno. ki smo ga jeseni ali pozimi trosili, ovsu koristi, še bolj pa detelji, če jo sejemo pod oves.
Takoj, ko smo ga sejali, spravljamo oves s težko brano razmeroma glolw>Uo v zemljo, ker potrebuje precej vode, kn-dar klije in ker no raste v zemljo, kakor pšenica. Kdor seje s strojem, bo le nieže na 6ejalni«> primerno obtožil, da pride seme dovolj glolx>ko v zemljo.
Dobro je njivo po setvi valjati z valjarjem, pozneje pa z lahko brano, da se no dela skorja. Mlad oves zelo dobro prenese brananje, dokler ne dela tretje ga liste; pozneje ne več. Dobro je, ako veš za to, ker je s primerno obdelavo v spomladi, menjaje z valjarjem in lahko brano, mogočo uničiti še mnogo plevela, ki bi se sicer šopiril na njivi. To naj bo tudi v tolažbo zlasti tistim, ki se bojijo, dn bo oves preveč zaplevoljen, Če bi jeseni zanj globoko orali, spomladi pa nji vo le po vrhu rahljali.
Kdor seje jkkI oves črno ali katero drugo deteljo, pa se bo prav tako s pridom posluževal brano in tudi valjarja, če ga le ima.
Res, da so danes druga žita in druge poljsko rastline za splošno prehrano bolj važne, kakor pa oves. Vendar ga ne bomo in ne smemo popolnoma črtati iz našega setvenega načrta za to leto, kajti živinorejci ga za plemensko živino ne morejo pogrešali- Kaj nnj bi sicer pokladali mladi živini, ki raste in dela kosti, ko drugih močnih krmil sploh ni in ko moramo vendar gledati, da bomo za bodoče vzredili tudi nekaj dobrega naraščaja v hlevu? Za rast in za tvorbo kosti pa ni boljšega krmila, kakor prav oves.
Ok
Naknpovalnica Socialne pomoči v Gradišču 4 (nasproti dramskega gledališča — tel. SL 30-39) kupuje obleke, obutev, perilo, posteljnino itd. po dnevnih cenah.
Vrtna deta v sušca
C. II.:
Zemljo negovati —-se pravi domu služiti!
Večino ljudi vleče neko hrepenenje k zemlji. Skoraj vsak si želi košček vrtička ali njivice kjer po mili volji koplje in sadi. V inirnih časih smo opravljali vrtna deln bolj v zabavo, danes |>a nam nudijo poleg dušnega počitka še inaterijelno korist. Saj veste — domn pridelana zelenjad je pač najboljša, četudi je (odkrito povedano) nekoliko bolj pu«>ta od kupljene. Pusta pa jo takale doma pridelana zele-njad največkrat zato. ker pač nimamo dovolj gnojil, ali pa ker z gnojili nismo prav ravnali. Ker jo letos ži* peto leto. ko nismo mogli prav v redu enojiti, se mi zdi potrebno, da opozorim nn pravilno ravnanje s hlevskim gnojem iu z umetnimi gnojili.
Hlevski gnoj jo najboljši tak. kl je vležan, pozor jen, da se kar sveti ko ga trosimo, lorej da ni preveč suh. Najbolje je zalo, da gnoj shranjujemo do uporabe v zavotuem kraju dobro stisnjenega na kupu. SlalK) je, če ga sušita sonce in veter. Vsekakor pn je popolnoma napak gnoj raztrositi že kak mesec pred štlhanjem, ker se nn la način preveč izsuši. S hlevskim gnojem dovajamo zemlji predvsem orgnnično snovi, ki v zemlji strohne, jo rahljajo in grejejo. Poleg tega so v hlevskem gnoju fn bakterije, ki zemljo oživljajo ter rastlinam pomagajo presnavljati hranila, ki so nahajajo v zemlji.
Hlevski gnoj pa bo — zlasti v Ljubljani — žal malokomu na razpolago. Uporabljalo pa se bo gotovo mnogo gnojnico in strnniščnik.v Ta dva sicer mnogo zaostajata za hlevskim gnojem, ker zemlje ne rahljata in no vsebujeta zemljo oživ-ljajoftih bakterij. Zanimalo pa bo zlasti barjano, da so tvori hlevskemu gnoju po kakovosti skoraj enako gnojilo, če zdrobljeno šoto »kompostiramo in jo skozi eno leto oblivamo z gnojnico oz. strauišč-nikom.
Večina vrlnluariev si ho letos pomagala z umetnimi gnojili. Njih pravilna uporabu pa je gotovo večini še zelo zamotana zadeva. Ua obvarujem vsaj pred bistvenimi napakami nuj omenim uporabo onih gnojil, ki Jih je Kmetiiskn zbornica letos delila. To so a p ne ni solitcr, amonijev sulfat, kalijeva sol.
Apneni soliler je hitro delujoče dušič-nato gnojilo. Shraniujemo ga v dobro zaprti posodi na suhem prostoru, ker je zelo hidroskopično in so railo topi. U|*>ral>-Ijamo ga za gnojenjo že rastočih rastlin. Lahko ga trosimo tako, da skopljenio pri koreninicah majhno jamico in v njo vsu-jemo ščepec apnenegn solilra Ali pa gnojilo raztopimo v vodi in s lo raztopino za-lijomo s cevjo h koreninam. Pazili pn moramo, dn ne prido raztopina na lisle, ker nnm jih »opari«. Z gnojilom tudi zalivamo vedno le po rednem zalivanju z vodo, da se koreninico ne »osmodijo«.
Amonijev sulfat ali žveplenokisli amo-nijak jo počasi delujočo dnSičnato gnojilo. Zato ga trosimo po šlihnnju vrhu zemlje, ter ga plitvo z grabljami zugrebemo.
Kalijeva sol je hitro delujoče kalijevo gnojilo. Trosimo jo par dni pred setvijo, ter jo plitvo podkopljenio. Shraniti jo moramo na suhem prostoru, ker zelo privlačuje vlago iz zraka ter so zato rada topi-Kjer jo bila zemlja v Jeseni globoko preštihana in pognojena zadostuje, da jo spomladi le nekoliko prekopljemo in pograbimo. Na prosto sejemo lal.ko nante-sko korenje, rdečo peso, Spinnčo, enoletni orjaški črni koren, titavsko čebulo za vzgojo čebulčka, mangold, beriiko in re-zivko, kraljico maja. redkviro. zgodnji ču-dež in belo ledeno svečo, grah saksa, milansko zgodnjo okroglo repo, por slon in razno dišavnice — majaron, timijan, pre-žiljko i. t. d. Glede setev So in še toplo pri|>oro?am setve v vrste in no na široko, ker se dn na ta način prostor mnogo boljo terabiti. Vrste zaznamujemo ob napeli vrvici tako, da izkopljemo z grabljami in motičico plitev jarek v kbterega sejemo. Izkopano zemljo nato zagrnemo Čez seme. Poleg ono sorte vrtnine, ki pozno vzkali, posejemo hitro kaleče seme — redkvica, solata. Na ta način, je omogočeno okopavanje, ker so fK>sejane vrste dobro vidne, čebulček in šalotka ee dobro razvijata le tedaj, čo ju posadimo plitvo.
Tudi setve in snditvo v vrtu spadajo v področje gospodinjskega dela, kajti z vrtom jo v neposredni zvezi prthrana družine. Vsaka gospodinja naj se torej zaveda, da najbolje služi domu s skrbnim vodstvom gosfiodinjstva in vestnim olKlelnva-njem vrla, kajti vrt ji mora zalagali vso leto dom s sadjem in vrtninami.
Med tednom v naših krajih
Gospa prezidentova jo dne 5. t. m. obiskala kmetijsko gospodinjski tečaj kmečkih begunskih deklet. Ta prisrčni obisk je dokaz, kako se naš narod v vseh zadevah med seboj povezuje in trdno skupaj drži, da se ohrani v boju zoper komunizem.
Sovražna letala eo v sredo, dno 28. svečana bombardirala vas St. Vid pri Stični ter napravila mnogo škode, ubila pa tri ljudi. — Ko so sovražna letala napadla tudi Stično, in sicer kar dvakrat, jo bil hudo ranjen samostanski brat Tar-zicij Rabuda, ki je dne 2. t. m. za hudimi ranami umrl. Naj vsem žrtvam sveti večna luči *
Pazite na ročno in drugo bombe, ki jih najdete. Ko zdaj sovražni letalci tako na. gosto sejejo smrt in razdejanje po naših krajih, se bo zgodilo, da bo tnarsi-kaka boniba ali pa tudi ročna granata, ki je ostala kje v kaki ptisoi, ostala dolgo prikrita. Kdor jo t>o našel, naj jo pusti pri miru, marveč naj najdbo naznani vojaški oblasti. Kdor se l>o sam lotil tako nevarne reči. bo prav gotovo nesrečen. Tako jo 28. svečana na Dobrovi 12 letni fantič na travniku našel granato ter jo skušal odpreti. Granata je eksplodirala in dečka ubila. — Na Celovški cesti v Ljubljani so 4 fnntiči našli granato ter si jo ogledovali. Granata je eksplodirala in vso 4 hudo ranila. — Mino je našel na cesti, ko je sneg skojv
nel, JaTioz Gorenjoc iz Skocjana. Ker so mu je zdelo nevarno, da bi mino pustil na cesti, jo je previdno zgrabil in hotel vreči stran v jarek. Mina p« se mu je izmuznila in padla blizu njega. Pri tem jo oksplodirala in ga hudo ranila.
Kmetje, ne zaupajte ljubljanskim verižnikom 1
Krnot Lojzo iz okolico Vollkc<ra Onimi jo pred kazenskim sodnlkom-potvllncom pri po-sobnem sodišču Za javno varnost prosto-duJno razodel vso svojo kri5,o in težavo. 1111 jo obtožen, da jo skrivaj trgoval 7. moko, maslom In mastjo. Lojzo jo res prinoscl v Ljubljano 20 kg moko, 0.7.1 kg masla In 0.G0 kg masti z namenom, da bi lo znmonjal za sol, kl Jo jo Imel vrniti svojemu sosedu. V LJubljano prlnnfiono hlugo jo zaupal neko-r u vorlžniku, ki mu jo obljubil, da mu lio preekrbel do SO kg soli. Tn verlJnlk pa jo moko, maslo In mast lopo odnesel |n so ni več pokazal. Kdo naj bi bil t« verižnik, kmet Lojz ni vedel točno povedali, dojal jo lo, da so mu pravili, da jo bil poproj »vele-Irgovee«. Lujzd Jo sodniku opisni vso težave. Komunistični bnnditi so mu josoni 1913 odpeljali kobilo, tolioo, nnd 2.10 kg ležko prašič, >, 22 mernikov pionieo in Se 22.000 Ur. V vosi jo bilo veliko pomanjkanje soli. Ved kg soli jo bil dolžan. Z zotnonjnvo živil jo sknSal v Ljubljani dobiti sol. Sodnik io upoStovnl obtož,on*5ov dejanski položaj In ga .io obsodil snmo znrudi kršitve predpisov nn 420 lir donnrne kazni, ker ni lmol namoua skrivno trgovati z živili.
Ob razvalinah in žrtvah letalskih bomb
Na pozorišSih včerajšnje nesreče je bilo danes živahno vrvenje. Nesrečniki, ki so poslali žrtev terorističnega napada, rešujejo borne preostanke svojega imetja in objokujejo mrtve svojce.
Pomanjkanje vode je uvidevno preprečila MOL, ki je poslala na kraj nesreče škropilne avtomobile, ki dovažajo vodo. Na kraju nesreče delujejo oddelki protiletalsko zaščite, ki identificirajo umrle, mestni delavci, dobri sosedje in sorodniki ter prijatelji nesrečnažev, ki so bili pri napadu prizadeti, pa razkopavajo ruševino in vlačijo na dan to, kar ni bilo uničeno.
Pretresljiv je pogled na pogorišča in ruševine, kjer leže med opeko, 06tank; parketov in pohištva okrvavljeni kosi obleke, perila in drugega imetja, še bolj v srce segajoči pa so prizori, ko svojci zasutih čakaiio na odkop svojih dragih in nihajo med upanjem na njihovo rešitev in obupom.
Vse hiše. ki so zadete v polno, so povsem porušene. Pokonci sloje le še posa memo stene. Nekatere hiše so bombe kar prerekale, tako da se s coste vidi v prostore vseh nadstropij. Tudi hiše, ki niso bile neposredno zadete, so utrpele velike škodo na ograjah, okvirih in zlasti šipah Prijatelji in sorodniki Ljubljančanov, ki prebivajo v prizadetih predelih mesta, hodijo s strahom obiskovat svoje znance in drage; nekateri z veseljem ugotavljajo, da je bil niihov sLrah prazen, spet dru gim pa se njihove zle slutnje uresničujejo Pri petkovem letalskem napadu je bilo uničenih do 17 stanovanjskih objek-
Obvestilo Rdečega križa
ZBIRANJE STA NEG V PAPIRJA POTOM RDEČEGA KRIŽA. Slov Rdečemu križu .ie nablrka starega papirja iIikpiIhI prinesla lep znesek v njegove človekoljubne namen" pomagala pa tudi s predelavo domačemu podjetju In njena delavstvu.	,
Obračamo se ponovir de »lov. uranov. podjetij In privatnikov s prošnjo, da nam oddalo star papir, lepenko .Itd. Darovalci
tov. Skoda gre v milijone. Kakor je bilo do sobote opoldne znano, je bilo od bomb ubitih ali pa zasutih »2 ljudi, izkopanih izpod raznih ruševin. Njih trupla bo bila prepeljana na Zale. V splošno liolmižnico in druge zavode je bilo do sobole opoldne prepeljanih 89 težko ranjenih oseb. Uradno še niso ugotovljena vsa imena smrtnih žrtev. Do sobote opoldne so bila uradno znana ta imena:
Smrtne žrtve terorističnega napada
B a b n i k Ivan, stanujoč v Zgornji Šiški, oče 4 otrok. 0 m e r z u Janez, 23-lotni poduradnik, stanujoč na Poljanskem nasipu št. 22. Skrbel je za mater Elizabeto. Za njim žaluje sestra Silva. Logar Viktor, rojen 21. junija 1893, uradnik.
Dr. M a r i n i č Fran, rojen 81. marca 1889, zdravnik, in žena Ana Marini-č e v a , rojena 1. avgusta 18S9, oba stanujoča na Marmontovi cesti št. 22. Povše Joni p, rojen 4. ma rca 1865, stanujoč na Lepem polu št. 6. R a m o r Rudolf, rojen 20. aprila 1883, stanujoč na Bičveju št. 6, in morda žena Viktorija in sin Igor.
Na Tržaški cesti št. 45: Karla Kane roj. Mayer, rojena 7. novembra 1885, soproga zdravnika dr. Kanca, in hčerka Pavia Kane, rojena 13. avgusta 1910. Na Tržaški cesti št. 15: Trček Fran, rojen 30. novembra 1901.
V	Langusovi ulici št. 5: Modic Silva. rojena 28. novembra 11113, in Modic Marjeta, rojena 24. decembra 1942, Alojzija Znidaršičeva, rojena 1896, gospodinja, Novinec Marija, rojena 2. februarja 1897, Besov Drago, rojen 27. septembra 1920, M a t k i č Marjeta, rojena 25. junija 1879, gospodinja, in Marki č Pavla, rojena 3. januarja 1912.
V	Verstovškovi ulici št. 16: V a 1 j a 1 o Nikolaj, posestnik, rojen 18. oktobra 1867, in Valjalo Roza, žena prvega, rojena 20. februarja 1877, Milka K e kova, gospodinja, rojena 20. septembra 1914, dr. Viktor Zaje. živinozdravnik v pok., ro-
Zatemnitveni čas
za teden, ki se začne 12. marca in traja do vštetega 18. marca, je od
18.55 do 6.05
Poziv stanovanjskim najemnikom
Društvo stanovanjskih najemnikov poziva vse najemnike brez izjeme, da t a -k o j stavijo na razpolago vse razpoložljive sobe odnosno za nastanitev oškodovancev po bombnem napadu primerne prostore, opremo itd.
Prijave je poslati neposredno Mestnemu županstvu, stanovanjski oddelek, ali pa podpisanemu društvu v Wolfovi ulici št. 10-11.
Društvo jfe prepričano, da ne bo nikogar, ki bi v času težke preizkušnje, ki je zadela naše mesto, ne imel sočutja s prizadetimi in pomagal lajšati gorje po svoji moči.
Obvestila Prevoda
Kavnega nadomestka dobijo potrošniki v Ljubljani ter v občinah Ježica in Polje za marec 125 g, ne pa 250 g.
f Najlepše darilo tvoji materi, ženi. ■t*	zaročenki: E. Marotliy Soltčsova
Moja otroka
LJUBLJANSKA KNJIGARNA
Gosposvetska cesta 3.
iuaj,» -t«, ,...,.... • ......... -	„„ 1 v 1'hllfl /. <i l i .
r^VdS^Lrid«^^?« pr? av Sa- jen 5 septembra 1878.
v h n večje količine on prevzamemo nn, p!s- | Na vrtu v Mandelčevi ulici št. 9: Pevec Jakob, mestni uslužbenec, rojen 7. julija 1882, dalje Jevševan Fran in M a r k o v i č Josip, oba še brez osebnih
plr _ .
kobil, večje knllčl... .... ...-.—--- „ inenl telefonski poziv (nasa St. 21-51 "a nam najavljenem kraju.
>... NJEMU ZLATA KAPLJA ZNOJ .. ■«
5000 hiš je v Ljubljani, prav toliko stopnjišč, 5000 shramb in islo število kopalnic, ki jih električno razsvetljujemo. Razvajeni smo. da puščamo stopnišča razsvetljena cele n ir brez potrebe, v shrambah in kopalnicah često pozabimo izklopiti stikalo in — žarnica sveti dolgo v prazno.
In dobiček POTRATE?
podatkov. V isti ulici št. 13 Martin Poza rše k, kovač, rojen 24. oktobra 1867 v Rudniku.
Na Cesti v Mestni log št. 4: Oven Angela, trgovka, rojena 18. julija 1915, in Marija Daxova, zasebna uradnica. Od zračnega pritiska je bila na njivi ubita Ana L a m p e t o v a, gospodinja, rojena 25. januarja 1912. Nič so skoraj ni zgodilo nekemu delavcu mestne vrtnarije, ki je v bližini obrezoval drevje. Zračni pritisk ga je vrgel z drevesa. Ubita je bila dijakinja Viktorija Bambičeva in pletilja Fani C. D u 1 a r j e v a.
Nova rakovnISka knjižica
PASTIRSKO PISMO
dobi v MLADINSKI ZALOŽBI, Stari tr«
GOSPODARSTVO
Ljubljanska kreditna bonka. Oh Številni udeležbi so je vršil dno 10. t. m. občni zbor Ljubljansko kreditne bnuke, ki jo odobril zavodovo bilanco za minulo loto in sprejel vso predlogo upravnega eveta glede razdelitve čistega dobička. Počenši 7, 12. t. m. prično banka z izplačilom 4% dividendo na prioritetne delnice. — V upravni svet banke ho bili izvoljeni vsi prejšnji iza'opa.oči člani. V nadzorstvo banke bo bili izvoljeni vsi dosedanji člani.	_
Nove knjige. V »Slovenčevi« knjižnici je Izšla v prevodu Miklavža Kureta povost Aht na von der Velda: Srce zmagujo. — Ljubljanska knjigarna je izdala v prevodu prof. Uršiča zapiske slovaSko pisateljice Sollesovo: Moja dva otroka. — O knjigah bomo Se posebej poročali.
novice,
Operno gledališče
Ncdelin. 11. marca ob IT: W A. Mozart: »iarobna pl&čal«. Predstava Opornega Studia. Izven. Oene od f.O lir navzdol.
Ponedeljek. 12. marca ob 17-30- J. Masaenet: »Thals«. Rod D.	_ ,..,
Torek, 13. marca ob 17.30: Sclma La«erlor-Božena Begovič: »Gilstg Berlin««. Pro-miora. Eed Premie-raki.
K i nem n tograf i
KINO UNION — Film nnvečje tehnične senza cije »Z.iato« — Zaradi izredne dol.ine filma predstave ob 14.45, 17 i« -^Jj1''^ —
KINO MATICA - »Vroi »e!« - Albert Malter-stork. Marina v. Ditmar, O. t. H»«w -Predstave ob 15, 17 in 19.	Tel. 20-41
KINO SLOGA - .Andalollhke ao« . Carrorn.
Predstave ob 15, 17 in 19.	Tel. 27.50
KINO KODELJEVO - »Natakarica Ana« . Pred stave ob 15. 17 in 19.	Tel. 21-91
Sv. maša zaduSnlca za pokojno gospo Anico Kosovinc se bo bra,a dno 13 marca ob 7 v corkvi Marijinofra Oznanjenja pn glavnem oltarju
SV. maša za umrlim Konradom Smre. karjem iz Oplotnice bo v torek dne 13. marca t. 1. v cerkvi ev. Jožefa.
Sv. maša zaduSnlca za pokojno gospo Kovaču* Jožef o bo v četrtok, dne 15. t. m. oh 7 v cerkvi Marijinega Oznanjenja in no v vtorek kakor je bilo v osmrtnic dne 6. t, m. objavljeno.
Krlžanska moSka kongregaclja Ima redni mesečni shod dnnes 11. marca ob treh popoldne. Poboinost ee prične s kratko ado-rae.ijo. Po govoru bo darovanje za družbino potrebe.	,, , . ,
Proslavo sv. Jožefa bodo Imeli rokodol-ci in obrtniki na praznik 19. marca v krl-žanskl cerkvi. Ob sedmih bo sv. maSa in skupno sv. obhajilo. Naj se tudi letos udeleže mojstri, pomočniki in vajenci proslavo svojega zavetnika v Križankah, kakor .10 to vsakoletna navada.
Dnhovne vaje za nkad. izobražene žene bodo v uršulinskl kapeli v dneh 18., 19. in 20. marca. Prvi in drugi dan bosta dopoldne dva in popoldne dva govora, tretji dan pa lo edon zjutraj in odoi zvečer. Začetek na tiho nodtljo 18 marca dopoldne oh pol 9., sklep v sredo, 21. marca zjutraj ob pol 7. Večerni govori vsfh treh dni — ob 18. — bodo tvorili v sebi zaokrožono oeloito. da bo tako duhovna obnova omogočena tudi tistim akad. izobražonkam, ki bi so ne moglo udeležiti duhovnih vaj v ocloti. Vljudno vabljeno!
Za učiteljice ho tridnevna velikonočna obnova od 15. do 18. marca v samostanski kapeli pri uršulinkah. V četrtek, petek ln soboto bo oh 18.15 govor z litanijami, v nedeljo ob 7 zjutraj sklop. Vso učiteljico iskreno vabljeno.	_„,,,.
Profesor Grotov je napisal v KNJIŽICAH zanimivo razpravo o boljševizmu in pravoslovju. Knjižica eo dobi v Mladinski zaioibi.	,, ,, -
Za Socialno pomoč so darovali: V počastitev Siiomina za blagopokojno uršulinko. časti to in. Eleonoro, daru.oio njene nekda njo hvaležno učenke Amalija Mercodos in Erna roj. Povšetovo 500 lir.
Zahvala. Socialna pomoč v Ljubljani so iskreno zahvaljuje vsem sodelujočim uraot. nikom in občinstvu za vso naklonjenost on prireditvi dobrodelnega simfoničnega kon-cesta dno 6. marca t. 1.
Namesto venca na grob pok. t. Sveto-zarla SeSek so darovali g. Leopold in ga. Pepca- MoborJ ter družina Dolinar 600 lir zn podpiranee Vlncencljevo konference, pn Sv. Jakobu, za kar si jim ta najlepše za-hval.iujo.	„ ,
Članice Poselskeea znveMšča sv. Marte se vabijo na redni občni zbor. ki bo v nedeljo 18. marca ob potih popoldne v društveni sobi.	, , . .
Redni Šolski pouk uspešno izpopolnjujejo Specialne lnstrukclje Kongresni trg 2-11.
Licejska ljudska Sola začasno nima pouka. Vsa nadaljnja navodila bodo učenko izvedolo v časopisih — Upraviteljstvo.
Sredn IfSole.em-lkam priporočamo učenje strojepisja! Novi tečaji 12., 13., 14.. 15. marca. — Uro dogovorno. — Informacije: »Cbrlstofov učni zavod«. Dom«branska 15.
Učite »e strojepisja, - vsakoninr potrebno! Novi eno-, dvo- trimesečni tečaii se pričenjajo 12. 13. 14.. 15. marca. - Pouk dopoldne, popoldne ali zvočer po z.elji. — Uro dogovorno! - Informacije: Trgovsko učlllšče »Cbrlstofov učni zavod«, Domobran-
SkSZa1' zasebno In lavno slnžbo potrebujete strojepisje! Novi tečaji 12., 13. 14., 15. marca.,- Informacije: »Cbrlstofov učni zavod«, Domobranska 15.	..... v.
Občni zbor »UNION« hoteli,ke ln stavhln-ske d. d. v Ljubljani bo v četrtek dno 22. marca 1945 ob 17. Delnice je položiti do 13. marca 1945.
Priporočamo: KRIK SLOVENSKE ZEMLIB (IS liri — TURIAK (8 ir) — V SLUŽBI DOMOVINE (10 lir) - ZA LEPO DOMAČO SI OVEN8ČINO (4 lire). — Dobe «e v knjigarnah.
f Verujem zato, ker sem trpel.	(Chateaubriand.)
KOLBDABl
Nedelja, 11. auSca: 4. p. — sredpostna; Sofronlj, škof; KrlStof Mil., spoznavale«. Ponedeljek, 12. sušca: Gregor I., papež in cerkveni učenik; Gorgonij, mučenec; kronanje Pija XII.
LEKABNI8KA SLUZBAl
Nočno službo Imajo lekarne v nedeljo:
mr. Sušnik, Marijin trg 5: mr. Deu Gosposvetska costa 4; mr. Bohinc ded., Rimska cesta 31; v ponedeljek: mr. Leu-stek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič — Tržaška cesta. ZDRAVNIŠKA SLUŽBA: Nedeljsko zdravniško sluho ho opravljal mestni zdravnik dr. Vlzjak Frano, Ljubljana. TržaSka cesta 42. ZATEMNITEV V NEDELJO OD 18.45 DO «.15 ZATEMNITEV V PONEDELJEK OD 18.55 DO 6.05

NOVI GROBOVI
Zofija Drolc. Po kratki bolezni jo 28. februarja umrla v Kočevju gospa Zofija Drolc, doma iz Laškega. Pokopali so jo 1. marca v Kočevju.
+ Kot žrtev letalskcsa napada nas je pretnno zapustil naš ljubljeni sin in brat, gospod
Logar Viktor
cand. ing.
Pagreb dragega pokojnika ho v torek. 15. t. m. oh 9 dopoldne z Žal, kapele sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu.
Žalujoči starši, sestra, bratec in ostalo sorodstvo
t Kot žriev letalskega napada nas je za vedno zapustila moja ljubljena žena, zlata mamica, seslra, teta in svakiuja, gospa
šušteršič Marija roj. Sojer
Blagopokojno spremimo k večnemu počitku v torek, dne 15. t. m. ob 10 dopoldne z Zal, ka. pele sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 9. marca 1945. Žalujoča družina šušteršič in ostalo sorodstvo.
MALI OGLASI
»Mestna elpktrarna ljubljanska je po vplkratnih, v različnih hišah in ob razlit-nem času izvršenih or/ledih dognala: Ce hi povsod stopnišča priklopih na avtomatska stikala, če bi v shrambah Jn kopalnicah norela luč samo tanral, kadar jo potrebujemo, bi si Ljubljana prihranila lei-m najmanj 200.000 kilovatmh ur, to je 850.000 lir, ki gredo sicer v mojo mamo.* Kako dolgo vendar^..p?)TRATi!
Ob letalskem napadu sta zgubili življenje
T naši ljubljeni in nepozabm: zena. man, stara mati, sestra in teta, gospa
Kane Karla roj. Mayer
in hčerka oziroma sestra, gospodična
Kane Menta - Pavla, pijanistka
Njuni trupli počivata na ■Žalah v kapelici svetega Frančiška! oct koder bo pofreb v torek, 13. mar.
ca 1945, ob VilO dopoldne k Sv. Križu. Ljubljana. Lože pri Vipavi. Gorica, 10. III. 1945. Globoko žalujoči: Dr. Pavel Kane, »P™« ozir. oče; Marjanca <-uček roj. Kane, hčerka ozir se sira z možem in otroki: družine: inz. Maycr, dr. Kanskv in štrekelj.
»Službe |
doba B
MEHANIK za kolesa . izurjen, samostojen • dobi takoj službo. Pla. ča prvovrstna. Ambrož, mehanik^Dunajska 71.
DEKLE ali FANTA -pridna in pripravna za vsa hišna dela -sprejme v stalno službo podjetje. Hrana in stanovanje v hiši. Na. slov v upravi »slov.«
pod St. 1(i99!__
"GOSP. POMOČNICO
k 2 osebama sprejmem v vilo z vrtom. Plnča 500 lir. Naslov" v upr. >Slov.« pod »Stadion,
D. 15« St. 1650.__
TEKAČA, - mlajšega fanta, sprejmemo. Naslov v upravi »Slov.«
pod št. J 726._
POSTREŽNlCO za nekoliko ur dnevno takoj sprejmem k mali družinici. Naslov v npr. »SI.« pod St. 1750. HLAPCA in pastirja sprejmem. Dobra lira. na. Lenič, Plcšcvica 1, Brezovica. |
t| Vajenci |
VAJENCA za mehani-karsko obrt sprejmem takoj. Ambrož, mehanik. Dunajska 71. _
tPrcdstojništvo interne klinike v Ljnbljnnl javlja, da je dne 9. marra zaradi bomb. nega napada umrl njen odličen volonterni asistent in bivši zdravnik v Mariboru
dr. Fran Marinič
Pokopali ga bomo z gospo v lorek, dne 15. IU. 1945, ob '/.9 dop. iz kapelice sv. Andreja na Žalah na pokopališče k Sv. Križa. V L j n b 1 j a n i , dne 10. marca 1945.
t Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo žalostno vest. da so umrle ob bombnem napadu naic ljubljene
Markič Marjeta - Markič Pavla - Modic Silva roj. Markič - Modic Marjetka
Uro pogreba bomo javili naknadno. Lež.ijo na Žalah. . Maša zadušnica bo v ponedeljek, dne 12. marca 1945, ob Vi8 zjutraj v trnovski cerkvi.
Ljubljana, dne 10. marca 1945. Žalujoče družine: Markič, Žerjav, Modic, Amon, Soklič in Lichtner.
REVNO DEKI.E brez staršev, ki ima vese. lj». do šivanja, sc želi iraeiti v tej stroki. Po-možnosti oskrba pri delodajalcu. Naslov v upr »SI.« pod St. 1281
ŠKARJE za rezanje pločevine in železa -do 5 mm debeline, cca. 25 kg težke, nove — prodam. Rožna dolina
c. V., št. 4._
Kristalna VAZA in kristalni sadni servis, umetniški izdelek — proda Hinko Privšek, Gradišče 7. _
PRODAMO: usnjen toaletni kovčeg. otro. škc globoke vozičke, harmonike - klavirske, diatonične in kroma, tične, gosli, salonski gramofon, aparat za trajno ondutacijo, ski-ro, otroško posteljico, iapeciranc stole, fotoaparate. porcelanast utnivalinik in vrč, bo. sanske in perzijske preproge, japonski ka-vin servis, turški moc-ca servis - pozlačeno srebro, konzervator za vkuhavanje sadja in sočivja, operna kukala, pečico in kuhalnik na iictrolcj, dve vazi in krožnik - pristno japonski, stenska ogledala. Matador št. 5-5 kompl., elektr. influ. enc aparat - v študij-«ke sv rile proda Hinko Privšek. Grndišče 7. 2 KUNČJA HLEVČKA, maila, primerna tudi za perutnino, prodam. Moste, Poljska pol 29.
| Kupimo |
HLAČKE nove ali stare (z nogavičkami) za otroka do 1 leta star., kupim ali tudi zamenjam. Naslov v upr. »Slov.« pod St. 1708. KANTt (ročke), plo~č» vinasie, kupuje »Pe-tronafta«, A. Hmelak Ljubljana. Ciril-Meto-
dora 35 a._(k
STEKLENICE vseh vrst oletenke. šivilj ake odpadke, pločevinaste »ode, vsakovrsten papir, razne kovine, rahno ln ne. rabno železo ln tehnične predmete »talen kupuje tor plača »Metalia« Gosposv 16. tel. S2-&, nuspr. Delavskega doma Ik SLIKE naših idarcjšib iu mlajših mojstrov kupim. Pridem oa dom. Naslove pustiti v upr. »Slovi.« pod »Slike« it. 1317
t
Kot žrtev letalskega napada nas je prerano zapustila noša nad vse ljubljena sestra, teta in zaročenka, gospa
ŽERJAV IVA
vdova po polkovniku Blago pokojnico bomo spremili na njemi zadnji _.4i _ p--ede!jek ' m ob '/• 9 z Žal, kapela Janeza, na pokopališče k Sv. Križn. Ljubljana, Bitolj, dne 10. marca 1945. Žalujoči ostali.
VAJENKO za modisti-njo sprejmemo. Salon »Mira« Mestni trg 7.
| Prodamo |
NAPRODAJ: trodclna omara, 2 kuhinjski ste-laži in železen štedilnik. Predovičeva 12-11.
balkon._
STRUŽNICA zn železo, 1 m stružne dolžine . kompletna z vsem priborom. v zelo dobrem stanju, naprodak Ambrož. mehanik, Dunaj.
ska cesta 7t._
KOSTUM, črn, fino predvojno blago, dobro ohranjen, prodnm. Naslov v npr. »Slov.«
pod št. 1665.__
UMUNO « čajo bro nadomešča limonin ekstrakt CHroi. • Stekleničko prineaite > teboj. Droge rila Ant Kane, fldovska nI t RLAGO za žensko ali moško obleko, predvojno, servise in hrastovo posteljo z noč. no omarico prodam. Naslov t upravi >S! «
pod št. 1714._
MI.1N, električni, za žito. kmečki, prodam za 32.000 liT. Naslov v
upr. >SL< pod U. 1718,
STEDILNICEK, masiven. bakreno posodico, kurjavo na špirit ter Krasno darilce otroka za god ali Veliko, noč prodam. Ogled v trg. Sk^_LinB<vr j f v a_nL_ ZAPRAVLJIVEC - voz na vzmeti, lep, pri. praven, prodam ali zamenjam. Ponudbe na npr. »Slov.« pod »Ta-
koj<_št. 1616.__
DRAGOCEN predmet prodam. Ogled od 9 do 12 dopoldne. Nasl. v npr. »SI.« št. 1633. NAGROBNE svetilke -kovano železo, brušeno sleklo, predvojni material, višina 80 em. . Ogled od 10 do 16 -Tržaška C. I0-1L. desno. Vhod iz Tobačne nI. skozi dvorišče. URO. pfojrčo. štarin-sko. visoko 2'/i m in Wolfovo sltko Brezmadežne prodam. Nnslov t npr. »SI.« št. Ifta. Stensko URO prodam ali zamenjam za protivrednost. Naslov v upr. »Slov.« pod šl. 1704.
| Knjige |
LEPOSI.OVJB •tovenako in tuje let ostale i »▼ime knjige in
Srevode knpnte jan« lolžan, kalif««« -StrHarle« alic«.
PRESITI ODEJI, Zbrane spise: Finžgarja, Cankarja, Tavčarja, Preglja, Mlakarja; pr„ ve izdaje poezij Prešerna, Gregorčiča in Medveda; Zvon in — stare novce kupim ali zamenjam. - Ponudbe nn upr. >Slov.« pod »Protivrednost« 14^8. GAllČO kupim. Po"-nudbe na upr. »Slov.« pod »Galica« št. 1713.
HRAM. Modro ptico in druge knjige - snmo dobro ohranjene, kupi knjigarna žažek, pa-laža,	i ,
JEDILNE PRIBORE . jedilne in kavine servise, krožnike, kozarce, steklenice, pisalne stroje, moška in žonska kolesa, gramofone, kitare, tamburice ir druga glasbila, otroške vozičke _ globoke in športne, tehtnice ■ kuhinjske In Bcrkcl. rjuhe, kapne, blazine, brisače in razno drugo perilo, pomladanske damske in moške plašče, obleke, bosanske in perzijske preproge, predposteljnike, linolej in kokos tekače itd., kupi in prevzame v komisijsko prodajo Hinko Privšek, Gradišče 7.
|Zamenjamc|
DVA PLASCKA, spomladanska, nizke čeveljčke za deklico 5 do 7 let zamenjam za kurjo pičo. Povšetova ul. 33 a (Kodeljevo). DAMSKE nove hlačke iz lmtista i>n nove mo. dorce zamenjam 7.a kurjo pičo ali prodam. Povšetova 33 a -Kodeljevo._
ZAMENJAM sveža jajca za kurjo pičo. Povšetova 33 a. Kodeljevo
POSODO za most in nekaj medeninastih predmetov zamenjam za protivrednost. Na. Islov v npr. »Slov.«
pod št. 1647._
OBLEKO moško, novo, predvojno blago. za. menjam za drva ali premog. Naslov v upr.
»Slov.«_pod št. 1661._
Klavir. HARMONIKO zamenjam za protivrednost. Nasl. v upr.
SI ov.. pod St. 1673.
POSTELJO, vzmetnico in žimnico (afrik) ter visečo svetilko za petrolej ali elektriko . zamenjam. Naslov v upravi »SI.« St. 1679.
Moški POVRŠNIK, pomladanski, zamenjam, deloma prodam. Gledališka 13 priti, desno
Damske ČEVLJE, mo. dre, št. 36, zamenjnm za črne. Gledališka 13 pritličje, desno.
Sobe H
oddalo g
SOBICO, opremljeno, oddam pošlcni gospe ali gospodični, ki bi pomagala v gospodinjstvu in na vrtu. Nasl. v upr. >S1.< št. 1606.
i Sobe I
1 "««*• ■
SOBO s Štedilnikom ali s kuhinjo išče soliden in miren gospod. Dam brezplačne in-šlrukcije na lastni harmoniki. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Dobro poučujem« 6t. 1173.
DINAMO 220 V, jakost i/j—1 HP, in gonilni jermen, najraje gumijast, 5—7 cm širine in 3 m dolžine, kupim -ali več tudi za protivrednost v živilih. Ponudbe na škrlj Aloj. zij, Cerknica 275.
j živali |
DVA KONJA prodam. Litijska cesta 67.
| Kolesa 1
Žensko in moško KOLO dobro ohranjeno, prodam. Ambrož, meha-nik. Dunajska c. 71. Moško KOLO, dobro ohranjeno prodam — deloma zamenjam za naturalije. Naslov v u pr. »Si.« pod 1678.
t Pohištvo g
Otroško POSTELJICO z novo žimnico irgodno prodam ali zamenjam za protivrednost. Breznik, VerovŠkova 22-1.
KONJE za meso kupuje Pušnik Justina, konjska mesarica na Opekarski c. 38, Tr-
KUPTMO: šivalne stro. je vseh vrst, moška in damska kolesa, otroške športne in globoke vozičke, pohištvo, rjuhe, kapne. žimnice, preproge, tekače. linolej, porcelan, stckle-nino in drugo. Trgovina »Ogled«, Mestni trg 3.
i Siv, stroji I
SIV. STROJ, pogrezljiv. prav dobro ohranjen, z okroglim čol. ničkom, za Šivanje na-nri-i ln nazaj, kupim, fcenj. ponudbe s ceno in znamko stroja na npr. »Slov.« pod zn. »Dober Šivalni stroj« St. 1381.
Mlekarski VOZ, malo rabljen, in voz samec zamenjam za seno. — Poizve se: Dravi jc . K ov aška 5.
I Poizvedbe
ZGUBIL sem 9. marca dve osnovni živilski nakaznici na ime An. ton Bučer in Jože Cvirn od Prevoda v Gosposki ul. do Mu-sarja nn Sv. Petra c. Najditelja prosim, da odda proti nagradi v trgovini Bon-Bon na
Miklošičevi cesti._
ZGUBILA sem 3 -t. m. na tramvaju št. 4 rjavo listnico z osebno in tramvajsko legitimacijo ter slikami. Po-šloncga najditelja prosim, da jo odda proti nagradi v upkr. »SI.«.
ZLATO VERIŽICO s svotinjico in črn rožni venček v mali rjavi denarnici sem zgubila pred mcsccem v oko. lici sv. Petra. Poštenega najditelja pro. sim, ker mi je zelo drng spomin, na vrne proti nagradi v knjigoveznici Ljudsko tiskarne.
ROKAVICA, črna glade, ie bila zgubljena v sredo 7. t. m. od sv. Petra cerkve do Drame. Vrniti proti nagradi. Nasl. v upr. »Slov.« pod it. 1682.
TEL1CO zamenjam za brejo kravo. Ljubljana Pod hribom 44.
KRAVO za zakol za-mcnj'nm za kravo mle-karico. Novak Anton Zaloška 89. Moste. BIKA, plemenskega -»Simcndolca«, prodam. Svctck Ciril, Stopanja vas, Ulica k Božjemu grobu 24.
I Posestva |
NJIVO alj parcelo v severnem delu mesta kupim. Pismene po. nmlbe na upr. »Slov.« pod »Njive« št. 1719.
B Obrt I
StedilniSke ODPRTINE popravim, da potrošite manj kuriva. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Se izplača« St._ 1729^
JEDILNICA - orehova korenina, naprodaj. . Naslov v Opravi »SI.« pod SI. 1716.
patentne posteljne mreže, otomane, mo derne kanče ln fote U« nudi solidno tn pc nizki oenl
RUDOLF RADOVAN
tapetnlk
LJUBLJANA
Mestni trgatev. 18
KNJIŽNO OMARO -prvovrstno, kupim. — Plačam s protivrednostjo. Ponudbo upravi »Slov.« pod »Prvovr. stna omara« št. 1589.
OTOMANA. nova, naprodaj ali za protivrednost. Nasl. v upr, »SI.« pod št. 1645.
SPALNICO, lepo, mo demo, orehova kore. nina, predvojni rnate-flal, proda mizarstvo. Noslov v upravi »SI.« pod št. 1690.
Ljubi Jezus jc poklical k Sebi našo 14-lctno
Majdo Kregar
dijakinjo nršul. mešč. Solc
Truplo leži na Žalah, v kapeli sv. Janeza. Pogreb bo v nedeljo 11. marca 1945 ob štirih popoldne izpred Draveljskc ccrkvc na pokopa-.
liščc Sv. Roka. Ljubljana, št. Vid nad Ljubljano, 10. marca 1945. Žalujoči:
Vinko, Lenčka, starši; Janez. Martina, brat in sestrica — in ostalo sorodstvo.
Zapustila nas jc moja mama, stara mamo, 1	tašča in teta, gospa
Baša Helena roj. Umek
v starosti 87 let. Pogreb blagopokojnice bo v nedeljo. 11. marca 1945, ob '/,11 z Žal, kapele sv. Jakoba k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica 1h> v četrtek, 15. t. m. ob 8 zj. v frančišk. cerkvL Žalujoča hčerka Frančiška por. Slavec. Jos. Sla-zet, vnuki in vnukinje ter rodbine: Lu. pinc, Baša, Umek, Gril. Barba.
Pozor gtavbeniki
In
hišni posestniki!
Dobavljam, polagam in slružim stare parkete
fOSIP BRLEČ
Ljubljana, Kolodvorska ul. 28. - Tel. 37-68.
| Filatellja |
ZNAMKE bivše Jugoslavije, češkoslovaške, Poljske in drugih evropskih držav, kupim večje partije ali posamezne serije. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Plačam dobro« 1663.
Razna rabljena stavf>Qg na VRATA in OKNA* s šipami naprodaj. — Ogled pri Automonta-ži. Kamniška 25.
| ~ Radio__|
RADIO naprodaj. Zaloška c. 10-11. Ogled v nedeljo dopolbne.
|~G!asba_|
HARMONIKO - novo. klavirsko, z 80 basi, prodam. Ogled dnevno od 13—15. JakoS, Co.
pova 19.___g
ugla8evaleo glnsovlrjev. Telefon 89-23. JurAsek. ZrinJ-
skega 7-II._Jg
GRAMOFON, električni, s ploščami, proda Hinko Privšek, Gra. d išče 7.
I Razno 1
NUMIZMATIK. Več sta. rinskih ter raznih novcev prodam. Naslov v upr. »SI.« St. 1728.
+ Vsem, ki ste ga poznali, sporočava v neizmerni boli, da naju je ah priliki letal, skega napada za vedno zapustil najin edi. ni arčno ljubljeni sin ozir. brat, gospod
Besov Drago
Dan in uro pogreba bomo objavili naknadno. Sveta maša zadušnica bo 16. t. m. ob 8 zjutraj v cerkvi Mar. Oznanjenja pri glavnem oltarju. Ljubljana, Jesenice, dne 9. marca 1945. Žalujoči: Amalija, mati, Cvelka. sestra zaročenka Anica — in ostalo sorodstvo.
+ Žrtvi letal, napada na Ljubljano 9. III. sta postala naša požrtvovalna sodelavca, brata
BESOV DRAGO OMBRZU JANEZ
Oba pokojnika bo DDPA obenem z ostalimi nedolžnimi slovenskimi žrtvami ohranila v častnem spominu. Bog, stan in narod! Delavsko-delodajalska protikomnnistiena akcija.
+ Po daljšem trpljenju in previden s svelimi tolažili je danes, 9. marca, umrl mdj mož
- OBLAK BOGDAN
tehnični poslovodja
Pogreb bo v nedeljo, dne 11. t. m. ob 15 pop. na župno pokopališče v Dol. Logaicu. Štefanija Oblak, žena — in sorodstvo.
ZAHVALA. Za vse dokaze aočutjo in pomoči ob bolezni in smrti naše mame
Ivane Škrbe roj. Pucelj
izrekamo najtoplejšo zahvalo. Posebno zahvalo za vso blago naklonjenost smo dolžni čč. sestram v Zavetišču sv. Jožefa. Vsem Bog plačajl Sv. maša zadušniča bo v sredo, dne 14. marca
1945, ob 7 zjutraj v cerkvi sv. Petra. Ljubljana. 11. III. 1945._SKRBETOVI
+ Dotrpe!a je naša ljubljena hčerka, teta, sestra in svakinja, gi—fiodična
Marija Kušar
K večnemu počitku jo bomo spremili v nedeljo, dne 11. marca 1945. ob 4 popol'lne, '*Pred Tlšk" cerkve na pokopališče na Viču. Žalujoči ostali.
+
Umrla je v Grazu naša predobra mama, stara in prastara mama, gospa
Viktorija Panholzer r. Vrtnik
bivša trgovka v Ljubljani
v Štiri in osemdesetem letu svoje starosti. Graz. Ljubljana, dne 8. marca 1945. Žalujoči rodbini: Hausler, Hcidegger.
+
Bog jc poklical k sebi mojo ljubljeno ženo, skrbno mamico, hčerko, sestro in svakinjo, gospo
Žagar Marija roj. Šetina
|1 vlilo
Blago pokojnico bomo spremili na zadnji poti danes, II. marca, ob 9.45 dop. z Žal, kapele sv
Frančišk« na pokopališče k Sv, Križu. Žalujoči mož Slavko, hčerkica Anica, mama, bratje in ostalo sorodstvo.
SBfiSBfigBaSSHBSSSSmSSaS