QIŽ£om
^/and
s-yuAUce."
/Imeri$ka Domovi ima

AM€RICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAG6 ONLY
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, MAY 18, 1950
LETO Lil —VOL. LIL
VESTI
Važne resolucije konvencije delavcev oblačilne industrije
VOLITVE'. — Prišlo je poro- premalo ali pa skoro nič sena | Ena izmed resolucij priporo-
čilo, da je bilo v vasi Gojoče, pustili za krmljenje njihove ži-
župnija Črniče, oddanih 60% glasov v črno skrinjico. Isto poročilo tudi pove, da se je isti primer zgodil tudi v mali vasi Vr-tovin, župnija Kamnje. Omenjeni župni ji, ležita na Vipavskem. Poročilo dalje pove, da je bilo na vsem Vipavskem neverjetno^ veliko število glasov oddanih proti sedanjemu režimu in da so komunisti po volitvah slabe volje. Prebivalci zgoraj omenjenih vasi so bili pred leti navdu-šeni partizani. Sedaj so se spun-tali in obrnili komunizmu hrbet.
Od Sv. Petra pri Gorici je prišlo sledeče volilno poročilo: “Našo občino so razdelili na več malih volišč. Na vsakem volišču je bila stroga kontrola v katero skrinjico se spuščajo kroglice. Volit smo morali iti vsi, le najbolj korajžni so uspeli izostati. Radi zelo stroge kontrole so čr-he skrinjice dobile malo glasov. Drugače pa slišimo iz drugih krajev, kjer so pokazali več poguma in večino glasov oddali v črne skrinjice. Vi, ki živite v svobodnem svetu, pišite in vpijte v svet, da so bile volitve prisiljene, kontrolirane in da o kaki svobodi pri njih ni bilo niti govora.”
URADNO ODERUŠTVO. — Na Primorskem pobirajo kme-to-n seno in ga plačujejo po 1.70 Din. za kg. Ker so pa kmetom
vine, so primorani kupovati to-isto seno nazaj od zadrug in ga morajo plačevati po 7 Din. za kg. 400% dobiček. Kje je oderu-štvo in kapitalizem?
DAVKI. — Kmet iz Cerkna piše svoji sestri v Italijo:
“Davčni pritisk letos je nepopisen. Za solato, ki smo jo že davnaj snedli, moramo plačevati davek. Ponovno brskajo po naših kaščah, kleteh in shrambah če ima še kdo kako zrno žita, kako žlico zabele, da mu še tisto vzamejo. Na vsak način nas hočejo pripraviti do tega, da bi še v tem letu postali člani skupnega kotla.
Pri volitvah smo zmetali nad 30% glasov v črno skrinjico.”
Društvo sv. Katarine bo praznovalo srebrni jubilgj v soboto
Društvo sv. Katarine št. 29 Za-hadne slovanske zveze bo praznovalo v soboto 20. maja sre-kini jubilej v SND na St. Clair Začetek bo ob 8:30 zvečer.
Ob tej prireditvi bodo poseb-110 počaščeni ustanovitelj-tedanji gl. odbornik Joseph Ponikvar ter članice-ustanoviteljice.
Cenjeno občinstvo je prijazno Rabljeno na udeležbo, zlasti pa ^anstvo Zapadne slovanske zve-26 v Clevelandu. Veselični odkar bo pripravil za vse izvrstno Zabavo in najboljšo postrežbo. ■^a ples bo igral Pete Sokach orkester.
cloudy
bremenski
prerok
pravi:
Deloma oblačno. Malo izpre-^embe v temperaturi danes in
Ponoči.
Tri na dan
Konvencija SDZ je odločila, a se pri njenem glasilu umak-116 slovenščina iz prve strani kam ^adej. z drugo besedo: degradi so mili slovenski jezik ter s erri zadali ponižanje vsem Slomom.
* * *
Kmalu zatem je bil zaključek ^°nvencije in, čujte in strmite, elegacija je navdušeno zapela: e3 Slovani!
vodja katoliških delavcev na Jesenicah umrl v begunstvu v Argentini.
V	majskih dneh 1945. leta se je pridružil slovenski begunski množici in pribežal v Avstrijo. Mnogo je trpel v begunstvu zadnja leta, ko se ga je lotila zahrbtna bolezen.
V	Argentini se je bolezen — rak v grlu — naglo razvijala in po silnem trpljenju je 28. aprila v Cordobi umrl.
Komaj je odrastel šolskim klopem, že ga je zajela jeseniška tovarna. Bister po naravi, borben in vztrajen kakor je bil, se je kaj kmalu uveljavil med. delavci in prešel v prve vrste delavskih borcev. Jugoslovanska strokovna zveza je v njem našla idealnega strokovnicarja.
Albin Gaser je bil zvest pristaš krščanskega delavskega gibanja in delavske strokovne organizacije, kateri je temelje postavil dr. Janez Evangelist Krek, Dobro je poznal Krekove sociološke spise, skrbno je preštudiral socijalne okrožnice rimskih papežev in dosledno se je držal smernic, ki jih je v njih našel, četudi mu marksistično socijali-stična literatura ni bila neznana in je s socialisti že zaradi poklicnih opravkov in skupnega nastopanja bil v tesnih in prijateljskih vezeh, je vendarle ostal dosleden in zvest pravemu katoliškemu socijalneu nauku in je'odločno odklonil z marksizmom prepojeni krščanski socija-lizem, v katerega je pred leti zašla Jugoslovanska strokovna zveza in se tako izneverila svojemu poslanstvu med katoliškim delavstvom.
Sedaj v miru počiva ob vznožju Cordobskih gora in čaka dneva vstajenja. Bog, kateremu je zvesto služil in iz
Dr. Zoretove ugotovitve na lajni seji v sobi šl. 208 Lincoln hotela v New Yorku
Kakor smo že včeraj sporočili, bomo pričeli v ponedeljek objavljati prevod uradnega stenografiranega zapisnika izpovedi, ki jih je podal zasliševalcem Kongresnega odbora za preiskovanje neameriških aktivnosti Matthew Cvetič, v Pittsburghu rojeni Slovenec, ki je kot član komunistične partije v resnici deloval kot tajni obveščevalec FBI ustanove. Njegova razkritja so nadvse zanimiva in značilna, zlasti ona, ki se tičejo 'nekaterih slovenskih bratskih in drugih organizacij, ki so — hote ali nehote — nasedle komunističnim zlatoustim ukanam. Iz izjav dr. Slavka Zoreta, uradnika jugoslovanske ambasade v Washingtonu, podanih na tajni seji komunističnih “gauleiterjev” v Lincoln hotelu soba št. 208 v New l%r-ku, bodo naši čitatelji videli, kakšne so prav za prav glavne in edine dolžnosti vsakega pravovernega komunista in člana partije, pa naj je slednji državljan katere koli države, — naj je Slovenec, Hrvat ali Srb!
Le pazno zasledujte potek tega zaslišanja! Jamčimo vam, da ne boste zehali od dolgočasja in da boste dobili dokaj vpogleda v to analrhistično zaroto, ki res ni stranka v političnem smislu besede, ampak “Partija,” da se tako že po označbi razlikuje od običajnih političnih strank, katerim pripadajo povprečni državljani z vsemi svojimi vrlinami in napakami.
ča spojitev CIO in AFL.
Nastop proti plemenski diskriminaciji.
Cleveland. — V torek popoldne je konvencija zastopnikov| delavcev oblačilne industrije'
(Amalgamated Clothing Work-! ers) soglasno sprejela resoluci-i je za spojitev CIO in AFL, za1 sprejem Trumanovega progra-| ma civilnih svoboščin in da bi.
Zed. države prevzele moralno vodstvo sveta.
Te resolucije so bile sprejete po iskrenem in ognjevitem’ govoru Philipa Murray-a, pred-! sednika CIO organizacije.
Resolucija o civilnih svoboščinah ugotavlja, da zlo in diskriminacija še vedno obstojata, da je linčarska postava še vedno marsikje zakon in da je vo-1™ *<1	>	v	i « vi
lilna pravica še zmerom zanika-j Jgff ©(fCjOVISrjS HČ) fS'USTISnOY© OOfOZD©
pod to ali ono pretvezo Reso-JR SHU jlfl ¥311 PtM iljCgOV IdSllll
lucija obtožuje “demagoge
kongresu in izven njega” zatekanja k totalitarski tehniki, — “kar škoduje ameriški demokraciji tako doma kakor v inozemstvu.”
Z ozirom na delanje razlik med plemeni, je dejal dr. Chan-ning H. Tobias iz New Yorka:
“Osebnost črnca, ki orje in stopa za plugom na jugu, bi morala biti prav tako sveta kakor osebnost predsednika Zed. držav. Naj hujša diskriminacija na svetu je diskriminacija na-pram človeku, ki je drugačne polti.”
Denarna škoda železniške Slavke znaša 20 milijonov
Truman, ki vidi pri političnih nasprotnikih vse-polno napak, ne vidi gangsterstva in zločinov v svojem lastnem domačem okrožju — v Kansas City ju, je rekel Taft.
Poleg družb so najbolj prizadeti štrajkarji pa tudi oni ki so bili zaradi stavke prisiljeni na brezdelje.
Šest dni trajajoča stavka železniških kurjačev je povzročila približno 20 milijonov dolarjev škode na plačah in železniških dohodkih.
Vodstvo NYC železnice izjavlja, da ji je povzročila stavka $12,000,000 izgube v tovornem in potniškem prometu, štrajkarji in oni, ki so bili zaradi te stavke prisiljeni na brezdelje, pa so imeli od dva do tri milijone dolarjev izgube.
Vodstvo Pennsylvania želez-
WASHINGTON. _ Senator Robert A. Taft iz Ohio je v torek večer na radijskem omrežju obtožil predsednika Trumana “politične nemoralnosti,” ker trpi “lakomnost, privilegije in zločinstvo” v Kansas Cityju in celo “v Beli hiši sami.”
To je bil Taftov odgovor na Trumanove napade na republikance, ki jih je Truman napadal v svojem govoru v Chicagu večer poprej.
Truman bo spravil Zedinjene države na kant
Taft je obdolžil administracijo, da dela tretjo svetovno vojno “možno” z neprestanim govoričenjem o Rusiji” in z zmešano inozemsko politiko. Senator Taft je dalje izjavil, da obstoji Trumanova “križarska vojna” v tem, da “obljubuje vsakomur vse in da bo spravil Zed. države v bankrot ali na kant.
S svojo filozofijo o 6-milijard-nem zdravstvenem programu 5-milijardnem Brannan progra-fnu, z regulacijo mezd, delovnih ur itd., bo kmalu vsaki gospodinji ukazano, “kaj mora kuhati.”
Nato je Taft napadel predsednika Trumana, ki poziva na izvolitev kongresa, ki bi bil nje-
gova lutka in bi samo prikimal vsemu, kar bi administracija odločila, kar bi imelo za posledico, popolno vladno kontrolo nad ameriškim ljudstvom.
Kaj bi storil republ. kongres
Nasproti temu pa nudi Taft republ. “program napredka, temelječ na načelih svobode in izveden po svobodnem kongresu.”
Taft je rekel, da predsednik obtožuje svoje politične nasprotnike lakomnosti in privilegijev, niti besede pa ne zine o privilegijih in zločinih v svojem “domačem okrožu Kansas City-ja in v Beli hiši sami.”
Nato je Taft pozival na izvolitev republikanskega kongresa ki bi storil sledeče stvari:
Podpiral bi Trumana ali katerega koli predsednika v njegovi zunanji politiki, v kolikor bi bila slednja naperjena proti razširjanju komunizma.
Poskrbel bi za močno oboroženo silo Zed. držav.
Zahteval bi odstranitev iz vlade, zlasti iz drž. departmenta, vsako skupino ali vsakega posameznika, ki misli, da vsebuje komunizem kake elemente pravega amerikanizma.
NOVI GROBOVI
Rose Potočnik
Po dolgi bolezni je preminula' v Mt. Sinai bolnišnici Rose Po-j točnik, rojena Kapun, stara 58 let, stanujoča na 448 E. 157. St. Tukaj zapušča žalujočega soproga Josepha, rojen v fari Sv. Uraj, vas Knezovči na Hrvat-skem, ter sina Josepha, ml., si-naho Veronica, vnukinja Cher-ly ter več sorodnikov. Rojena je bila v vasi Nova Sela, fara Čakovec na Hrvatskem, kjer zapušča brata Michaela, sestro Ano in več sorodnikov. Tukaj je bivala 37 let. Bila je članica dr. Sv. Ana št. 4 S. D. Z. in pod. št. 41 S. ž. Z. Pogreb se bo vršil v soboto iz Jos. žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152. St. čas ni še določen.
Anton Godina
Po kratki bolezni je preminul v Collinwood Clinic bolnišnici ; dobro poznan Anton Godina, j star 63 let, stanujoč na 19702 Mohawk Ave. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Brigito, rojeno Kerzan, doma iz vasi Bob pri
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice	j
Deseta obletnica—
V petek ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Josepha Ferkul v spomin 10. obletnice njegove smrti.
Tone šufcel bo pel—
Pevski zbor “Rožmarin” je povabil za prihodnjo nedeljo opernega pevca Toneta šubla, da bo gostoval v soli na njihovem koncertu v Ambridge, Pa. Začetek koncerta bo oh treh1 popoldne. Mr. šubel bo zapel nekaj starih slovenskih narodnih pesmi.
Nove uniforme—
Godba dr. sv. Jožefa št. 169 KSKJ bo priredila, kot znano, V nedeljo 21. maja sijajen vari-jetni program v Slovenskem domu na Holmes Ave. Začetek
bo točno ob 7 zvečer. Po koncertu bo v zgornji dvorani prav prijetno presenečenje za vse. Godbeniki bodo ob tej priliki Ljubljani, sina Anthony, sinaho prvič nastopili v svojih novih Mildred ter 2 vnuka Mark in uniformah; ki so zares nekaj le_ Gary; brata Vinka in veliko so-|pega
rednikov. Rojen je bil v vasijvaina seja____
Herpelje na Primorskem, kjer članstvo dr. Rlbnica št 12
zapušča brata Josepha in dve sestri Antonijo in Cecilijo ter več sorodnikov. Tukaj je bival
SDZ bo imelo važno sejo jutri večer 19. maja v navadnih prostorih. članstvo naj se udeleži
Sovjetska zveza je izpulila in odvlekla
ffzgTbm 5amiiifntud„u£jen(;iz Nemčije že za 18 milijard raznega blaga
na plačah. Uradniki Southern]	--------:---	+ u j *o • * i
Railroad družbe pravijo, da še Tako izgloda v resnici sovjetska komunistična	je°nP"Snanil °'X
velikodušnost v okrnitvi nemških reparacij. - - -
37 let ter je bil clan dr. Water-!,. ,rQi-, ^
,	^	Jv. 001 ,„r ^ ,,, r... V velikem številu, da bodo shsa-
loo Camp st. 281 W. O. W. Bil
je aktiven na društvenem polju.
Zadnjih 5 let je bil vpokojen.
15 let prej je vodil trgovino s sadjem (fruit store) na Waterloo Rd. in 156. St. Pogreb se bo vršil v soboto popoldne ob 1:30 uri iz Jos. žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152. St. ter na Highland Park pokopališče.
Dorothy Tomasir
Po dolgi bolezni, ki se je pričela že pred 25 meseci, je Mrs.
Dorothy Tomasir, ki je bila roj. Miljenic, umrla v sredo zvečer na svojem domu v Rock Creek, O. Bila je stara 61 let ter rojena v Ivanič Kloštaru na Hrvatskem, odkoder je prišla sem leta 1907. Zapušča moža George in pet otrok:	Mary
Host, Nicholas Hayden, Mildred
li poročila delegatov s konvencije.
------o-----
Poplava ogroža fudi državo Minnesolo
in obe Dakoti
* * *
V Winnipegu je deževalo vso noč, kakor da bi vode še ne bilo dovolj.
St. Paul, Minn. — Mnoge kraje v Minnesoti in obeh Dakotah pere ponovno deževje in naraščajoče reke Mississippi, Red in James River grozijo velikim okrožjem s poplavo. V okrožju Atkinsa, Minn., je velika povodenj, kakršne ne pomnijo že 50
let. Vremenski urad napovedu-DiCillo, Michael in Sam Hay- 3e velik° deževje in poplave tu-den ter deset vnukov. Bila jej^1 v Južni Dakoti, članica srbskega društva Brat-1 Winnipeg, Kanada. Po noska sloga in Majke Božje Bi- vih nalivih narastla voda čeda-
stričke št. 47 HBZ. Družina la-stuje farmo v Rock Creek, O., Ashtabula County. Pogreb bo v soboto ob 1. uri popoldne iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62. St. v srbsko cerkev sv. Save in potem na rusko pravoslavno pokooališče.
Panjuškin pojde v Moskvo
Washington. — Sovjetski ambasador Aleksander Panjuškin je izjavil pretekli teden, da odpotuje ta teden v Moskvo
na
niso izdelali proračuna, vendar ljubezni do so gotovi, da bo šla izguba v
njega vdano prenašal silno trpljenje, je sedaj njegovo plačilo. Dobri Bog naj bo tudi tolažnik Gaserjevi družini, ki je svojega, očeta zelo ljubila in spoštovala. Z njo sočustvuje vsa velika slovenska begunska družina v Argentini. Lik Albina Gaser j a pa naj živi med nami v naj lepšem spominu.
-------10------
Beograd. — Vladimir Dedijer, ki je tajnik odbora za inozemske zadeve jugoslovanske skup-
milijone.
Slovenska pisarna
juškin odpotoval s poljsko lad-
za odvlekla izza Ista 1945 iz)
6116 Glass Ave., Cleveland, O. i Nemčije že za 18 milijard do-
BERLIN. — Visoka komisija javila, da bo vzhodna Nemčija,!0 Batory.________________
Zed. držav v Nemčiji je 16. ma-]plačala Rusiji do konca letos- producirati za $4,500 več blaga pred oltarjem v katedrali ja izjavila, da je Sovjetka zve- njega leta $3,658,000,000 od svo-
Ije bolj izpodjeda jezove v Win-nipegu, kjer je noč in dan na delu 50,000 civilistov in 5,000 vojakov.
Kakor da vode še ni dovolj, je pričelo v torek zvečer deževati in je deževalo vso noč. Jezovi se pod pritiskom vode čedalje bolj udajajo in če se poruši o, bo zadela nesreča tisoče domov.
Msgr. Franz Jachym v Rimu; zdaj bo sprejel škofovsko posvečenje
Rim. — Anvstrijski monsig-nor, ki je v zadnjem trenutku
Telefon: EX 1-9717
Nekatere novonaseljenske družine si urejajo stanovanja. Prosimo, če kdo more pomoči s’ kakim pohištvom, posteljnino in kuhinjsko opravo. Ponudbe sprejema naša pisarna.
Vstopnice za Spominsko akademijo (4. junija) so že v raz-
ščine, je izjavil, da pošilja Sow
Slava taki zavednosti! Stari jetska zveza svoje čete v Bolga- prodaji in sicer^v Slovenski pijanski borci se obračajo v rijo in da gradi preko Donavei sarni, v slaščičarni Oražem v Sr°bu in si tiščijo ušesa, da ne bi pontonske mostove med Rumu- SND, v trgovini Jože Grdina in Elišali( kaj počno njih potomci. . . nio in Bolgarijo.	-pri odbornikih Lige.
sla
larjev raznega materiala in blaga.
To je odgovor Zapada na naznanilo Jožeta Stalina, da je Sovjetska zveza okrnila reparacije, o katerih pravi, da jih ima še vedno dobiti iz Nemčije, za polovico, in da bo preostalo vsoto reparacij, $3,171,000,009 Nemčija lahko plačala v periodi petnajstih let z “blagom svoje proizvodnje.”
Propaganda o velikodušju Sovjetska agencija Tass je iz-
kot bi bila njegova normalna
je originalne vsote $10,000,000,-000. Propagandna mašina iztočne Nemčije je šla takoj v akcijo ter začela brenkati Nemcem na strune “velikodušja”
Sovjetske zveze.
Kakšna pa je resnica? Komi- . sija izjavlja, da je Sovjetska Kako je pa z našimi “repara-zveza odvzela doslej Nemčiji z cijami” v Nemčiji? — Tako!
proizvodnja, da se nadoknadi to, kar je Rusija že vzela.
Jakob Kaiser, minister zapadne Nemčije, je izjavil, da Rusi sami priznavajo, da jemljejo za ,$50,000,000 mesečno iz sedanje peža Pija XII. nemške proizvodnje.
Štefana na Dunaju odklonil škofovsko čast, se je premislil in bo sprejel posvečenje. To je msgr. Franz Jachym, ki je zdaj v Rimu, ker bo posvečen v škofa V petek, in sicer po odredbi pa-
zasegom proivodnje, legitimnih reparacij kakor tudi z oplenje-njem do $18,000,000,000.
Kakšno je to velikodušje
Ta “velikodušna” sovjetska gesta pomeni v resnci sledeče:’
Zed. države so dale doslej Nemčiji že za dve milijardi dolarjev 'vrednosti pomoči, in skupno z ^ostalimi zavezniki p o m a g ajo graniti nemško prebivalstvo v ;ameriški, angleški in francoski
VSAK DELAVEC bo moral zoni.
Papež je sprejel newyorskega škofa
Rim. — Dne 14. maja je papež Pij XII. sprejel v privatni avdijenci Msgr. Josepha Flan-nellyja, pomožnega newyorške-ga škofa, ki je prispel v Rim z romarji ob priliki sv. leta.
Ameriška Domovina
'Jk Ti g
(JAMES DEBEVEC, Editor)
6117 St. Clair Ave.	HEnderson 1-0638	Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays. Sundays and Holidays
NAROČNINA
Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50.
SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months.
MAY W50
SUN MON tOe wbbthu nu SAT
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31
NOVINE
ZA SLOVENCE “SLOVENSKE KRAJINE’' V AMERIKI
Kak so stari Miklin svinje kupuvali
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act ofMarch 3rd 1879.
83
No. 98 Thurs., May 18, 1950
MATH TEKAVEC:
Pojdimo na Spominsko akademijo!
’ *
(4. junija 1950)
Posrečena je misel, da se priredi za 5. obletnico naše največje narodne tragedije, zverinskega pokolja tisočerih naših bratov Spominska akademija v čast tem žrtvam! Ne samo njim, — vsem, ki so od leta 1941 do 1945 umirali za ideale svobode, velja ta prireditev. V teh časih se je zgostilo nad našo rodno zemljo vse gorje, ki ga je tako mojstersko izrazil pesnik Jeremija Kalin v Črni maši:
“. . . struga
umirajočega, sežigajočega, ubijajočega Besnila
križa zvitega, kot za vislice s kljukami obitega
in sekire zamahujoče
izdrte iz snopa
starožitega;
iz dne
podsuvajočega se skalovja v brezna globoka kamor nas pahnila je bratova roka, nečloveško trda stisnjena pest
kot srp ostra, kot kladivo topa, mrka kot morilčeva vest,
Boga koinoča in nam tiščeča še z daj — ojoj! —: živo srce ob mrliče.
Iz dna glas moj —
(grl umirajočih odmev) k Tebi kliče:
Kdo bo obstal,
Gospod!
Je sam sebe razdejal, bo poginil Moj Rod?!
(Črna Maša, 19-20.)
Ko bomo gledali prizore, ki so posvečeni njim, ki so dali življenje svoje za to — upam, da bodo njih žrtve “kot seme, ki umre in rodi stoteri sad.” Če s trepetajočim srcem žalosti spominjajoč se jih jokamo za njimi — pa nam je opora upanje, da so oni dosegli cilj, za katerega so umirali.
Saj je naš škof dr. Gregorij Rožman zapisal v pastirskem pismu leta 1943:
“Palme mučeništva so zrasle tudi na naših tleh. Naša domača zemlja je orošena z mučeniško krvjo naših bratov in sester, ki ste jih poznali, z njimi delali, z njimi v cerkev hodili, z njimi živeli. Morali so dati življenje, ker so odklanjali, česar po vesti in svojem prepričanju niso mogli in niso smeli storiti. Zvesti in stanovitni so bili v veri, zato so morali pasti.
Ni prav nobenega dvoma, da smo v teh pravih mučenikih dobili vzvišene vzornike in prekrasne zglede mučeništva.”
In da se živi oddolžimo mrtvim, naj ne bo zavednega Slovenca, ki čuti in živi katoliško, da bi ne poromal na to prireditev, ki je edinstvena, kar smo jih doživeli. Nič ne dvomim, “da nas je mnogo, ki imamo te žrtve v lastnem rodu, bratje in sestre smo njim, ki jih je strlo nasilje! Kje so njih grobovi . . .?” Skupen grob, skupen spomin naj bo ta prireditev za vse žrtve — bodisi, da so umirali kot Slovenci, ki so branili slovensko domovino ali so kot ameriški vojaki padli za iste ideale svobode. Da, skupen je bil ta visoki cilj obojnim. Zato — brat, sestra, oče, mati, sin hči — ki živiš v Clevelandu in ti bije slovensko ter katoliško srce, pridi, poromaj na ta dan na skupen grob sinov slovenskih mater iz C!evelanda in stare naše domovine, pridi v nedeljo, dne 4. junija popoldne ob štirih v veliko dvorano'Slovenskega Narodnega Doma na St. Clairu in prinesi na ta slovenski “Decoration Day” šopek cvetja, posodico olja hvaležne ljubezni, ki jo prižgimo našim dragim junakom v čast. — Ves čisti dobiček je namenjen Ligi, ki skrbi in podpira tiste, ki so odvisni od tuje pomoči, tako da ob spominu na mrtve istočasno pomagamo živim!
SPOMNITE SE S KAKIM DAROM SLOVENSKIH BEGUNCEV!

To je šče te bilo, gda so stari Miklin s svinjami tržili. Ednok so se spravili na Goričko svinje kupuvat. Na glavi so meli mali krenjščaček, v zobaj pa či-bak, pa so kadili proti Bogojini, kak da bi železnica šla. Med potjov so šče ednok poglednoli, či majo vse pejneze, te so pa stopili bole. Gda so šli proti Kobilji, so potegnoli znotrašnje-ga žepa kantico z žganicov. Malo so poglednoli okoli, či jih ne bi ge što poskrma gledao, te so pa pošteno gutnoli. Kantica je nej ravno mala bila, pa je že hajdi falilo, gda so jo v žep djali.
Močno so si odejnili pa šli pomali naprej. Gda so prišli že skoro v Kobilje, so začnoli pitati, ge bi se dali kakši gujčeki kupiti. Po dugom spitavanji, so jih dreca pri ednoj hiži pitala, kakše bi radi kupili.
“Ja, sprotolešnje bi rad, ka je te že ležej domou spravim,” so pravili Miklin i stopičkali proti hlevom, kama so njim pokazala deca.
“Ge je pa te mate, ka se ni-kaj ne vidijo,” so pitali Miklin, gda so napinjali oči, pa so li nej mogli zaglednoti guj čekov v hlevi. '
Te so njim pa tej kenjerešje pravili: “Gja sunce je preveč močno, zdaj pa te ne vidite v kmičen hlev. Probajte malo notri stopiti, mogoče te te bole vidli pa je pošlatajte!”
Stari Miklin so rej san notri v hlev stopili pa so začnoli bašla-ti, oi bi ge z? vaV.ž<?^a gujčeka prijali. Liki zabadav so iskali, gujčekov so nej mogli najti. Te so pa šteli vo iti — dveri pa za-prejte.
“Hele! bele! Kam pa te zdaj delao!” Zdaj so Miklin komaj varali, ka so jih šmrklavci za nos vodili. Začnoli so brsati v dveri, ka so se hlevoje trosili. Gda so pa vidili, ka se dveri ni-kak neščejo odpre j ti, so je pa pri meri nehali. ■
Ovi hunevotje so pa voni smejali pa jih spitavali, kak se njim kaj gujčeki vidijo. Stari Miklin so v hlevi nej bili ravno dobre vole .
Začnejo bandekivati z hleva: “Ej, vi padurje, že vam jes pokažem, naj samo vo pridem. Tak vas namegočem, ka te vse mukali. Či mi pa lepo odprete, te vam pa nikaj nun delao.”
Liki vse je bilo zabadav; deca so se či duže ž njij šengarila, ka so šče bole čemerni gratali. Potegnoli so z žepa kantico, na štero bi že skoro pozabili, pa so na čemere vse vo spili rekši: “Naj bo, ka več kuraže dobim,, mogoče te ležej vo pridem.”
Miklin so bili takše vrste človik, da ka so ednok napnoli, to so dosegnoli, čiravnoje vse praščalo. Velki so Bogzna nej bili, liki močni tak, ka so se metali s kakšim šte glodašom. Bili so pa tudi ovak prefrigani pa bister; znali so vsefele hun-evotorije.
Te, gda so kantico spraznili, so pa začnoli pomali bruliti v hlevi kak kakši guj ček. Deca voni so se pa tak smejala, ka so vse doteo metala.
Stari Miklin so bili v nevoli, ka ne bi kakši starejši prišli do-mo, pa bi se njim smejali, zato ka so jih deca v hlev zaprla. Te so pa vse napnoli, ka bi vo prišli, Deco so prosili za Boga
miloga, ka bi jih vo pustila. Gda so pa vidili, ka jih ne bo-gajo. so se razčemerili.
Zagnali so se v dveri, ka so čepi dol spokali, oni so pa na-glavički vo z hleva telebnoli. Gda so se srečno gor pobrali, te pa boj k domou. Tak so bežali, ka so ves penavi domou pribežali, gujčekov so pa nej kupili.
C H *1 C A G O
Operacijo je srečno prestao Matjaš Kustec, liki je izda v bolnišnici.
Naglo je zbetežao naš mladi rojak Joe Kovač. Tudi on je v bolnišnici.
Vmrli so v starom kraji na Doljni Bistrici Ivan Šomen. Dočakali so starost 74 leta. V Či-kagi imajo dosta poznanstva. Naj v miri počivlejo! — Tudi v starom kraji, na Hotizi, je vmro Štefan Gorkiš v 54. leti. Rojeni je bio v Turnišči y bio soldak že v prvoj bojni i bio ranjeni. Poklicani je bio tudi v drugo svetovno vojno. V Čikagi zapušča sestro Klaro Vrašič.
Poročila sta se v soboto 13. maja Jožef Kozlar i Jannie Sweeney. Na mnoga srečna leta!
C L E V E LA N D
Selili so se zadnje čase naši Clevelandi. Mrs. Sobočan, šte-ra je dozdaj s svojov familijov živela odzgora v hiži Mr. Frank Čeha na E. 45, se je odselila v bližino stanovanja svoje sestre Mrs. Markolia na Schaefer Ave. V dozdajšnje Sobocanovo stanovanje so se pa odselili Korenovi i Mr. Tuni Hozjan. Oboji so dozdaj imeli premalo stanovanje na ravno tisto j cesti.
Novi avtomobil so kupili i ga dobijo te dneve Mr. i Mrs. Francis. Želemo jim dosta srečne i vesele vožnje!
------o———
Duhovne vaje
Cleveland, O. — Sv. Ambrož pripoveduje o nekem ml&deniču, da je živel zelo razuzdano. Ko se je pa nekoč odpravil na daljše potovanje, je v tem času popolnoma iz-premenil svoje življenje. Vrinil se je v rojstno mesto, in ko je nekega dne srečal svojo nekdanjo prijateljico, je šel mimo nje, ne da bi jo pogledal. Ona se temu začudi in misli, da je ni spoznal; približa se mu ter mu reče: “Jaz sem ta in ta.” On pa odvrne: “Jaz pa nisem več ta in ta.” Izpre-menil se je bil ter je postal ves drugi. Tako se moramo tudi mi izpremeniti, da moramo reči z apostolom: “Živim, pa ne več jaz, ampak v meni živi Kristus.”
Pri duhovnih vajah imamo priložnost, da se izboljšamo in izpopolnimo v navadnih rečeh, s katerimi se bavimo vsak dan. Vse naše napredovanje in naša popolnost je v tem, da navadne reči prav opravljamo. In ravno zato pustimo ob stran svoja navadna dela in opravke in gremo na samoten kraj, pa da se popolnoma posvetimo molitvi in premišljevanju. Sv. Makro pripoveduje, da so bili apostoli tako zaposljeni s strežbo ljudi, ki so vreli skupaj, da skoraj niti jesti niso imeli časa. Ko so potem to povedali Kristusu, jim je dejal:
“Pojdte sdmi zase v samoten kraj in se nekoliko odpočijte.” Če je bilo apostolom potrebno, da se odpočijejo in zberejo, koliko bolj je šele nam!
V clevelandski škofiji je pripravljen za duhovne vaje dom sv. Jožefa na 18485 Lake Shore Boulevard. Tukaj bodo prevzvišeni škof dr. Gre-orij Rožman vodili duhovne vaje V SLOVENSKEM JEZIKU ZA ŽENE. Pričetek bo v petek 2. junija ob sedmih zvečer in zaključek bo v nedeljo popoldne 4. junija z blagoslovom Najsvetejšega. V tem času, ženske, boste imele priliko odgovoriti na važno vprašanje: “Kaj je pomen življenja?” Kdor dobro opravi duhovne vaje bo našel globok mir v duši, mir, ki ga svet ne more dati, ker pride samo od Boga.
Vabljene ste žene iz vseh slovenskih fara, da se poslu-žite te lepe prilike in se udeležite duhovnih vaj. Ker že ni dosti časa, priglasite se čim-preje v župnišvu sv. Vida v uradnih urah ali pa pri Mrs. Frances Baraga, 1105 E. 71st St. (HE 1-5724). Prošene ste, da darujete petnajst dolarjev za vzdrževanje za te tri dni in ne bo nobenih drugih stroškov.
Rev. F. M. Baraga.
Vabilo na koncert
Euclid, O. — V Clevelandu imamo več pevskih zborov in kot vam je znano, so imeli že večinoma vsi pevski zbori svoje spomladanske koncerte, zaostal pa je pevski zbor Adria.
Ta zbor obstoji iz samih tu rojenih fantov in deklet, ki se trudijo, da bi peli slovenske pesmi. Seveda, angleške bi jim šle mnogo lažje in boljše od rok, pa pravijo, da so Slovenci in da hočejo kot taki tudi ostati.
Vljudno ste prošeni, da podprete tudi ta zbor no svoji moči, da bo mogel nadaljevati s pevskimi vajami. Koncert priredi-jo v nedeljo 21. maja ob 3:30 popoldne v American Jugoslav, Centru na Recher Ave., Euclid,
O.	Na programu imajo več lepih točk, da vas bodo zabavali par ur. Po koncertu bo servirana tudi večerja in za suho grlo se bo kaj dobilo, da ne boste žejni, zvečer pa bo ples.
V resnici so malo zaostali, a to ni njih krivda, kajti čakali so ti pevci na novo dvorano, na katero so jako ponosni in želijo, da bi tudi oni prispevali svoj delež v korist tega doma. Torej ne pozabite 21. maja na to mladino, ki se v resnici trudi, da bi obdržali ta pevski zbor in to seveda z vašo pomočjo. Pozdravi j eni in na svidenje! — D. P.
Pismo iz domovine
če je v naši domovini Sloveniji res tako dobro, kakor na ves “gobec trobijo naši slovenski potniški časopisi v USA, zakaj prihajajo do nas pisma naslednje vsebine? Pismo je došlo iz Brezovega dola, pošta Zagradec, Dolenj sko.
III. PISMO Dragi prijatelj!
Takoj, ko sem prejela Vaše darove, se Vam moram zahvaliti ; ali ne vem, kako naj se zahvalim. Skoraj se ne morem in ne znam. Vsi smo se jokali, posebno jaz, ker se me je vendar spomnil en človek, mene in moje revne ter zapuščene otroke. Saj Vam je znano, kako živimo take sirote, ko smo tako ostale, kakor je od Vašega brata žena (Oba sta bila od komunistov ustreljena, opomba prejemnika pisma). Ali ona ima vedno pomoč od V as, ko imate tako usmiljeno srce, da še drugim pomagate.
Jaz se Vam ne morem zahvaliti in povedati, kako smo veseli,
Kulturna kronika
Slovenske zapovedi
Naša slovenščina je, prepričani smemo biti, eden
nalepših jezikov na svetu.
1.	Veruj v moč in lepoto našega jezika.
2.	Ne imenuj po nemarnem tujih besed.
3.	Posvečuj naše narodne praznike, zahajaj predvsem v tiste templje umetnosti in prosvete, kjer se goji naša umetnost, naša znanost in naš jezik.
4.	Spoštuj jezik svojega očeta in svoje matere, da bo večno živel tvoj rod.
5.	Ne ubijaj s tujkami in spa-kedrankami blagoglasja in lepote svojega jezika.
6.	Ne prešestvuj s tujo navlako: ohrani svoj jezik čist in neomadeževan.
7.	Ne kradi tujim jezikom besed in načina izražanja.
8.	Ne pričaj po krivem zoper svoj jeizik; laž je trditev, da je naš jezik trd in reven z izrazi.
9.	Ne želi si mlačne in nezavedne žene, da ti ne bo vzgajala otrok v tujem jeziku in duhu.
Ne želi svojega bližnjega jezikovnega in duševnega blaga; naš jezik je lep in bogat, napredujemo z znanostjo, bogatimo z umetnostjo, a česar še nimamo, si moramo ustvariti sami.
10.
Oče piše sinu. . .
Od domotožja bil sem ves bo4 lan,
ko pride pismo mi čez ocean od tebe, sin moj, tisto drobno branje,
da boste tam imeli birmova-nje;
da pojdeš k birmi letos tudi ti, da si izbiral botra in da si naprosil že priletnega Matevža,
ki je možak, ne majavec. in mevža. . .
To me veseli—in da si zdrav— me veseli — da v šoli je vse prav,
da vsak nasprotno bere1 vse, kar more,
ko vtepajo vam Marksove nazore. . .
Pa žogo, pišeš, da bi rad imel, za ribe trnek in za zbor svi-rel-------------
si pevovodja? — sem' čez oceane
zvene mi včasih tiste pesmi
jaz in otroci, da niso celo noč spali, samo čakali so, kdaj gredo po paket. Ni za popisati, kakšno veselje je bilo, ravno tako kot bi poslal sam oče.
Zato se Vam še enkrat prav iz srca zahvaljujemo. Bog naj Vam povrne in poplača, ker jaz Vam zaenkrat ne morem z drugim kakor z dobro molitvijo.
Ne morem več pisati, ker mi moje oči zalivajo solze, ker se je spomnil en človek, da sem dobila pomoč in da bom malo oblekla svoje otroke, ker se do sedaj ni še nihče spomnil name.
Bog yam poplačaj.
(Dalje prihodnjič).
Ušel mu je pes
“Zakaj ste tako žalostni?” '“Ušel mi je pes.”
“Dajte v časopise.”
“Ali mislite, da zna moj pes citati?”
znane,
ki jih od vas prinaša radio, da sem mehajc in da mi je hudo. . .
Tedaj objemam v duhu tebe, sina,
grenko občutim, kaj je domovina!
Zadeneš misel, ko vprašuješ, kdaj —
veliko mojo misel: Kdaj nazaj?
Od nje na tujih tleh srce boleha,
ker vam doma edina je uteha...
Kako je kipnil naš slovenski kvas!
Postavil ga je tujec — ne za nas. . . -
Testo je naše šlo čez job posode,
zdaj nimamo ne kruha ne svobode !
Zatorej, sin moj, od srca želim, da praznik tvoj ne bo obredni dim!
Naj se nad vami v cerkvi razsvetljeni
prikazali jeziki bi ognjeni,
obstre naj vas po vrsti sveti Duh,
da zveste, kaj je laž in kaj napuh,
kdo poniglav in kaj je vera kriva,
kje za besedo se razbojnik skriva!
Vse drugo gre naprej in gre okrog,
motor stoletij, silni večni Bog pripelje nas nazaj in vas ohrani _
veruje tam, da je na naši strani!
Jaz v bluzi sivi delovni ves da^ teptam, garam umazan in po-tan,
zvečer doma, ko zlezem iz sla' čila,
ogledam si že kupljena darila-
Bo žoga. . . trnke in svirel dobiš
pa športne čevlje in še kak drobiž!
Od ust pritrgam si za srce mla' do
en liter ob nedeljah in — asa'
* do. . .
Pozdravim te! Pozdravlja^1 hrib in dol,
domačo vas, današnnjo njefl0 bol
in znaj, ko toži šmarni zvon ^ doline,
da z njim je nekaj moje bol0' čine. . .
Opomba: Asado je, na ražnju čenka, argentiska narod' čenka, arentinska narod' na jed.
A. GRADNIK:
Kmet govori sinu
Mrzi laž in za resnico tudi proti meni vstani.
Bodi mu sovrag, ki brani kvar in krutost in krivico.
Pojdi mimo brez prezira, kadar rjove volčja čreda, in ko dvom poti izbira smer ti bodi zlata sreda.
Vsem lizunom in hinavcem . pljuni v lice, zajedavcem zapri duri svoje hiše.
Srd njih naj te v uho piše-
Plamenica bodi živa, kje je tema, žar je žrtve slajši kot mogote mrtve veličastnost je trohljiva.
In ostani zemlji veren. Samo z njo boš našel sebm samo v nji, ko te zagrebe, večno boš počival miran.
! Godba druifra sv. Jožefa št. 169 KSKJ
vabi na
Varietni program
v nedeljo 21. maja
točno ob 7. zvečer
SLOVENSKI DOM NA HOLMES AVE.
Po programu bo v zgornji dvorani veliko presenečenje za vse * GODBA NASTOPI PRVIČ V NOVIH UNIFORMAH!	• |
rrs

[ GLASILO SLOVENSKE KATOLIŠKE SKUPNOSTI
DOPISI ZA “SLOVENIJO”
NAJ SE POŠILJAJO NA NASLOV:
Prof. Vinko Lipovec 447 East 156 St. Cleveland 10, Ohio, USA.
Veliki
časi in ma
jhni ljudji
V	15. stoletju so pridrveli Turki nad Evropo in prodrli v 16. prav v njeno sredino, do Dunaja! Skoro ves krščanski svet in vsa njegova kultura je bil v nevarnosti, da utone v azi-jatskem barbarizmu in sužnosti. Sodili bi, da bo tako velika nevarnost združila vse evropske države, da bi z združenimi močmi branile svojo svobodo, samostojnost in krščanstvo. Toda bilo je narobe!
V	tedanji dobi so odločali usodo narodov njihovi vladarji. Ljudstvo ni imelo nobene ali pa zelo malo pravic pri odločanju. Malokdaj je bila Evropa tako razklana, needina in razbita kot tedaj. Posamezni kralji, knezi in kneževiči niso imeli nobenega smisla za skupne nastope evropskih držav proti skupnemu nevarnemu sovražniku. Nekateri so celo koristi krščanstva in Evrope izdajali. Francija je podpihovala Turke v boj proti nemškemu cesarstvu, nemški knezi so nagajali cesarju, kjer so le mogli in nekako sabotirali borbo proti Turkom, da bi okrepili svoj položaj. Benečani so se včasih borili proti Turku,, včasih so se pa tudi zvezali z njim; protestantske države so rade videle, da so sovražniki krščanstva opu-stošili katoliške dežele. . . Povsod le malenkostni oziri, omejena dobičkaželjnost za trenutnimi koristmi, nikjer kake ši-rokogrudnosti in smisla za skupne zadeve krščanske Evrope.
Edini, ki je imel vedno pred očmi celotno nevarnost, ki je grozila vsemu krščanstvu, je bil rimski papež! Papeži so opominjali in podpirali po svojih močeh borbo za obrambo krščanskega sveta, za svobodo in dobrobit vseh narodov, vsi svetni mogotci so bili malenkostni, majhni, kljub kronam in škr-latu, ki so ga nosili.
Danes grozi Evropi in vsemu svetu enaka ali pa še večja nevarnost kakor v 15. in 16. stoletju. Barbarski nasilnik ■ komunizem ima v svojih rokah že večino srednje Evrope! Ne stoji le pred Dunajem, marveč trdno sedi že v njem samem, kakor tudi v Berlinu in v vzhodni Nemčiji.
Ali ta silna nevarnost združuje Evropo, njene države in narode v skupno obrambo? Ne! Tudi sedaj opazujemo isti pojav kot v 15. in 16. stoletju! Razklanost Evrope in njenih narodov je omogočila komunizmu, da je prišel do te moči in oblasti in, da danes grozi pogin celi Evropi in vsemu svetu.
Kako je mogoče, da je v Jugoslaviji komaj 2 odstotka prebivalstva prišlo do oblasti v'državi in da je mogel nad njenimi narodi zavladati komunistični teror? V razdoru med Hrvati in Srbi moremo iskati enega najvažnejših vzrokov, glavna krivda pa pada seveda na zahodne zaveznike, ki so hote ali pa nevedoma celotni svetovni položaj narobe presojali.
Ali je jugoslovanske narode združila nevarnost pred nacizmom in fašizmom? Ali jih je vsaj zedinila nevarnost pred komunizmom? Velik čas je našel večinoma majhne ljudi in male politike brez prave širokogrudnosti. Kaj je delala naša vlada v Londonu? Med seboj so se prepirali za nekaj vasi, za medsebojne meje, za prazne deklaracije, med tem pa je gospodaril v deželi sovražnik in je komunizem osvajal državo.. Kralj je komunistično diktaturo legitimiral s tem, ko je na pritisk angleške vlade izročil vlado Titu.
Ali je petletna komunistična tiranija v Jugoslaviji združila jugoslovanske narode,da bi vsaj sedaj, po tolikih katastrofah enotno šli na delo za osvoboditev države? Ne! Že pet let čakajo jugoslovanski narodi, da bi se njih politiki zedinili... Ali je res le nekaj vasi in okrajev, radi katerih se Hrvatje in Srbi ne morejo zediniti, krivo, da smo med seboj še vedno razbiti in razkrojeni? Če je to res, potem bo pač zgodovina enkrat izrekla svojo sodbo.
Kaj pa med nami? Ali je tudi slovensko ozračje prepojeno v velikem času z malenkostnimi vprašanji, prepiri, oziri in debatami? Ali je velik čas našel dosti velikih osebnosti med nami?
Na misel mi prihaja znana zgodba izza časa, ko smo komaj dihali pod okupatorjevo knuto, po Ljubljani so pa krožila neka pisma, kjer so si mladi ljudje delili ministrstva, generalske šarže, vodilna mesta, itd. Le otroci se igrajo s papirnatimi čakami generale. . .
Nekoč med okupacijo sem se nekomu silno zameril. Go Voril je ves navdušen: “Po tej vojni moramo mi dobiti Koroško tja do Visokih Tud.” Toda, prijatelj, sem se drznil ugovarjati, “treba je/ najprej domovino osvoboditi, potem šele bomo mogli govoriti, do kje bomo segli. . . ” Saj veste, da so takrat po Ljubljani krožili letaki, da moramo zahtevati mejo na Visokih Turah ali morda celo pri Dunaju. . . Debatirali smo ali bo Slovenija segala do Drave ali do Visokih Tur ali celo do Dunaja, ko si je komunizem s pomočjo naših zaveznikov’ gradil v naši domovini temelje za prevzem oblasti.
Saj bi mogli našteti še več podobnih primerov!
Hočem le reči: Velik čas je! Ne smemo se izgubljati v malenkostnih ali v postranskih vprašanjih, temveč imeti moramo pred seboj prvi cilj: osvoboditev domovine!
Narod in zgodovina bosta sodila po naših delih, ne po naših besedah. Delavcev, trdnih, odločnih, z jasnimi nazori in trezno presojo ter požrtvovalnih rabi naš čas in naš narod ne samo doma, ampak prav tako in morda še bolj v tujini.
M. Š.
Pretekli teden so se spet sestali v Londonu namestniki zunanjih ministrov štirih sil, da sklepajo o mirovni pogodbi z Avstrijo; ostalo je vse pri starem, do soglasja ne morejo priti.
Kdaj bo mirovna pogodba sklenjena, ne vemo, eno pa je skoro že čisto gotovo, namreč da bo slovenski del Koroške ostal še nadalje v mejah Avstrije. Nesrečen razvoj mednarodne politike, v nemali meri pa tudi skrajno nespretna politika komunističnih oblastnikov v Jugoslaviji sta preprečila uresničitev naših zahtev po združitvi slovenske Koroške z ostalo Slovenijo. 2,500 km2 našega narodnega
SLOVENSKI KOROTAN
ozemlja z nad 90,000 Slovenci bo ljudi še nadalje odtrgano od našega narodnega telesa, životarilo v tuji državi.
Slovenci se Koroški ne bomo nikoli odrekli in ne moremo nikoli priznati meje, ki bo pustila v Avstriji nad eno desetino našega narodnega ozemlja.
Taka odločitev pa nam nalaga tudi dolžnosti. Ni dovolj, da trdimo: na Koroškem je stotisoč Slovencev, ampak moramo storiti tudi vse, da bo teh stotisoč
res tudi in mislilo.
Dolžnost skrbeti za kulturno rast in gospodarski napredek bratov v tujini sicer pripada v
slovensko čutilo zem na Koroškem, pa tudi del onega denarja, ki ga dajeja USA Titu, prihaja tja v iste namene, nam. piše prijatelj iz Celovca. Nardono zavedni antikomunisti-prvi vrsti domovini, toda ta da-|čni Slovenci pa nimajo niti toli-nes sama ječi pod jarmom. Ra-j ko sredstev, da bi natisnili naj-zumljivo je, če naši rojaki danes.potrebnejše knjige. podporo iz domovine odklanja-] Od nas, ki smo zapustili rodno jo, saj ona ni toliko namenjena grudo, bilo pred desetletji, bilo
r najnovejši dobi zavisi trenutno bodočnost in narodni obstanek slovenskega Korotana. Pokažimo, da smo Slovenci,
utrditvi slovenstva kot utrditvi in širjenju komunizma. Milijone slovenskega denarja mečejo vladarji naše domovine za komuni-
ki se svojih dolžnosti v polni meri zavedamo in jih tudi vršimo. Združimo svoje sile in naša skromna sredstva ter podprimo svoje brate, ki so brez naše pomoči zapisani narodni smrti.
Oni nam bodo za razumevanje in pomoč hvaležni. V zavesti, da niso pozabljeni in osamljeni, se bodo trdnejše držali naših narodnih izročil in se lažje upirali tujemu pritisku.
Danes nam je mogoče Koroško ohraniti Sloveniji še z gmotnimi sredstvi, čez nekaj desetletij jo ne bomo mogli rešiti niti s krvjo.	V. L.
Razmišljanje o
PRVOMAJSKEM PROGLASU (K KPJ
SPOMINSKA AKADEMIJA
v čast padlim žrtvam za svobodo
v nedeljo 4. junija ob 4 pop. v SND na St. Claim v Clevelandu
Za prvi maj je izdal CK KPJ proglas, v katerem napada Sovjetsko Zvezo češ, da se vmešava v notranje zadeve jugoslovanske države, da izvaja proti njej s svojimi sateliti nabolj surovo gospodarsko blokado in da vodi že dve leti z nezmanša-no ostrino propagandno vojno proti svoji nekdanji vojni zaveznici. Proglas pravi, da je to politika falzifikatov, laži, zaslepljevanja in zastraševanja. Toda “v mednarodnem svetu postaja vedno močnejše gibanje tistih, ki v obrambi pravične stvari naše države branijo hkrati tudi marksizem in leninizem pred revizijo.” Proglas trdi, da raste, število teh iz dneva v dan. Ti ljudje vidijo v jugoslovanski borbi “iskro, ki se bo razžarela v plamen novih zmag socializma in pomagala, da bo šel na-daljni razvoj socializma po pravilni poti.”
Tito in njegova klika se tako smatrajo za edino pravoverne komuniste, za pravilne tolmače Marxovega in Leninovega nauka. Stalina so kot ideologa komunistične doktrine zavrgli. Stalinizem je po njihovem revidirani marksizem. Stalin je vsaj nacionalist, če že ni imperialist.
Kot nezmotljivi tolmač Marxovega in Leninovega nauka se obrača CK KPJ na svetovni komunistični svet in ga poziva, naj se pridruži jugoslovanski borbi, “iskri,” ki bo pomagala, da bo šel nadaljni razvoj socializma po pravilni poti.
Tito bi tedaj rad osnoval novo komunistično internacionalo. Internacionalo, ki bi priznavala njega in zavrgla Stalina.
Tak utis daje poziv CK KPJ na prvi pogled. Tako so ga tolmačili tudi mnogi zapadni žur-nalisti. Toda njihovo mnenje je napačno ter nam zopet enkrat dokazuje, da še vedno niso razumeli mahinacij Titove politike.
Tito ni neumen človek. Tudi niso neumni Kardelj, Pijade, Djilas in Rankovič, njegovi svetovalci. Oni dobro vedo, da jim manjka še precej, ja, da jim
re, dokler so živi glavni voditelji obeh klik, ker je sedanji prepad le prevelik in je bilo le preveč gnojnice zmetane z obeh strani. Možno pa je, da pride do znosnih, normalnih odnosov, kakršni so med državami ne glede na notranjo politiko. Na to je namignil Tito v svojem razgovoru z inozemskimi časnikarji dne 29. aprila t. 1. Tito pravi, da bi bilo tako pobotanje v obojnem interesu.
Ta poziv pa nam z druge strani dokazuje, da bo najbrž netočna ona vest, ki pravi, da je prišlo v vrstah CK KPJ do neenotnosti. Nekateri člani CK KPJ naj bi namreč predlagali, da se KPJ zveže z levičarsko
opozicijo meščanskih in kmečkih strank ter z njihovo pomočjo privede sedanji komunistični režim v neko vrsto socializma, ki bi bil podoben angleškemu delavskemu režimu. Na ta način upajo rešiti ti komunisti svoje glave iz usodne izolacije, v kateri se sedaj nahajajo. Ta izolacija bi po njihovem mnenju v slučaju vojne režim in njegove voditelje v prvih dneh pomedla. To je najbrž točno. Ker pa Tito in njegov CK KPJ še vedno upata, da vojne ne bo, si moreta za enkrat še dovoliti, da igrata dvojno vlogo: ideološko na strani Vzhoda, gospodarsko na strani Zapada. Toda ta vloga ne more biti trajna. Ko bo zamorec — Tito — opravil svojo vlogo, bo šel. Čas za to še ni prišel. Zdi pa se nam, da se tudi Titu že piše: mane, tekel ...	i Z. K.
Pred odločitvijo
Ameriška sodba o nevarnosti tretje svetovne vojne
Ameriško časopisje piše v zadnjih tednih, odkar so Sovjeti sestrelili nad Baltikom ameriško letalo zelo veliko o nevarnosti tretje svetovne vojne Izmed različnih izjav omenimo samo sledeče:
General Omar Bradley načelnik glavnega stana ameriških sil je pred kongresnim odborom za oborožene sile utemeljeval povečanje kreditov s trditvijo, da težnja komunizma po nadvladi nad svetom ni prav nič popustila. Odbor je generalovo zahtevo sprejel, prepričan, da mora mož dobro vedeti kaj govori.
Senator Millard Tydings, načelnik senatnega odbora za oborožene sile je nedavno v Wash-ingtonu izjavil, da je razmerje med Združenimi državami in Sovjetijo postalo tako napeto, da
Srbski patrijarh Gavrilo — umrl
Poglavar srbske pravoslavne cerkve v Beogradu, patrijarh Gavrilo je umrl, zadet od srčne kapi, kot poročajo časopisi.
Gavrilo je bil 1. 1941. od nacistov odveden v koncentracijsko taborišče. Po rešitvi iz taborišča je nekaj časa živel kot gost rimskega papeža, ki mu je dal na razpolago vilo v Rimu.
L. 1946. so ga povabili v Moskvo. Stalin je spretno vpregel v komunistični voz rusko pravoslavno cerkev, ki naj bi mu služila v borbi komunizma proti rimsko katoliški cerkvi. Vlogo, kakoršno igra pravoslavje v Rusiji in v Romuniji, naj bi prevzel tudi Gavrilo v Jugoslaviji. Patrijarh Gavrilo se je sicer vrnil v domovino, v Beograd, toda ni se dal vpreči v komunistični voz. Radi tega je živel kot ne-
kak vjetnik Titovega režima v Beogradu.
Januarja letos je izdal pastirsko pismo, v katerem popisuje komunizem kot lažnjivega socialnega reformatorja, ki zatira človeštvo z infernalnim in dija-boličnim brezverstvom. Med tem časom pa se je velik del srbske pravoslavne duhovščine udinjal Titovemu režimu, ki je to duhovščino organiziral v “Zvezi srbskih duhovnikov.” Zadnjo veliko noč je Gavrilo izdal za duhovnike navodila, kjer sicer svetuje k sodelovanju z režimom, obsoja pa kmounistično organizacijo srbske pravoslavne duhovščine.
Zanimive bodo sedaj volitve novega patrijarha. Po statutu, ki je bil izdelan pod vlado kralja Aleksandra, je imel kralj, oziroma vlada velik vpliv pri volitvah patrijarha. Sedaj si bo gotovo lastil tudi Tito te pravice in bo kaj lahko spravil na to mesto sebi poslušnega človeka.
Drobne vesti
Avstralska vlada proučuje možnosti o prepovedi delovanja komunistične stranke.
še in tehtnejše Bradley-jevo, kajti ono ni bilo namenjeno javnosti, kot Trumanova izjava in
v neki meri tudi Hoffmanova. „	. . .	,	, vv
TT , v	Doslej je 128 demokrščanskih
V splošnem moramo pa piša- vodilnih politikov zbežalo iz vz_
nje ameriškega časopisja jemati,hodne Nemčiie zelo previdno. Dokler Sovjeti |	*
niso preveč izzivalni, tako dolgo se ameriško javno mnenje razburja veliko.
odkrili vo-v korist Sov-
bi mogel najmanjši dogodek’tlej torej ni resne nevarnosti, sprožiti vojno. Predsednik Tru-j razen v kolikor bi Sovjeti šli pre-man je na tiskovni konferenci daleč in bi morda le slučaj pov-Tydings-ovo mnenje zavračal'zročil spopad.
češ, da je bilo le nepotrebno'	_______o______
razburjanje in trdil, da so izgle-di za svetovni mir boljši, kot so	IVJUKI
bili doslej in da upa, da bodo iz-j Po vescteh iz Dunaja je podatki za obrambo v prihodnjem begnil tja s svojo ženo šef štaba računskem letu zmanjšani. ! jugoslovanskega letalstva.
Zanimivo je mnenje Paula,	«	*	*
Hoffmana, upravitelja evropske-j V Italijo je pobegnil Sokalo-manjkajo vsi pogoji, da bi mo-Iga obnovitvenega programa. On vič Janko, šef železniške posta-gli postati vode neke nove ko-' je mnenja, da bo Sovjetija doži- je v Beogradu.
Na švedskem so
„ ,	ne| hunsko delavnost
v Šele kadar po-j]etov
kažejo svoje težnje očitno, kot	*
ob priliki berlinske blokade ali gef amerišk la a štaba pa sedaj ob sestrelitvi avijonov Bradl veruje y z Q zahod_ nad Baltikom, javnost prisluhne ih sil y	yojnei
in uradni krogi podvzamejo ka-j	*
ke korake, če je pa nekaj časa' Romunsko poslaništvo v Be0_ mirno se javno mnenje spet po- gradu • z miri. To se je v zadnjih letih ponovno dogodilo.
V kolikor je razvidno iz časopisja sodijo Amerikanci, da Sovjeti pred letom 1952 nikakor ne bodo pripravljeni na vojno. Do-
munistične internacionale. Ako jim ne bi Zapad pomagal, bi že davno nehali igrati svojo vlogo v Jugoslaviji! In sedaj naj igrajo celo neko vlogo voditeljev mednarodnega komunizma!
Poziv CK KPJ na svetovni proletariat more imeti samo en smisel: pripraviti Stalina, oziroma bolje rečeno sovjetsko komunistično kliko, da se pobotata z Jugoslovani. Do iskrenega, pravega pobotanja priti ne mo-
vela ob smrti svojega dosedanjega voditela notranje pretrese, ki jih bodo Sateliti izrabili, da se bodo otresli sovjetskega nadzorstva s čemer bo komunistična nevarnost zmanjšana in odprta bo pot svetovnemu miru.
Iz omenjenega sledi, da so uradne osebe o nevarnosti vojne’ različnega mnenja, če so pa že istega mnenja, pa iz posebnih razlogov različno govore. Od naštetih mnenj se zdi najtreznej-
V marcu so začeli v bližini Zagreba postavljat: vrtalne
stroje za nafto.
• * »
Jugoslovanska vlada je dobila iz Nemčije na račun reparacij največjo stiskalnico, ki jo je imela Evropa. To je stiskalnica iz Kruppovih tovarn, ki je bila zgrajena v Nemčiji, ko so gradili parnik “Bremen” in ki tehta 1,700,000 kg.
Opozicija očita angleškemu laburističnemu namestniku vojnega ministra Strachey-u filoko-munistično nagnenje.
*
Poljski konzul v Pittsburghu je podal ostavko na svoje mesto.
*
Bolgarija je odpovedala poštni dogovor z Jugoslavijo.
*
Ameriška zračna sila obnavlja svoje letalsko oporišče na Grenlandiji, ki so ga uporabljali v zadnji vojni. Postane naj središče za bombnike in padalce v slučaju vojne.
*
V Parizu pričakujejo, da se bodo socialisti v kratkem vrnili v vlado.
*
Turčija in Iran, obedve ogroženi od Sovjetov, koordinirata svojo cestno in železniško mrežo.
*
Zgleda, da se nadaljujejo pogajanja med jugoslovansko in italiansko vlado v vprašanju Trsta. Obe vladi želita svobodno tržaško ozemlje razdeliti in sicer
naj bi Italija dobila Trst, v glavnem Anglo-ameriški pas, Jugoslavija pa ostalo. Težava je le v tem, da se tako De Gaspari, kot maršal Tito bojita domačega javnega mnenja, ki bi jih utegnilo! obsoditi, da sta izdala narodno stvar.
*
Državni tajnik Dean Acheson je odšel v London v prepričanju, da morajo zapadno-evropske države uporabiti več svojih sredstev za oborožitev, ker sicer bo razlika med oboroženo močjo Zahoda in Sovjetov v nekaj letih tako velika, da bi utegnila sprožiti vojno.
*
Zapadnjaki se boje, da bo Kremi izrabil obisk Trigve Lie-a Moskvi v svoje propagandne namene.
Tito — boter!
Ali si morete misliti večje komedije? Pa je le res! Samo malo drugače kot je bilo včasih.
V hudirjevo nepriliko je moral spraviti Tita in njegove svetovalce delavec Lebar iz Dolj-ne Bistrice, ki je prosil maršala, da bi bil krstni boter njegovega desetega otroka. Tito . . . komunist ... pa boter pri katoliškem krstu! To vendar ne gre! Toda, če je mogel biti bo-etr kralj Aleksander, zakaj ne bi mogel biti tudi Tito? . . . Toda v cerkev Tito ni šel. Tudi ni storil tega njegov zastopnik podpolkovnik Šeme. Izročil je samo materi in otroku darilo na domu. Kdo je šel v cerkev, “Ljudska pravica” ne pove. Zamolčati pa le ni mogla, da je bil Tito boter. Ta primer pa bo prisilil komuniste, da si bodo za botra izmislili kako drugo komunistično ustanovo, kakor so se že za toliko drugih stvari.
ZA VEČJO JASNOST
Pred časom je dobilo uredništvo od slovenskega izobraženca iz Belgije pismo, ki ga v celoti objavljamo z željo, da bi bili pogledi na naša celotna vprašanja čim bolj jasni.
Spoštovani gospod urednik!
Z veseljem sem bral uvodne misli g. dr. M. Kreka, v katerih omenja, da je “Slovenija” glasilo slovenske katoliške skupnosti in zato vabi vse katoliške demokrate k sodelovanju. Pripominja, da časopis sprejema različna mnenja v objavo. To je. zelo hvalevredna poteza, ki je mora biti svobodoljuben človek zelo vesel. Različnost mnenj ni zlo, temveč korist; seveda če so. izražena na dostojen in dobrohoten način.
Zato si dovoljujem par pripomb, do katerih so me privedle nekatere trditve v raznih člankih doslej izišlih številk “Slovenije.” Ne omenjam jih iz želje, da bi zgolj “oponiral” kar mnogi prehitro vidijo v neso-glašanju, temveč prav zato, da bi koristil naši skupni narodni in katoliški stvari. Potrebno' nam je mnogo razčiščenj in to predvsem v bolj občutljivih političnih problemih. Sledeče misli se nanašajo pdevsem na članek: Naši cilji in pota. (št. 2. 19. jan. 1950).
1.	) Precej, če že ne popolnoma nejasno je piščevo pojmovanje “suverenosti”. Ta izraz se vedno pogosteje uporablja in srečuje v raznih razpravljanjih o slovenskih političnih problemih. Nikdar doslej pa še nismo imeli prilike brati, v kakšnem smislu se jemlje ta izraz. Suverena država, suveren nared, slovenska suverenost in podobno. To je predvsem važno zato, ker se človeku dozdeva, da ta izraz, ko ga uporabljajo glede slovenskih političnih ciljev nikdar ne krije pojma “suverenosti”, ki ga uporablja teorija o državi, oziroma meddržavno pravo. Dokler torej izraz suverenost ne dobi pojasnjenega smisla, v kakršnem se uporablja, ni nič drugega kot fraza, ki ne pomeni nič od tega, kar naj bi pomenil.
2.	) Velika nejasnost je v naših političnih krogih, vsaqj na zunaj, glede federativne ureditve. Koliko najrazličnejših federacij je v današnjih političnih tvorbah! Niti dve federativni ureditvi nista enaki. Kakšno federacijo si zamišljajo pristaši federativne Jugoslavije? Saj je sedanja komunistična Jugoslavija z ustavnopravnega stališča popolnoma federativna država. In so - li mar v njej zagotovljene pravice “suverenega slovenstva”? V kakšni federaciji torej bi slovenstvo dobho resnične garancije za svojo narodno, politično, gospodarsko in kulturno svobodo v smislu suverenosti? To je tista točka, katere se vsi, ki so govorili in še govorijo za federativno Jugoslavijo, zelo izogibljejo in jo puščajo v popolni, skrivnostni nejasnosti. Če so iskreni pristaši slovenske svobode in slovenskih interesov in po drugi strani iskreni “federalistični Jugoslovani”, zakaj ne pokažejo svojega federativnega programa v popolni jasnosti, tako, da bi se v njih programu jasno pokazale garancije slovenske svobode? želeli bi vedeti, v kakšni meri naj bi se, po njih zamisli in želji, Slovenci vladali iz Ljubljane in v kakšni meri bi morali biti odvisni od beograjskih odločitev. Ali se mar strinjamo s stališčem prof. Djordje Tasiča, ki je pred vojno pokazal srbsko stališče glede federativne ureditve Jugoslavije?
J.) Zelo potrebno, naravnost nujno pa bi bilo, da bi. pisec članka: “Naši cilji in pota” trditvam dodal dokaze. Za vse nadaljne razpravljanje o slovenskih narodnih problemih bi bil temelj važnosti dokaz na podlagi “zgodovinskih dejstev”, “da je za naš narod povezanost in sodelovanje z južnoslovan-
skimi brati z gospodarskih in narodno političnih razlogov očitno najkoristnejše.” To je vprašanje, ki ga je treba razčistiti predno je iti do drugih. Za vse naše programatično delo bi bilo neobhodno potrebno to trditev osvetliti z zgodovinskimi dejstvi in statističnimi podatki. Le na ta način bi mogli iskati za Slovence “optimalno” politično rešitev, ki naj bi bila potem program našega boja.
Upam, da bo avtor omenjenega članka ali kak njegov somišljenik voljan dati pojasnila na zgoraj imenovane nejasnosti. —< Tako bo dal podlago za stvarno debato, ki naj bi nadomestila besedno in frazarsko debatiranje.
J. A.
* * *
Vsaka od omenjenih treh točk bi zaslužila temeljito obravnavanje, “Slovenija” se bo k tem vpraašnjem tudi ponovno vrnila, danes hočemo dati le kratko pojasnilo.
Ad 1.) Piščeva izvajanja se verjetno nanašajo na odstavek: “Ker izhaja v demokratični dr-
zastopnikom v končno odločitev, približno 3000 Slovencev pov-
Ad 2) S kakimi paragrafi naj bo zavarovana slovenska svoboda v federativni Jugoslaviji, je vprašanje, ki je nanj precej težko odgovoriti. Kot smo že omenili pod točko 1) je končna odločitev pri narodu samem. Pisec članka “Naši cilji in pota” se s tem vprašanjem sploh ni bavil. Sodimo, da je želja vseh Slovencev, doma in v tujini, da si svojo svobodo, potem ko jo bomo dosegli, čimbolj e zavarujemo. Prav gotovo pa bomo morali stvari, ki se bodo tikale celotne državne zveze reševati skupno s Hrvati in Srbi, če se bo naš narod za ohranitev take skupnosti odločil.
Ad 3) O “Zgodovinskih dej stvih” se ni težko prepričati, treba je vzeti v roke le knjige: Dr. M. Kos, Zgodovina Slovencev, Ljubljana 1933, Gruden-Mal, Zgodovina slovenskega naroda in morda še nekatera posebna dela.
Na kratko naj omenimo le, da smo Slovenci zgubili v času od naselitve pa do danes dve tretjini svojega narodnega ozemlja in sicer v glavnem na severu in severu-vzhodu ( a 1 p sko-panon-
prečno vsako leto, potem bi do-
bili za to dobo nekako 60,000 dnih volitev, je priredil pravo
slovenskih izseljencev. — Tako
moremo računati, da se je od 1. pri volitvah poleg komunistične
žavi vsa oblast — zakonodajna, ska meja), na zahodu zelo malo,
sodna in izvršna iz ljudstva, je na tem ozemlju slovenski narod edini, ki suvereno odloča sam in po svojih na svobodnih in tajnih volitvah izbranih zastopnikih o svoji ustavi, zakonih in vladi.” ‘Suvereno odloča,” pomeni v tej zvezi, da je slovenski narod sam tisti, kateremu pripada zadnja in vrhovna odločitev o tem kakšni in kako urejeni skupnosti hoče živeti. Ali naj bo to potem popolno neodvisna slovenska država ali pa kaka bolj ali manj tesna povezanost s sosednjimi državami. Mi lahko delamo načrte, jih celo moramo, toda morali jih bomo predložiti svobodno izbranim narodnim
na jugu pa smo celo pridobili Belo Krajino, ki je spadala do 12. stoletja k Hrvatski. Odkod nam torej preti nevarnost je jasno.
Glede gospodarskih razlogov naj omenimo le, da je imela naša industrija svoj najboljši in glavni trg na jugu. Na sever in zahod, razen lesa, skoro nismo imeli kaj prodati. “Statistične podatke” je tu v tujini precej težko zbirati.
V splošnem smo pa mnenja, da naj oni, ki se z našimi trditvami ne strinja, poskuša sam zbrati “statistične podatke” in pokazati boljšo in realnejšo pot.
Uredništvo.
Slovenski socialni problemi
SLOVENSKA EMIGRACIJA
Ne govorim o novi slovenski ci! Slovenci so bili primorani
emigraciji, ki jo je povzročilo komunistično preganjanje; želim načeti nekaj vprašanj glede stare emigracije, ki je bila socialnega značaja, to se pravi, da so se vsi slovenski ljudje izseljevali vsled socialnih razmer v domovini.
Najprej nekaj številk.
Koliko je Slovencev v Združenih državah ameriških? Koliko je tu starih naseljencev in njh otrok, ki se še štejejo kot Slovenci? žalibog glede tega nimamo nobenih točnih podatkov. Na podlagi ameriške statistike pa bi se približno mogle ugotovti sledeče številke:	po-
vzete so iz knjige: Maurice R. Davie, prof. of Sociology, Yale University, “World Immigration”.
Od leta 1776 do 1930 se je v U. S. selilo okrog 38 miljonov oseb iz raznih držav:	iz Irske
blizu pet miljonov. iz Anglije nad 3 milj one, iz nekdanje Av-stroogrske od 1. 1820 do 1930 4,132,351 oseb, iz Italije v istem času 4,651,195 oseb.
Kolko se je prsello v U. S. Solvencev?
Prej navedena knjiga navaja, da je prišlo v Združene države iz bivše Avstrije v desetletju 1901 do 1910 vsako leto nad 100,000 izseljencev, po narodnosti: Poljakov 962, Judov 683, Slovencev in Hrvatov 692, Če-hoslovakov 494, Italijanov 226, Nemcev 219.
Iz tega razmerja vidimo, da se je sorazmerno izselilo največ Poljakov, Slovencev in Hrvatov iz bivše Avstroogrske. Judje tvorijo posebno skupino in imajo ali so imeli svoje lastne razloge za izselitev, pri vseh dru-
iti od doma, ker v domovini niso mogli dobiti zaslužka! So že bile tu in tam kake izjeme, toda po ogromni večini so se naši ljudje izseljevali, ker doma ni bilo prilike za zaslužek in za primerni življenjski obstanek.
Hrvatje se niso izseljevali v tolki meri kot Slovenci. Daši je Hrvatov nekako trikrat toliko kot Slovencev, je stara emigracija obeh narodov skoro enako velika.
Če računamo poldrag milj on Slovencev in da se je na sto tisoč oseb v slovenskem narodu v letih 1901 do 1910 izselilo po 600 Slovencev, potem se je samo v tej dobi iz bivše Avstrije ne vštevši ogrskih ali italijanskih Slovencev, vselilo v U. S. vsako leto 10,380 Slovencev, če računamo k temu še prekmurske in italijanske Slovence, potem lahko računamo, da se je v tem razdobju vselilo v Združene države letno okrog 11,000 Slovencev. Najmanj enako število slovenskih izseljencev v U. S. moremo letno računati tudi kasneje do svetovne vojne. Tako se je od leta 1900 do 1914 izselilo približno 154,000 Slovencev v Združene države.
Koliko pa se jih je letno vselilo sem pred letom 1900? Ameriška statistika navaja, da je priseljevanje iz nekdanje Avstroogrske prvič preseglo leta 1880 dvajset tisoč izseljencev na leto. L. 1891 je število izseljencev iz te države preseglo število 50,000, okrog leta 1900 je že prišlo nad 100,000 ljudi in leta 1907 pa je že preseglo število av&trijskh emigrntov 175 tisoč oseb.
V približno takem razmerju
gih narodih pa so bili vzroki je naraščalo tudi izseljevanje
emigracij e predvsem socialna beda in pomanjkanje. Med vsemi narodi v bivši Astriji so bili
iz slovenskih dežel, oziroma v naj večji meri iz poljskih in slovenskih dežel, iče torej raču-
najbolj gospodarsko - socialno J namo da se je od leta 1880 do 1.
1880 do 1914 prselilo v Združene države okrog 214,000 Slovencev.
Seveda so prišli nekateri sem le za nekaj let in se vrnili zopet v domovino, večina pa se je tu stalno naselila.
Koliko je sedaj v U. S. slovenskih starih emigrantov?
Ljudsko štetje v Združenih državah leta 1930 navaja, da je bilo 211,416 njenih prebivalcev rojenh na državnem teritoriju Jugoslavije in od teh je bilo po jeziku 72,138 Hrvatov, 66,793 Slovencev in 27,663 Srbov, če prištejemo k tem še one Jugoslovane, ki so bil rojeni izven j ugoslovanskega državnega teritorija, potem je bilo 1930 v U. S. 79,802 ‘Hrvatov, 77,671 Slovencev in 30,121 Srbov, — 44,822 pa je naštela statistika drugih narodnosti, ki so bili rojeni na teritoriju Jugoslavije. Slovencev v U. S. je po tej statistiki še 77,671. — To je prvi rod slovenskih naseljencev. Slovensko govoreč je navadno le še drugi rod, to so otroci prvih naseljencev, tretji rod pa po večini ne govori več materinega jezika, če vse to upoštevamo, potem je v Združenih državah še okrog 200,000 Slovencev, ki še govore svoj materin jezik.
če bi bila pa vsa ta slovenska emigracja ostala na domači grudi, koliko bi bilo danes več Slovencev? Za mali slovenski narod je število 154,000 izseljencev le v Združene države, veliko, preveliko! če računamo, da se je izselilo v vse države iz Slovenije okrog 300,000 ljudi od 1. 1880 dalje, je to približno ena petina vseh Slovencev. . . . kolikor jih je danes. ... če bi bila ta množica mogla ostati na domači zemlji, bi danes štel slovenski narod precej nad dva miljena duš.
M. ŠKERBEC
Da bi Titov komunistični režim ustvaril nekak videz svobo-
komedijo s tem, da sta nastopili
partije še dve drugi stranki. Eno izmed teh strank so organizatorji te komedije imenovali celo Kraščansko socialno stranko.” Škof mons. San tin piše o tem: Lahko to trdim, ker imam dokaze v rokah, da je bila prej' imenovana stranka (Krščansko socialna stranka) le stvor jugoslovanske policije. Krščansko
K volitvam v Jugoslaviji
socialna stranka kot politična povratek v kapitalizem
Pseudo volitve v Jugoslaviji, ki so se vršile na ukaz fašističnih mojstrov iz Belgrada, so zopet pokazale krvavo sliko Titovega režima. Pokvarjeni žur-nalisti beograjskega radija opisujejo na vse mogoče načine Titovo “zmago”, ne povedo pa resnice, da so se vršile volitve samo zato, da legalizirajo sedanji fašistični režim in pospešijo
aktiv m organizacija ni na tem podrecju nikdar obstojala razen na . . . papirju.”
S spomenico tržaškega škofa se strinjamo, v kolikor je naperjena proti komunističnemu nasilju Titovcev in se zavzema za človečanske pravice vsega prebivalstva STO-a, Slovencev kot Italianov. Bojimo se le, da jo bodo italijanski krogi izrabljali v dosego svoih političnih ciljev. ------------o-----—
Drobne vesti
UNO naj pokaže svojo moč!
Tržaški škof mons. Anton San-tin je pred dvema tednoma poslal organizaciji Združenih narodov spomenico, v kateri jo poziva, da drži svoje obljube in ustavi strahovito preganjanje, ki ga vrši Titova vlada na Svobodnem tržaškem ozemlju. V svoji spomenici piše škof, naj Združeni narodi vsaj nekoliko pozive upanje sveta v človečanske pravice, ki so zagotovljene v statutu Svobodnega tržaškega ozemlja. Med drugim piše tudi sledeče:
“Če Združeni narodi niso sposobni zagotoviti najosnovnejše človečanske pravice na tako malem področju, kdo bo potem še ohranil vero v nje? Civilizirani narodi morajo razumeti usodo tega ljudstva . • ■ Pas B (to je del tržaškega ozemlja, ki je zasedeno po Titovih četah) tvori skupno vojaško upravo s pasom A. Svobodno tržaško ozemlje je razdeljeno v pas B, ki je v jugo-
“Ljudska demokracija” ne rabi odvetnikov
V celi Sloveniji je danes samo 77 odvetnikov. Pred vojno jih je bilo samo v Ljubljani nad 100. Najstarejši odvetnik je stari notar iz Ljubljane Dr. Andrej Kuhar. Ima že 87 let. Namlaj-ši odvetnik ima 40 let. Odvetniških kandidatov je le 8. Goriška oblast sploh nima odvetnika. — Še vsaka revolucija je odvetnike odpravila. Tako je storila francoska leta 1790, isto je ponovila rdeča leta 1917. Kasneje sta Francija in Rusija odvetništvo zopet uvedli. Toda v u-sodnih dneh, ko so revolucionarji delili pravico in so padale glave v množicah, obtoženci niso imeli zagovornikov. Nepri-stranost in nezmotljivost sodnikov, ki so bili navadno največji krvoloki revolucije, je bila najbrž tolika, da odvetnikov ni bilo treba. — Po istih potih je šla tudi revolucija v Sloveniji. Odvetnike je domala vse odpravila. Danes jih je samo še 77 in še ti so na najboljši poti, da iz-umrjejo. Povprečna starost odvetnikov je 62 let. Najbrž pa ne bo posebne škode, če še ti izumrjejo, saj igrajo pred “ljudskimi sodišči” tako žalostno vlogo, da je za obtoženca vse eno, če odvetnika ima ali ne.
Kakor jim je bilo ukazano
Ako kdo misli, da imajo posamezne republike v Jugoslaviji kako samostojnost, se moti. Ni še dolgo tega, kar je bila preos-novana zvezna vlada, v Beogradu in že sledijo njenemu zgledu posamezne republike. 29. aprila je bila objavljena‘tudi preos-nova slovenske vlade. Odpravljena so ministrstva za industrijo, za lesno industrijo, za elektrogospodarstvo, za rudarstvo in za komunalne zadeve. Na mesto ministrstev so bili ustanovljeni sledeči sveti: svet za predelovalno industrijo, za energetiko in ekstraktivno industrijo,
Novo skupščino bodo sestavljali sami reakcionarni elementi. Od poslancev je samo 7 delavcev in 6 kmetov. Nosilec liste v Srbiji je n. pr. Moša Pija-de, ideolqg fašističnega režima in zagrizen sovražnik Sov. zveze. On je sin bogatega trgovca in ni imel nikoli nič skupnega z delovnim razredom. Niti v stari Jugoslaviji se ni nobena stranka upala postaviti takega kandidata za nosilca liste.
Volitve je nadzirala Rankovi-va policija in pazila, kdo si je upal spustiti kroglico v črno
Ijen riskirati svoje življenje. Na Hrvatskem je v okraju Klanj ec glasovalo v črno skrinjico 18 odstotkov, od glasovanja pa se je vzdržalo 24 odstotkov. V Zagrebu je glasovalo proti režimu 25,000 ljudi.
Tako opisuje jugoslovanske volitve moskovski radio! Slika je točna! Toda Moskva pozablja, da je bila slika volitev tu\i leta 1945 ista. Takrat pa je moskovski radio proslavljal Tita in njegovo kliko!
* * «
Koviinformski list “Za socialst-ično Jugoslavia” pa piše takole:
Tito je vodil volitve s pomočjo podkupovanja, brezobzirnega terorja in s progoni. Toda vse te metode niso mogle upogniti duha j ugoslovanskih narodov.
Po zanesljivih poročilih je najmanj 25 do 35 odstotkov
„	,. .. .	.,	, ,	. . ljudi glasovalo proti režimu. Iz-
eeva policija m pazila, kdo si je v0,jeni lanci 50 sovražnild
Sovjetske zveze in delovnega
skrinjico. Vsi policijski agenti so bili prej opozorjeni, da so osebno odgovorni, da bodo volitve uspešne. Toda kljub policijskemu nadzoru, naporom Titovih agitatorjev in potvorbam volilnih rezultatov, so delavci in kmetje junaško volili proti režimu.
Jugoslovanski tisk in radio priznavata, da je 600,000 ljudi glasovalo proti Titu. V okraju Ljubljana je glasovalo 13 odst. ljudi proti, kar pomeni, da je vsak sedmi volilec bil priprav-
razreda, imperailistični špioni, nacistični kolaboraterji in nekdanji funkcionarji buržujskih stronk. 60 odstotkov poslancev je državnih uslužbencev, 13 odstotkov je generalov in oficirjev 18 odstotkov pa kulakov in vodij fašistčnih delavskih organizacij. Ti podatki kažejo dovolj jasno, da ima nova skupščina fašistični značaj in da bo poslušno orodje v rokah fašistične Titove klike in njenih mojstrov ter angloameriških vojnih hujskačev.
Prelat Valentin Podgorc -v ?e!ovc“- F“die 5“ P sil"°
radi poslušali, ker je bil v svo-
slovanski vojaški upravi in v pas za blagovni promet, za kmetij A pod anglo-ameriško. Za celo ozemlje je UN zagotovila svobodno izvrševanje človečanskih pravic. Toda teh pravic se v pasu B ne upošteva ... Vsi zakoni, oboji:	človečanski, in božji se
tam teptajo. Prebivalstvo je od-
stvo in gozdarstvo ter za lokalno gospodarstvo. Na novo je bilo ustanovljeno ministrstvo za državna posestva.
Za ministre so bili imenovani: Avbelj Viktor, Brejc Tomo, Dolinšek Tone, ing. Žaucar Pav-
visno popolnoma od milosti in le, Volč Ignac, Janhuba Rudolf
nemilosti krajevnih političnih voditeljev, od komisarjev in <xl policije . . .”
Zadnje “volitve” v pasu B imenuje škof mons. Santin “polne strahot.” Takole piše: “Ljudstvo je bilo odločeno, da ostane doma in se ne udeleži volitev, toda policija, ki so jo ojačili s tisoči oseb, ki so bile prevedene v pas B, je udrla v domove in dobesedno vlačila na volišča ljudi, ki jih je prej še pretepala.” “Na posledicah tega ravnanja je nekaj ljudi umrlo,” pravi škof, “na
in Krese Leopold.
Slovenska komunistična vlada ima tako okoli 30 ministrov. Zato ni čudno, če vsega manjka, saj bo kmalu več ministrov kot delavcev. Na ta način si ustvarja Tito priviligirano kasto svojih privržencev. Tako so dosedaj delali pred njim še vsi diktatorji, pa so kljub temu propadli.
-------o--------
zanemarjeni Poljaki in Sloven-, j900 izselilo v Zdužene države tega ravnanja znoreli.”
KOLEDAR za leto 1950
Naroča se “Slovenski pisarni stotine jih je bilo ranjenih in po-:6116 Giass A ve., Cleveland 3, škodovanih, nekateri pa so vsled o.) ali pri Ameriški Domovini.
biserni mašnik
Na 10. maja je obhajal pri Gospej Sveti na Koroškem svoj biserni jubilej mašništva znani prelat Msgr. Valentin Podgorc. Prelat Podgorc je eden najbolj znanih in delovnih duhovnikov med koroškimi Slovenci. Kdo ga ne pozna? Saj je skozi dolgo vrsto let posegal v vse panoge slovenskega udejstvovanja med našimi ljudmi na Koroškem.
G. prelat je bil rojen dne 14. februarja 1866 in nastopa že torej 84 leto. Njegova zibelka je tekla pri Sv. Neži v fari sv. Ruperta pri Velikovcp. — Svojo prvo slovensko vzgojo je prejel v trdni slovenski družini — pri Mužiku, kot se reče njegovi rojstni hiši po domače. Od svojih staršev je podedoval močno telesno zdravje in bister um. Bog ga je obdaroval fie samo s petimi, temveč z desetimi talenti, ki je pa z njimi ves čas zvesto in skrbno kupčeval. In zato si je nabral toliko duhovnega bogastva, da velja za najbolj izobraženega duhovnika v škofiji. Ves čas je bil marljiv kot čebelica in mož neizprosnega reda ter trdnih neomajnih načel. Poleg čudovite jasnosti mu je Bog dal tudi izredno zveneč glas in se gre v petju in pridigi še sedaj kosat z vsakim mladeničem. že kot dijak in bogoslovec se je vedno poganjal in zavzemal za pravice Koroških Slovencev, posebno pa kot duhovnik. Korošci so ga imeli dolga leta za svojega voditelja. Mnogostransko je bilo njegovo delo. Kot mlad duhovnik je bil vzgojitelj dijakov v celovškem Marijanišču, kjer je polagal temelje vsem koroškim inteligentom. Pozneje je postal profesor veronau-
jem govoru tako jasen in originalen. Mnogo je govoril tudi po slovenskih farah na raznih slovesnostih. Skoraj nikjer ga ni manjkalo. Velikanske zasluge ima za celovško Mohorjevo družbo, ki ji je bil več let predsednik in upravitelj njenih posestev na Koroškem.
Bil je tudi lastnik, založitelj in zvest sotrudnik verskega slovenskega lista “Nedelja.” — Prelat Podgorc je tudi oče koroškega slovenskega zadružništva, Zadružništva še zdaj v starih letih ni dal iz rok, in še vedno dela z mladeniško navdušenostjo.
Njegov najljubši študij je še zdaj: sveti očetje. Poseben njegov ljubljenec je sv. Avguštin. Tega zna skoraj na pamet. Pripravljeno” ima zanimivo knjigo za 6sk v latinskem jeziku: zbral je vse citate sv. Avguština po abecednem redu, kar bi bila knjiga neprecenljive- vrednosti predvsem za duhovnike in izobražence.
Tudi v sedanjih zmešanih razmerah se prelatu Podgorcu ni zavrtelo v glavi. Od začetka je razumel položaj v naši domovini. Ko so prišli begunci iz Slovenije, jih je on edini razumel, ali jih vsaj ni obsojal. Takrat je izpraznil svojo jedilno shrambo in svojo denarnico. Begunci, zlasti inte-ligenti, so se ves čas k njemu zatekali in ko niso imeli nikjer zatočišča in prijazne besede, so jo gotovo dobili pri g. prelatu Podgorcu. Begunci tega ne bodo nikdar pozabili.
V zibelki slovenstva, pri Gospej Siveti, obhaja sedaj ta veliki Slovenec svoj diamantni jubilej. Velikansba katedrala sv. Modesta je bila dne 10-maja gotovo nabito polna.
ka na celovškem učiteljišču pri Ljudje so poslušali in strmeli
Cena $2.75 (po pošti $3).
Uršulinkah. To službo je opravljal dolga, dolga leta in je vzgojil skoraj dva rodova. — Njegove gojenke se ga spominjajo z naj večjim veseljem in hvaležnostjo in ga? še zdaj vedno obiskujejo. Spisal je celo vrsto knjig, slovenskih in nemških.
Dolgo vrsto let je bil slovenski pridigar v cerkvi Sv. Duha
nad srebrnim zvonkim glasom mladeniškega starčka, 84 letnega prelata Podgorca. Pravijo, da je imel za svoj jubilej sam slavnostno pridigo hvaležnosti do Boga. Ko bomo dobili poročilo o slovesnosti, bom0 poročali o njej.
G. prelatu kličemo ameriški Slovenci: na mnoga leta !
P. O.

Družba
sv. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Ustanovljena 29. novembra 1914.
Zedinjenih Državah Severne Amerike
Sedež: Joliet, lil.
Inkom, v dri. Illinois 14. mala 19U
Naše geslo: “Vse za vero. dom In narod,- vsi za enega, eden za vse.” GLAVNI ODBOR:
Predsednik: FRANK TUSHEK. 716 Raub St.. Joliet, Illinois
1.	podpredsednik: STEVE J. KOSAR, 2222 No. Major Ave., Chicago 39, 111.
2.	podpredsednik: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St.. Joliet, 111. Tajnik: FRANK J. WEDIC, 301 Lime St., Joliet, 111.
Zapisnikar: JOHN NEMANICH. 650 N. Hickory St., Joliet, Illinois Blagajnik: ANTON SMREKAR, 1012 Vine St., Joliet, 111.
Duh vodia: REV. GEORGE KUZMA, Wilton Center, Feotone, P. O., 111. Vrh. zdravnik: JOSEPH A. ZALAR. 351 N. Chicago St,. Joliet. 111.
NADZORNI ODBOR:
ANDREW GLAVACH. 1748 W. 21st St.. Chicago. Illinois ANNA FRANK, 2843 So. Pulaski Rd„ Chicago 23, 111.
JOSEPH JERMAN. 20 W. Jackson St., Joliet. Illinois
POROTNI ODBOR:
JOSEPH PAVLAKOVICH. 39 Winchell St.. Sharpsburg. Pa.
MARY KOVAIČ. 2456 So. Avers Ave., Chicago. Illinois FRANK LESS, 1206 Chestnut St., Ottawa, 111.
Predsednik Atletičnega odseka: JOSEPH L. DRAŠLER,
No. Chicago, 111.
Issued Everj Thursday fer the Jugoslavs in Wisconsin •
Tedenska priloga za Slovence v Wisconsinu
THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY
Address
All Communications to
OBZOR PUBLISHING COMPANY
830 So. 5th St. Milwaukee 4, Wls. Tel. Mitchell 5-4373
1
Zanimiv in hvalevreden članek ge. Marie Prisland o ameriških Slovencih
V “Wisconsin Magazine of History,” ki izhaja četrtletno v Madisonu, Wis., sedežu wiscon-sinške državne vlade, in ga izdaja Wisconsinska državna družba za zbiranje zgodovinskih podat-
med obeh rdečih “maršalov” jim je bilj všeč. Ker ima naš ameriški FBI take simpatizerje komunistov, ki sami “niso komunisti”, lepo razpredeljene v različne “kategorije” ter torej nihče ne ve, kdo je zapisan kot “petokolonaš” in kdo ne (zapisan pa je — o tem je lahko kar
KARL MAUSER:
KAPLAN KLEMEN
ROMAN
kov (»State Historical Society! Sr‘“" “ VSak' kd°r *
URADNO GLASILO:
AMERIŠKA DOMOVINA. 6117 St. Clair Ave.,
Cleveland 3. Ohio
Do 1. jan. 1950 je DSD izplačala svojim članom in članicam in njih dedičem raznih posmrtnin, poškodbin, bolniških podpor ter drugih izplačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev.
Društvo za DSD se lahko ustnovl v vsakem mestu Zdr. držav z ne manj kot 5 člani (cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moškega ali ženskega spola v starosti od 16 do 60 let. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta.
Zavaruje se za $250.00, $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se različni certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year Endowment. Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera se vsako leto viša.
Poleg smrtnine izplačuje DSD svojim članom(icam) tudi bolniško podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije in poškodnine.
Mesečna plačila (asesments) so urejena po American Experience
tabeli.
DSD je 119.93% solventna, kar potrjujejo izvedenci (actuaries).
Uradni jezik je slovenski in angleški.
Rojakom in rojakinjam se DSD priporoča, da pristopijo v njeno
sredo!
Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na gl. tajnika: FRANK J. VVEDIC. 301 Lime St., Joliet, 111.
Društvo sv. Družine št. 11 DSD
Pittsburgh, Pa. — Cenjeno članstvo! — Zopet vas je precejšnje število takih, ki ste zaostali po več mesecev z pla čevanjem asesmenta. Vslec tega vas vabim na našo redno sejo, ki se bo vršila v nedeljo 28. maja ob pol desetih dopoldne v dvorani na 57. cesti Naprošeni ste, da pridete plačat dopoldne na sejo in ne šele popoldne po seji, kajti denar nabran na seji dopoldne se še istega dne popoldne odpošlje na gl. urad. Zato smo določili 4. nedeljo v mesecu za seje, da se denar v enem dnevu zbere skupaj in odpošlje tja, kamor spada.
Kdor ,ne more prihajati na
VAS MUČI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajtt nas.
MANDEL DRUG
slovenska lekarna
15702 Waterloo Rd.
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd.
IVanhoe 1-2237
Edina slovenska izdelovalni-ca nagrobnih spomenikov
Protect Against VilMm DEFICIENCY With
MULTIPLE VITAMIN CAPSULES
Each One-A-Day (brand) Multiple I Vitamin Capsule furnishes the full [basic daily quantity of five vita-; mins whose requirements in human ! nutrition have been established.
You can't buy better vitamins no matter what you pay for them. One-A-Day (brand) Multiple Vitamin Capsules are guaranteed to be full potency, as shown on
the label.
i	.
Make One-A-Day your Buy Word far vitamins. Get them at your drug store.. . *
MILES LABORATORIES, INC. Bkhart, Indiana
'seje, tak naj izroči društvu pripadajoče prispevke pred sejo. V začetku tega leta so bila poslana obvestila vsem onim, kateri zaostajajo s plačevanjem asesmentov, da jih društvo ne bo zalagalo. Zato pa naj vsak član in članica pogleda v svojo plačilno knjižico, da se prepriča do kdaj ima asesment plačan. Kdor dolguje več kot dva meseca zgubi vso podporo, katero deli naša družba.
če bi pa kateri član ali članica bila v denarni stiski, tak pa naj se zglasi na društveni seji ter vpraša za posojilo na svoj certifikat. Odbor pa pod nobenim pogojem ne sme jemati denarja iz društvene blagajne brez dovoljenja članstva. Saj gotovine tudi ni na rokah, ker je večina vse naloženo v bondih in tistih bondov so gospodarji “War Bond Saving kluba,” pa tudi taki vlagatelji,-ki imajo navado dolgovati društvu za več mesecev asesment, niso gospodarji društvenega imetja, ampak so to društveni dolžniki. Zadnjih šest et kar obstoja ta klub, je društvo izgubilo na obrestih pri nekaterih nad $18.00 ______ pre-
jelo je in povrnilo se bo pa $15.00. Kam bi društvo prišlo, če bi bili vsi člani taki plačniki?
Z našim dosedanjim zalaganjem malomarnih članov in članic ni naše društvo doseglo nikakega uspeha in tudi priznanja ni bilo. Res je, da smo zato združeni, da si med seboj pomagamo in podpiramo v slučaju bolezni, nesreče in smrti, toda paziti moramo, da izpol-nujemo tudi svoje dolžnosti na-pram društvu in DSD. Opozarjamo prizadete še enkrat, da pogledate v svoje plačilne knjižice in ko zapazite, da dva meseca nista plačana, se spomnite na ta opomin, pa bo mir v Družini. — Z bratskim [pozdravom,	Tajnik.
of Wisconsin”), je ga. Marie Prisland v njegovi letošnji marčevi številki napisala o ameriških Slovencih lep in zanimiv članek, ki zasluži vse priznanje in hvalo, zlasti s strani nas Slovencev. — V 16 tiskanih strani obsegajočem članku (6x9 formata) je poleg štirih strani krasnih slik v bakrotisku iz Slovenije in naših narodnih noš, spretno nanizala pomembnejše dogodke in važnejše izčrpke iz zgodovine ameriških Slovencev od početka njihovega priseljevanja v to deželo (pred približno 100 leti) pa do danes. Hvalevredno omenja v njem naše podporne organizacije in,kulturne aktivnosti, naše pionirje in kulturne delavce ter vse vidnejše može, ki so se povzpeli do odličnih mest na ameriški pozor-nici in v ameriški zgodovini sami, od škofa Frederika Baraga do governerja Franka Lausche-ta. Posebno poglavje pa posveča v članku seveda Slovencem Wisconsinu. — Ga. Prisland je s tem informativnim člankom ameriških Slovencih doprinesla tako za nas same kot za informacij željno ameriško javnost nov, dragocen prispevek k splošni ameriški zgodovini, za katerega ji gotovo smemo biti hvaležni vsi. Zlasti pa oni, ki vedo, koliko truda in vztrajnosti, poleg odgovornosti, zahteva zbiranje takih podatkov za revijo, iz katere črpajo svoje lastne informacije najresneši raziskovalci ameriške zgodovine in navišje zgodovinarske avtoritete dežele. Kdor bi želel kopijo ter revije s člankom ge. Prisland, naj piše na Wisconsin Magazine of History, State Historical Society of Wisconsin, 816 State Street, Madison 6, Wisconsin. — Posamezna številka tega magacina stane 90c, s poštnino $1.00.
“Na znanje petokolonašem V9
“Milwaukee Journal” z dne 10. maja je na uredniškem mestu prinesel pod gornjim naslovom članek, o katerem mislimo, da bo zanimal tudi vse tiste naše Slovence, ki ob vsaki priliki hite na vsa usta zatrjevati, da “niso komunisti”, ampak ki ob vsaki priliki takoj zatem z enako ihto podpirajo in zagovarjajo vse, kar počno komunisti, naj si bo Titovega kova ali-Stalinovega kova. Odvisno je, kdo iz-
Tune in . .. the
AMERICAN-JUGOSLAV
(SLOVENIAN)
RADIO HOUR
OF MILWAUKEE
A Program of Classical and
Folk Music of Slovenia
Every Sunday Morning
ll:00toWEXT 12:00
kakem neprikladnem mestu kdaj pregoreče kazal svojo “naprednost” in se mešal v družbi katere izmed “subverzivno” zaznamovanih organizacij) bo torej dobro, če ta članek prečita-jo tudi oni, katerim bi drugače morda nikdar ne prišel pred oči. Da torej ne bo treba komu kdaj jokati, češ, “ja, saj nisem vedel” in pa da se izognemo kakemu morebitnemu očitku, da smo pri prestavi v slovenščino sami kaj svojega dodali, ga po-natiskujemo originalno v angleščini:
“Ljubezen še vere j e ne izgradi, kaj šele hiše. Nesreča iz revščine raste. Zato je na bajto ne dam.’’
Ukrivil je palec in ga zatakni] za telovnik.
Klemen je videl, da je rekel zadnjo besedo.
Ko je Nežikc poročal, mu je bilo hudo. Prepričan je bil, da bo ljubezen, ki bo zrasla iz tega zakona, mrzla kakor kačja koža.
Toda pred Doltarjevo trmo je bil brez moči.
Že pri svidenju sta se hladno lazšla.
Notice to Fifth Columnists
“The FBI is ready, if war should break out, to round up persons dangerous to the internal security at a moment’s notice, Atty. Gen. McGrath said at Atlantic City.
Precedent would indicate that the attorney general knows what he is talking about.
There was great fear, back in 1940 and 1941, about the pro-Nazis in this country. Here in Milwaukee, there was concern about members of the Volks-bund and the German - American Citizens’ alliance and af-
dicted that the pro-Hitlerites would do a lot of damage to our war effort if war should come.
Then came Pearl Harbor day.
Within 24 hours, the FBI had’sen: in ne dlje. arrested more than 1,000 Japan-' ese throughout the land. The next day, after declaration of war against Germany and Italy,
FBI agents moved swiftly and surely against those suspected of allegiance to Hitler and Mussolini. In Milwaukee, more than 100 enemy aliens considered dangerous were interned before the week was up.
The FBI took such good care fo the fifth column in World War II that sabotage was almost unknown. There is no reason to beleive that it will not be equally efficient against another fifth column should the need arise.
“The FBI is ready to move at 12 o’clock torrtght,” said Atty.
Počasi so prihajali trenutki. Župnik so se umikali v kot in Klemen je prevzemal vsa bremena.
Prvo poleno mu je zagnal župan.
Klemen je koj v začetku videl, da se je novega kaplana ustrašil. Ko se mu je predstavil in segel v roko, ga je s sivimi očmi preletel od vrha do tal.
“Z župnikom sva dobro orala. Star gospod je, ki se nikamor ne utikava. Upam, da se bova tudi midva lepo razumela.”
Žu patrove besede Klemenu niso bile všeč. Bile so čudno zahrbtne, kakor z napisom: Do
BELO DOBIJO
Help Wanted
Waitresses, nightclerk, pastry cook, office girl, maids and a dishwash operator. Also employment for refugees.
Christiana Lodge Summer Resort
Edwardsburg> Michigan
(98)
Gen. McGrath. That is a highly ihated groups. Citizens pre-j comforting assurance.”
V županovi kajži je gostovala stara Marjeta, ki se je največ preživljala z beračenjem. Vse do zadnjega jo je župan pustil z mirom. Nenadoma se je domislil, da bo kajžo sam potreboval. Zaman so bile Marjetine prošmje.
Klemen je dolgo omahoval. Nazadnje se je le odločil. Smilila se mu je reva, ki je prišla vekat k njemu.
Odšel je k županu. Sprejem je bil hladnejši, kakor je mislil.
Klemen je udaril kar v sredo.
“Zavoljo Marjete sem prišel Pustite jo v kajži.”
(Dalje prihodnjič)
/ Za hišno čiščenje
v Sprejme se Slovenko za hišno čiščenje podnevi. Naj pokliče GL 1-7934.	(98)
Barvar dobi delo
Sprejme se barvarja za delo zunaj in znotraj. Pokličite po 6 uri zvečer MU 1-3729.	(98)
Ženska dobi delo
Priletna ženska dobi delo, da bi kuhala za 3 osebe na farmah; nobenega drugega dela. Plača po dogovoru. Naj se zglasi od 8 zjutraj do 2 popoldne na — 20358 Lindberg Ave. v Euclidu. ________ (99)
^aTToglašT-
Stanovanje iščeta
Novoporočenca nujno potrebujeta stanovanje, 3 ali 4 sobe. Oba sta zaposlena ter mirna in zanesljiva. Kdor ima kaj primernega, je prošen, da pokliče EN 1-2065.
GOO)
ORDINARY DIME
ELECTRIC DIME
A Dime Spent for Electricity is a BIG DIME
C. S. T.
1430 Kilocycle*
NOON
English and Slovene
Announcements!
^ ou may think of a dime as just "chicken feed" in these days of high costs. But low-cost electricity in the Milwaukee area makes a dime's worth of electricity a big buy. tor instance, in die average home, a dime buys enough electricity to easily take kof a month's washing.	.	;
care
Zakonski par
NTiad zakonski par z otrokom, išče 4 ali 5 sob v st. clairski okolici. Dasta lahko priporočila. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče EN 1-4351.
(100)
Dve sobi v najem
Dve opremljeni sobi, z vsemi udobnostmi, se da v najem. Jako pripravno za enega ali dva' moška. Naslov dobite v uradu tega lista.
(99)
Sobe iščeta
Slovenska mati in sin bi rada dobila v najem 3 sobe, bi sama papirala, če je potreba. Kdor ima kaj primernega, je prošen, da pokliče HE 1-6488.	—-(98)

101
ELECTRIC DIME TEN YEARS AGO
ELECTRIC DIME TODAY
Each dime spent for electricity by our average residential customer buys 15% more than it'
dlj t?nnyears afi0' Ie is a biSSer dimc than ever before. Yes—the nickels, dimes, quarters and dollars you spend for electricity bring you more than ever for the money.


The Ail-Electric Dime is Biggest of All
In the Ail-Electric home each dime spent for electricity buys more because All-Electric homes get the advantage of the low step in the electric rate. You, too, can get more electricity for your money by going All-Electric — the One Way to Convenience, Cleanliness, Comfort, Economy, Safety.
LC-5A-50
WISCONSIN ELECTRIC POWER COMPANY
/AodgAM.Hont?
ALL. ELECTRIC
Ann BBB80W
Par išče sobe
Mlad zakonski par išče 3 ali 4 neopremljene sobe v slovenski naselbini na vzhodni strani mesta, v St. Clair sekciji. Kdor ima kaj primernega, je prošen, da pokliče EX 1-8965.	(x)
Za vaše počitnice
ste vabljeni, da pridete v
Christiana Lodge
Slovensko letovišče
Hotel ima 30 sob z oršno kopeli zraven. 17 koč ima vsaka svojo prsno kopeli. Centralna obednica, z amen-sko-siovensko kuho. Vsakovrstni športi — privatno obrežje, vožnja na čolnu in ribolov. Sprejemamo goste za preko noči 260 milj izven Clevelanda, na U. s. cesti 112. pišite po informacije .le
CHRISTIANA LODGE
Dominik Krašovec, lastnik
Edwardsburgr, Mich.
Tel.: 9126 1 t
PRIHRANILI SI BOSTE DENAR,
ČE POSETITE NAŠO RAZPRODAJO!
Oblak Furniture (0.
6612 ST. CLAIR AVE.
MAX'S AUTO BODY SHOP
MAX ŽELODEC, l&stnik 1109 E. 61st ST.
TEL. UTah 1 - 3040
Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dofisg. m

Prevarani detektiv
(ROMAN)
“Dajte, da skončam. Sklenili ste, da skrbno čuvate skrivnost vaše osebnosti in da boste Inastopiii kot mož iz nižjih redov človeške družbe — kot komedlant — pri tem ste pa do^gnali, da vas bo delikatnost vaše osebnosti lahko izdala. Videli ste naprej kakšen vtis naredite na sodniji, ko odstranite svoje hrapave, obrabljene škornje in se prikažejo tedaj lepe, čiste noge, kajti noge so enako čiste kot so vaši prsti. Imi kaj ste torej naredili? Zlili ste vodo iz kozarca, ki je bila v vaši celici, 'potem ste pa brodarili po blatu, ki je nastal na tleh neiposnažene celice, ki je bila sicer polna prahu.”
Tekom teh besed si lahko opazoval na obrazu jetnika strah, potem pa zopet nepriča-kovaiio začudenje, končno pa očito veselje.
Ko je bil sodnik gotov s svojim govorom se sodnik ni mogel zadržati, da se ne bi krepko zasmejal in torej ni mogel takoj odgovoriti.
“Aha, db tega torej človek pride, če išče okoli dvanajst ali štirinajst ur,” reče jetnik kakor hitro mogoče. To pot pa ni bil obrnjen proti sodniku pač pa 'proti detektivu Verni-erju. “Ah, gospod policaj, do-
bro je, če je človek toliko bistroumen, toda ne preveč. Resnica je, da ko so me odpeljali na pollicijsko postajo, je minulo 48 ur, izmed katerih sem preživel 36 v železniških vozovih, in ves ta čas si nisem sezul čevljev. Moje noge so bile rdeče, napete in žgale so me, kot bi jih imel v ognju. In kaj sem torej naredil. Oblil sem jih z vodo. Kar se pa tiče vaše sumnje, da imam mehke, bele noge je pa vzrok, ker jih negujem. Sicer pa skoro nikdar ne nosim drugega na hogah kot copate, ker imam pač tak poklic. In to je resnica. Ko sem zapustil Leipzig, sem posedoval en sam par škornjev, in še ti so bili o-brabljeni. Podaril mi jih je gospod Simpson.”
Vernier se udari po prsih. “Norec, abotnež,” premšiljuje. “Čakal je, da ga tozadevno zaslišijo. In ko je ta moški videl, da sem si nastrgal prah z njegovih nog, je že vedel, zakaj ga bom rabil. Iskati je torej začel izgovor in ga tudi dobil — prav verjeten je ta izgovor, vsak porotnik mu bo verjel.” In sodnik Segmueller je imel enake misli. Toda niti začuden niti osupel ni bil radi lo-kavosti jetnika,
“Dajmo, da nadaljujemo,”
reče. “Ali še vedno vztrajate pri svojih zatrdilih, jetnik.” “Da.”
“Dobro. Tedaj sem prisiljen izjaviti, da trdite nekaj, kar ni resnica.”
Uustniee jetnika se stresejo ko jecljavo odgovori:
“Naj se zadavim pri prvem grižljaju kruha, ako sem izjavil eno samo laž.”
“Eno samo laž?—Čakajte!” Sodnik vzame iz svoje pisalne mize model stopinj, katerega je naredil Vernier. Pokaže ga jetniku in reče:
“Povedali ste mi, da so bile dotične ženske visoke kot grenadirji; sedaj pa poglejte modele vtisov stopinj, ki -so jih ženske zapustile za seboj. Rekli ste, da sta bili ženski črni kot krti, toda priča vam bo povedala, da je bila ena izmed žensk majhna, delikatna blondinka in je imela jako sladak glas-”
Sodnik pogieda jetniku v oči potem pa počasi nadaljuje: “In ta priča je kočijaž, katerega kočijo sta najeli obe ženski na Chevarelet cesti, ko sta bežali iz pivnice.”
Ta izjava je padla na jetnika kot strela; bled je postal, tresel se je ih moral se je nasloniti na zid, da ni omahnil.
“Ah, govorili ste resnico,” neusmiljeno nadaljuje sodnik. “Kdo je bil torej oni moški, ki je čakal na vas, dočim ste se vi tudi mudili v Poivriere. Kdor je vaš sozarotnik, ki se je drznil priti v sobo vdove Chopin, potem ko ste bili vi aretirani in odpeljani. Kaj je iskal v pivnici, najbrž kako pismo ali kaj enakega. Skušal je to najti v žepu predpasnika
ni 'in pogumni prijatelj, ki se je delal pijanega in sicer tako uspešno, da je celo policijo potegnil, tako da so ga spravili v isto icelico z vami? Ali se drzhete zanikati, da niste z njim skovali načrt vaše obrambe. Ali morate izanikatd, da ta sozarotnik ni povedal vsega vdo^i Cihuipin, kako ise mota obnašati in kako govoriti?’ ’
Jetnik je napel sedaj svoje skrajne sile in je zopet postal mojster položaja.
“Vse to,” reče z rezkim naglasom, “je navadna iznajdba policije.”
Ko se je jetnik skoro zgrudil pod silo te zadnje obtožbe, je sodniku srce kar trepetalo.
“Oslabel je,” si misli, “podaja se — je'že moj.”
Toda v istem času je bil sodnik prepfičan, da bo potrebnih še več napadov, kot je bil prvi, predno bo zločinca omehčal.
In še z bolj resnim glasom nadaljuje sodnik:
“Vidim, da hočete vse, tudi najbolj očividne dokaze.”
Obraz jetnika je postal kot vlit iz brona. Najbrž je grne-ko obžaloval svojo slabost, kajti v očeh se mu zasveti strupen blesk.
“Kakšni dokazi!” Izjakriči s hreščečim glasom. “Romantika, katero je iznajdla policija, je seveda Verjetna; tega ne morem zanikati, toda zdi se mi, da ie tudi resnica očitna. Pripovedovali ste mi o nekem ko-čijažu, 'ki sta ga najeli dve mali ženski___toda kdo mi mo-
re dokazati, da sta to isti ženski, ki sta pobegnili iz preklete beznice.’ ’
“Policija je sledila sledo-
vdove Chupin. Kdo je ta uda- vom stopinj v shegu.”
TO JE NAJBOLJŠI NAKUP
Plinske peči f
V ZGODOVINI
0D1N plinska Beauty
peč št. 105
•	Vrhnji del je razpredeljen in iz čisto belega porcelana
•	Obdrži svojo originalno barvo
•:L

•	Nima razpok ali manjših kotičkov, kjer bi se nabirala
navlaka
•	Se prav lahko sčisti
•	Ima prostor za velike lonce
•	Pečica je iz enega komada iz porcelana
•	Ima Robertshaw kontrolo za toploto
•	Je popolnoma insulirana z Johns-Manville Rock Wool
•	Ima en velik “burner”
•	Ima tri standard “burnerje”
•	Majhni krožniki iz kroma pod “burnerji” se z lahkoto odstranijo za čiščenje
•	Pražilni oddelek se lahko porabi za ohranitev jedi na toplem
•	Ogrodje je električno zvarjeno
•	Ima veliko prostora za spravo posode
•	Vrata in predali se ob dotiku prsta zapro
W. F. Hann 6* Sons Co.
15505 Euclid Ave.	MU 1-4200
Vabimo Vas, da si pridete ogledati to fina, na trgu najbolj ekonomično peč, katera
Louis Planinc
bo okras vsaki kuhinji in vsaki gospodinji v ponos
“Ponoči, preko praznega polja, v katerem je vse polno vdr-tin in po raztegnjeni ulici, ko je padal droban dež in se je sneg začel topiti! Kdo vam bo kaj takega verjel.”
Morilec Stegne roko proti Vernier ju in reče z glasom, iz katerega je bilo čitati kruto očitanje:
“(Movek mora imeti v resnici veliko zaupanje do samega sebe ali pa divje poželjenje, da se vzpne naprej, da zahteva, da se odreže človeška glava na podlagi takih dokazov kot so vaši!” Dočim smehljajoči pisar urno hiti s peresom po papirju, pa zamrmra sam s seboj: “Pušica je to pot zadela tarčo v sredino!”
To očitanje je bilo v resnici videti pravično, kar je Vernier ja močno pogrelo. Bil je tako razjarjen, da je pozabil kje se nahaja, planil je kvišku in divje zakričal:
,“Ta okoliščina bj bila majhnega pomena,” zakriči, “ako bi ne bila ena sama iz dolge verige—”
“Mir!” reče sodnik.
Petem se pa obrne proti jetniku in reče:
“Sodnija nikakor ne rabi dokazov in pričevanj svojih policijskih agentov, predno jih na-
tančno ne prouči.”
“Vseeno,” mrmra jetnik. “Rad bi videl dotičnega kočij a-ža.”
“Nič se ne bojte; ponovil bo svoje pričevanje v vaši navzočnosti.”	.!
(Dalje prihodnjič).
-AND THE WORST IS YET TO COME
—in najhujše šele pride	%
I CS—
MI DAJEMO IN ZAMENJAMO EAGLE ZNAMKE
THE MAY CO/S BASEMENT
"LoomcrafT moda teh hladnih, kristalno belih
(tWt-a-O,
eal
EYELET TRIM
Camisole
Slips
MERE 32 do 40
v beli ali rožasti
Da boste ljubko kukali skozi vašo poletno bluzo! Famozne “LOOMCRAFT” kvaliteta bombažesta bela z široko camisole na vrhu in široko eyelet naramnico. Fino narejene, da se lepo prilegajo, so udobne, ter popolnoma pralne.
Naročila po telefonu se sprejemajo v pon-deljek od 9 z j. do 9 zvečer—pokličite CHerry 1-3000
BASEMENT LINGERIE DEPARTMENT