Leto N. St. 22 —-—n Izhaja v Trstu vsak = petek popoldne = Uredništvo in npravništvo ulica Boschetto št. 5. II. nad. = Telefon št. 1570 == Naše Nelo v tržaški »kaliti. «0(1 socialnih demokratov nima sloven¬ ska okolica ničesar pričakovati*. Tako je rekel dr. Rybaf pretečene nedeljo na shodu pri Sv. Ivanu. Zakaj da nima okolica od nas ničesar pričakovati, dr. Rybar seveda ni povčdal. Tega mu tudi ne zamerimo. Saj je stara stvar, da dr. Rybaf ni znal še nikdar dokazati resnico svojih trditev. Dr. Rybar je pa pozabil povedati, kaj neki smejo okoličanje pričakovati od njega in njegovih narodnih tovarišev, pozabil je pa tudi povedati, da dosedaj niso narodnjaki uaredili za okolico ničesar. Mož si je morda mislil, da to vedo že vsi okoličani in da jim zaradi tega ni treba še posebej pripovedovati. Narodnjaki imajo že dolgo časa okolico popolnoma v svojih l-okah. Ako bi bili hoteli narediti kaj za okolico bodisi v gospodarskem, socialnem ali kul¬ turnem oziru, bi bili lahko naredili. Nihče bi jim ne bil oviral plemenitega dela. V tržaški okolici prihaja kmetija vedno bolj na dražbo. Malo irriamo v okolici kmetov, ki bi imeli manj dolga, kakor je vredno posestvo. Ker kmetija prihaja na dražbo se množi v okolici proletarijat. Slovenski narodnjaki niso naredili ničesar, da bi omejili propadanje kmetije ter omejili na¬ raščaj delavstva. Ako niso imeli zmožnosti omejiti propadanje kmetijstva, bi bili pa lahko izobraževali nastajajoče delavstvo in ga naredili sposobnega za boj za obstanek. Tudi na tem polju niso naredili narodnja- karji ničesar. V imenu naroda so samo iz¬ koriščali propadanje kmetije v svoje osebne koristi. Sedaj imamo v mestu par relativno bogatih narodnih, denarnih zavodov in lepo številce primeroma bogatih slovenskih meščanov. Ampak okolica je obubožana. Okoličani pridelujejo izvrstno vino, ki ga 'morajo vsled potrebe prodati mestnim trgovcem po zelo nizki ceni. Dr. Rvbarin njegovi tovariši niso nikdar skušali prepre¬ čiti izkoriščanje okoličanov strani mestnih trgovcev. Okoličansko vino prodajajo tržaški trgovci v druge kraje mnogo, mnogo dražje nego ga kupijo. Dolžnost narodnjakov je bila, da bi bili organizirali okoličanskega kmeta v zadruge, potom katerih bi se bilo preprečilo izkoriščanje kmeta po trgovcih. Potom takih gospodarskih zadrug, bi oko- ličanski kmet ložjc in po zelo nižji ceni obdeloval svoje polje, ker bi zadruge sku¬ paj nakupavale poljedelske potrebščine na debelo in oddajale te potrebščine kmetom po kupni ceni. Potom takih zadrug bi se dalo okoličanskemu kmetu možnost obde¬ lati vse tisto polje, ki ga je danes v oko¬ lici veliko neobdelanega. Torej zopet do¬ biček. Potom zadrug, bi kmet prodal svoje pridelke direktno konsumentom in bi ostal kmetu še ves tisti lep dobiček, ki gre sedaj v žepe trgovcev. Zadruge bi imele ob enem namen učiti umno obdelovanje polja in bi se tako dobiček kmetu še po¬ večal. To bi bilo v korist kmetu in de¬ lavcu. Tega narodnjaki niso naredili. Ustanovili so pač veliko zadružnih gostiln, ki pa ni¬ majo prave gospodarske podlage, ki ne do- našajo zato kmetu nobene koristi in ki niso ustanovljene v gospodarske marveč v strankarske svrhe. Ampak, ako bi bili na¬ rodnjaki delali v okolici za kmeta tako kakor smo navedili, bi bili škodovali mest¬ nim trgovcem. Tem se pa narodnjaki niso , hoteli zameriti, ker je lep odstotek teh ki so narodni pristaši. Dva gospodarja niso | mogli služiti, zato so raje služili mestnim narodnim trgovcem nego okoličanskemu kmetu. i Za kmeta in za delavca v okolici bi bili narodnjaki ustanovili lahko konsumne zadruge. Potom teh bi bili revni okoličani j prišli zopet do dobička. Vživali bi boljša ; jedila in ves tisti dobiček, ki ga imajo j sedaj v svojih žepih trgovci v okolici, bi bil lahko ostal v žepih okoličanskega ljud¬ stva. Z dobičkom, ki bi ga imeli delavci in kmetje pri konsumnih zadrugah, bi se lahko mnogo naredilo za okoličane na polju j kulture. Razdelilo bi sc lahko tak dobiček i V Trstu dne 28. maja 1909. — Glasilo slovenskih socialistov na Primorskem. r V. Posamezna številka = 6 vin. = Inserati po dogovoru. Naročnina za celo leto 4.20 K., pol leta 2.10 K.. četrt leta 1.05 K. - Ino¬ zemstvo več poštnina 1 'J tako, kakor ga razdele tržaške delavske konsumne zadruge. Deloma za razne pod¬ pore v slučaju bolezni ali v drugih nesreč¬ nih slučajih, deloma pa v? kulturne izobra¬ ževalne svrhe. Narediti vse to je seveda koristno am¬ pak težavno delo, ki ga narodnjaki niso menda niti zmožni. Oni so uprizorili plese in enake veselice, silili so ljudstvo, da si je nakupilo na klaftre narodnih zastav in ovirali so nam resnično kulturno delo v okolici. 1 o je seveda ložje nego sc popri¬ jeti resnega dela za ljudstvo, ki ne donaša nobenih osebnih koristi. Za delavstvo tudi niso naredili narod¬ njaki ničesar. Vedeli so celo, da samo potom organizacije si zamorc delavstvo zboljšati svoj položaj, pa so vedno bili na¬ sprotni, da bi se bilo delavstvo organizi¬ ralo. Sedaj, ko so uvideli, da delavstvo tudi okoličansko se organizira kljub na¬ rodnim pripovedkam, da smo mi izdajalci naroda, sedaj so se tudi oni izrekli za or¬ ganizacijo, seveda — narodno. Iz tega je razvidno, da dr. Rybar in njegovi tovariši nimajo nobene pravice pripovedovati, da nima okolica od socialnih demokratov ni¬ česar pričakovati. Ako oni niso znali na¬ rediti v okolici ničesar za ljudstvo, ni re¬ čeno, da tudi drugi ne bodo znali narediti. In ako niso znali narediti ničesar dosedaj, tudi v bodoče ne bodo naredili ničesar. Oni hočejo samo na narodni podlagi izko¬ riščati okolico v svoje osebne in strankine koristi. Ako bi bili smeli mi tako svobodno delati v okolici, kakor so imeli in imajo priložnost slovenski narodnjaki, potem bi bilo v okolici že davno veliko narejenega v korist okoličanskega kmeta in delavca. Pripovedovati kako grozno da ljubijo na¬ rod — kakor delajo to slovenski narod¬ njaki — pa ničesar narediti za narod, za ljudstvo, ki tvori narod, je lahka stvar. Ampak manj besed o narodni ljubezni in več dela za koristi ljudstva, je sicer bolj težavno toda ob enem tudi hvaležno delo. fKonec prih). * Resna beseda. Združene organizacije goriške so prazno¬ vale vprvič skupno prvi majnik, vprvič z resnim namenom pokazati moč svojih or¬ ganizacij. Preteklo je eno leto, odkar se je socijalnodemokratična stranka na Goriš¬ kem pravilno organizirala ter se je usta¬ novilo 16 krajnih organizacij in deželna organizacija. Enoletno, precej intenzivno delo je pokazalo dejanski položaj socijalno¬ demokratične stranke na Goriškem, poka¬ zalo podlago, na kateri se bo stranka raz¬ vijala. pokazala seveda tudi zapreke in ne- dostatke strankarskega in političnega dela v deželi sploh. Pikra beseda sodruga Et. Kristana na javnem shodu prvega majnika, da je Goriška «dežela lenobe*, menda najbolj karakterizira, najbolj označuje ne le slabo stran stranke ampak vsega poli¬ tičnega življenja na Goriškem. Četudi na¬ videzno med vsemi kronovinnmi na Slo¬ venskem, kaže politično življenje na Go¬ riškem, in sicer ali že klerikalne, ali na¬ predne, ali kmečke, ali socialistične stran¬ ke, največ življenja in bi iz tega človek sodil na posebno probujo in zavednost ljudstva, je dejansko temeljna hiba vseh goriških organizacij in strank nedisciplini¬ ranost in malomarnost za vsakdanje delo. K rščan s k osoci jal na zveza šteje ogromno število društev, enako napredna, in tudi število organizacij socijalnodemokratične stranke je razmeroma veliko. No, ako bi pa odprli blagajnične registre vseh društev in strank, bi našli, da manka pravega krv¬ nega obtoka, da manka neobhodno potrebne požrtvovalnosti, ki je predpogoj resnemu delu vsake stranke. Napredna stranka na- prednjači v zvezi svojih narodnih društev skoraj s celo stotino društev, ki nedeljo za nedeljo prirejajo svoje veselice in nasto¬ pe, dejansko pa je vse nje prosvetno m politično delo v potrošnik šumnik veselicah s sokolskimi uniformami in plesovi. Druge stranke hočejo tekmovati, videč navidezne vspehe takih prireditev. Tudi pripadniki socijalnodemokratične stranke se dajejo zavajati in vidijo glavno delo v izobraže¬ valnih društvih s prirejanjem veselic in enako. Kjer gre za šumen nastop, tam ne manka sodrugov. Kakor pa pri naprednih in klerikalnih društvih, manka pravega dela tudi pri de¬ lavskih društvih in političnih organizacijah; manka onega doslednega vsakdanjega dela, ki je v zvezi s splošnim gospodarskim po¬ ložajem. Četudi goriška dežela nima mnogo industrije, je goriška okolica po številu obrti in tvornic vendarle precej industri- jalna; česar manka, to je delavnosti in varčnosti. Miren, Solkan in Podgora so nam pravi tipi zaostalosti naših obrtnih in delavskih razmer. Nikjer ni mogoče ustva¬ riti krepke strokovne organizacije. Povsod le tožbe o delavski bedi, o pomankanju zaslužka, o terorizmu delodajalcev, nikjer delavskega poguma in samostojnosti, nikjer ;spoštovanja dela, nikjer samozavesti de¬ lavca kot takega. Na vse pozive pravilne kolportaže, na vse pozive plačevanja stran¬ karskega davka prihaja odgovor: ni za¬ služka, imamo komaj za vsakdanje življe- ;nje. Ako pa gremo ob nedeljah popoldne in še ob pondeljkih po goriški okolici, ■vidimo delavce zbrane po kremah in vino teče v . potokih, grpča za gručo delavcev je pri kartah za mizami. Ako delavstvo v Gorici in v goriški okolici le polovico tega, kar zapravi ob nedeljah in pondeljkih z brezdelico, z alkoholom in s kartami, za¬ loži na stran v gospodarske zadruge, v strokovne in politične organizacije, bi zlo¬ žilo sebi na korist ne stotake, ne tisočake, ampak štejemo vsako leto blizu 100.000 K. Te vsote bi delavstvo ne odtrgalo sebi ali svojim družinam, nasprotno: to vsoto bi vsako leto goriško delavstvo založilo kot kapital, ki bi jih rešil moloha alkoholizma in nedeljskega posedanja in praznega raz¬ veseljevanja. Nikjer na Goriškem ne hre¬ peni delavstvo, osvežiti se v prosti naravi od mučnega tedenskega dela po fabrikah in delavnicah. Nikjer ne vidiš delavskih družin, moža, ženo in otrok, ki bi res uži¬ vali nedeljski počitek ter svežih svoj duh za težko tedensko delo. Ob nedeljah ostaja družina osamljena, delavci posedajo po krčmah, med tednom pa, ko nastopi reak¬ cija, tožijo in čutijo svojo gospodarsko bedo in ubijajo tako sebi veselje do dela, veselje do krepke politične organizacije. Res je, da ne moremo očitati socijalno- demokratični stranki, da bi ona zakrivila bedni položaj organizacij. Greh je to de¬ setletij, greh je to onih faktorjev, ki so do sedaj vodili jayno in politično življenje na Goriškem. Delodajalcem je bilo ugodno, da je delavec iznemožen, da je navezan na krpme in prodajalnice naprednjakov, da nima samozavesti in da tiči kolikor mo¬ goče v umazanosti vsakdanjega življenja. Več Ko delavec zapravi od svojega fabrič- nega ali obrtnega zaslužka ob nedeljah po klerikalnih in naprednjaških krčmah, bolj je suženj naprednih krčmarjev in branjev¬ cev. Tako živi delavstvo že dolgo vrsto let in nima poguma odtrgati se od takega življenja, ki vničuje telesno in duševno zdravje. Poglejmo vsebino klerikalnih in liberalnih listov zadnjih deset let! Polni laži in studa in izprijevanja ljudstva! Samo obrekovanje in podpiranje vaških prepirov, samo blate¬ nje ljudi, ki streme po boljšem, ki hočejo dvigniti ljudstvo na višjo raven življenja. Duhovnik, trgovec, inteligent in seveda za njimi.delavec, ko prime politične liste v roke, najprej pogleda na notice osebnosti in malenkosti. Čitalnice so dejansko neobi- skovane in knjige malo čitane, ali pa se čila najraje plehke, svobodnjaške in proti- farške spise. Tako stoji socijalnodemokratično delav¬ stvo pod splošnim vtisom indolencc in niz¬ kosti političnega življenja, sledi malenkost¬ nim ciljem, ki si jih stavijo politični agi¬ tatorji po vaseh goriške okolice. Zelja po učenju, želja po prijateljskem združevanju ni nikjer živa, vsak resen pogovor o eko¬ nomičnih in političnih interesih delavstva je nemogoč za mizami krčem goriške oko¬ lice. Tu je treba dobro zastaviti našim zaupnikom vse moči, da se strezni socijalno¬ demokratično delavstvo! Ne sme slediti poti, začrtani do sedaj po klerikalni in na¬ predni organizaciji. Izločiti mora iz sebe vse brezdelne elemente, vse elemente, pod¬ vržene alkoholizmu in praznemu zabavlja¬ nju ! Zbrati če še tako malo število resnih delavcev v političnih organizacijah in izo¬ braževalnih društvih, to bodi prva naloga zaupnikov. Če še tako malo število, bolje, nego navidezno bogata statistika društev v organizaciji, ker le če se na&e delavstvo moralno in ekonomično dvigne, hode tudi stranka imela bodočnost. Zapomnijo naj si zaupniki sodjalnodemokratiene stranke, da le v žrtvah obstoji ves boj za boljšo bodočnost le ono, kar si je, delavec odteg¬ nil od svoje, borne plače, le ono nosi za delavca, najbogatejše sadove. Imamo pred seboj zgodovino nemškega delavstva, ki si je, še pred dobrimi 20 leti preganjano in zatirano, z nizkimi plačami znalo ustvariti potom odrekanja in žrtvo¬ vanja mogočne strokovne organizacije, ki štejejo milijone premoženja, si znalo ustva¬ riti in razširiti bogato in prosvetno časo- pisije brez pomoči v boju proti pritisku delodajalcev, policije in inteligence. Goriško delavstvo naj vrže malo pogled na češke in nemške organizacije, pa vidi, kako so ustale iz malih početkov in kako so po¬ slale v dunajski parlament skoraj petino zastopnikov, doeim ves milijon slovenskega proletarskega ljudstva nima ne enega zastopnika ne v državnem zboru ne v deželnih zborih. Delavstvo naj pride do spoznanja, da je predvsem samo krivo ne¬ ugodnega svojega položaja, krivo zaraditega, ker si ne zna odtrgati par krajcarjev na teden in ker svoj obup zaliva z zadnjimi svojimi krajcarji z alkoholom. Vzdramite se delavci Goriškega in vedite, da je le v resnem delu spas! Klerikalnim hudobnežem Učiteljstvo — seveda napredno učitelj¬ stvo — je klerikalcem trn v očeh. Kleri¬ kalna „Gorica“ in „Prim. List ‘ pišeta proti učiteljstvu v vsaki številki. Tržaška „Zarja seveda tudi ne zaostaja za goriško sestrico in bratcem. Tržaška „Zarja“ ima veliko opraviti z istrskim, dočim imata prva dva veliko opravka z goriškim učiteljstvom. S „Zarjo bomo seveda obračunali mi. Kar se pa „Gorice in „Prim. Lista* tiče, podelimo besedo nekemu, ki pozna jako dobro ne¬ voščljivo in hudobno duhovščino, ki nam je poslal sledeči dopis: Klerikalci bi najraje videli, da bi se šole sploh odpravilo. Če to ni mogoče, bi pa radi, da bi prešle šole v roke duhovščini. Vsako kaplane si drzne učiteljstvo na¬ padati ter napadati šolo na hudoben in umazani način. Kaj si ta kasta, ki je pri nas vsemogočna, upa in drzne, je že od sile. Čuditi $e je samo, da c. kr. oblasti, ki bi morale braniti sankcijonirane zakone, da puste duhovščini, da tako nesramno na¬ pada inštitucijo šole. Človek bi kmalu mi¬ slil, da je naši oblasti več kako kaplane kakor pa šola. Pri napadih na šolo in učiteljstvo nima seveda zadnje besede Kosec, t. j. bivši nl- koholist. Ta mož je imel v nedeljo 16. t. m. svoj politični govor v Skriljah na Vipav¬ skem in je v svojem govoru prav nesramno hujskal ljudstvo proti šoli. Neverjetno je, kaj si ta ravenski junak upa. In vse kaže, da si naše oblasti ne upajo tega zabraniti, da si nc upajo stopiti tem navadnim huj¬ skačem ■ na prste. Kaj bi pa naše oblasti naredile z učite¬ ljem, ako bi sc ta drznil razlagati učencem hudobno razdirajočo politiko duhovščine ala Kosec? Mi bi to prav radi vedeli. In ako bo tako hujskanje še nadaljevalo, pri¬ čnemo tudi mi učitelji razlagati mladini v šoli lumparsko politiko šuntajoče duhov¬ ščine. Aut-Aut ! Videti hočemo, kdo prej neha. DELAVSKI LIST \) Klerikalci so imeli šolo v svojih rokah do 1. 1S69. In ta mesec je bilo 40 let, od kar je šolski zakon, ki je sicer na papirju imeniten, ki pa kaže po izvrševanju, da ni bil sankcijoniran, kor vse to, kar je tam sankcijonirano se krši in ne izvršuje. Trpke besede silijo mi v pero, a naj ne dam prilike g. drž. pravdniku, da bi odško¬ doval izdajatelje tega lista z zaplembo. Le to naj bode navedeno, da je dne 4. maja 9681. pred Kr. v državi «Neverjet- nosti» bila sprejeta od tedanjega državnega zbora postava in potrjena od tedanjega po¬ glavarja Krišpina Šoštarja, po kateri mora vsakdo, ki sc hoče z učiteljevanjem nkvar- ; jati, 40 let stradati in to vsled točke 55. omenjene postave. Kdor bi se drznil prej odnehati, se ga kaznuje s tem, da se ga da klerikalcem «ala Kosec črez*. — Sala — a resnica ! Pa pustimo šalo in pojdimo k resnosti. j Krščanske ljubezni polna „ Gori ca" in nje j nje nedolžnočisti ženin „Prim. List“ se kaj neumno zagovarjata, ko pravita o zvišanju plač duhovščini, da njih zastopniki v dr¬ žavnem zboru niso glasovali za povišek — (to je preneumno, in verujejo le otroci, mogoče) — da pravzaprav tega ne plačejo kmetje, posestniki, da to ne plača nobeden. Menda pa ne, da pride denar z nebes, ali pa mogočo še celo iz pekla, ker hudič ima polno denarja po naukih katoliške cerkve, in mi vemo, da se far no brani denarja iz nobenih rok. Kdo plača? Plačamo vsi! Ker vsak člo¬ vek plačuje davke. Ce prevdarjamo natanko, plačuje največ davkov tisti, ki nima posestva, ki živi od svojih rok, ker ta plača davke producentu. Poleg tega plača se državi razne carine, prevazalne troške in šopek drugih davkov. Tako je! Ne enega krajcarja za šolo se govori in šunta ljudstvo. Saj živijo v Afriki zamorci brez šol in vseeno so vedno le zamorci. Saj gredo še ložje v nebesa. Take in enake se čujejo kot refreni tega šuntanja po du¬ hovščini. Prav ! Mi se strinjamo, makar šolo proč ! Čemu je šola? Slišimo iz ust klerikalnih matadorjev in iz ust klerikalnih pristašev. Ce mu je šola? prašamo mi. Kaj je za j to, da mora biti nekoliko ljudi, ki vsled | nje stradajo. Zaprite jo, če jo ne marate zagovarjati in braniti pred hujskači. Ti ljudstvo pa sodi! Delodajalec, ki najine delavca se z njim pogodi za dnino in mu jo mora potem tudi pošteno plačati. Pri šoli je drugače. Tu se najme delavca po S 55. zakona z dne 14. maja 1869. drž. zak. št. 62 — a se ga ne plača. Odjeda, odtrguje se mu zaslužek, kar je po krščanskem nauku v nebo vpijoči greh. Klerikalci, ki nimajo nobene grajalne besede, ko gre odplačati težke milijone vladi za kanone in sploh morilno orožje, imajo polna usta besed, ko se gre, da bi ubogemu stradajočemu človeku dali košček kruha. Ah, pač ne vedo, kaj je usmiljenje, kaj je stradanje, ker oni sede na gorkem in če rabim besede generala Šušteršiča: oni žro, žro, žro in žro. Ko hoče siti in brezdelni duhovnik, ki živi od neumnosti naših ljudi, imeti kasarno sob za se in svojo kazinanto, ni v kleri¬ kalnih listih besede, ki bi oponirala, ki bi pokazala ljudstvu, da za dva človeka ni treba kasarno sob, ampah le dostojno sta¬ novanje odgovarjajoče potrebam dveh oseb. Ljudstvo misli pa, da naredi sveto delo, če priredi z mastnimi tisočaki brezpotrebno število sob dvema človekoma, tudi če jo samo skupaj z živino v enem prostoru. Ljudstvo po hujskanju hudobne duhov¬ ščine pa ne privošči svoji deci udobnega, še ne človeku primernega šol. prostora, v kojom bi se učilo potrebnih znanosti, s ka¬ terimi bi si olajšalo življenje v tej solzni dolini. E, ubogo ljudstvo, kam ti jadraš, ko se pustiš vleči na tak nekrščanski način. (Dalje prih.) iaši volilni shodi bodo X soboto 29. t. m. V gostilni „A1 Belvedere 4 ' ulica Bel¬ vedere št. 23. ob 8 V 2 uri zvečer. Po¬ ročevalca : (Regent in Doff-Sotta. V gostilni „AUa Citta di Gaeta“ ul Media št. 48 ob 8 in pol uri zvečer. Poročevalec: Piazza. V gostilni „Antica Lavandera 44 ulica deli'Indlistria čt. 41). ob 8 in pol uri zvečer. Poročevalec: Pagnini. V gostilni „Alla Marinella 44 ul. S. 31. 31agiore Št. 3. ob 8 uri zvečer. Poroče¬ valec: Cerniutz. V gostilni „Ai dodici Moreri 44 ulica 1 Morcri v Rojanu ob 8 . uri zvečer. Po- ; ročevalec: Milost. X nedeljo 30. t. m. V gostilni „Pri Kroni 44 v Rojanu ob 10 in pol uri zjutraj. Poročevalca: Re¬ gent in Tuntar. X pomleljek 31. t. 111 . V novem konsumnem društvu v Ko¬ loniji št. 233 ob 10 uri zjutraj. Poro¬ čevalec: Milost. *** Pretečeni teden je priredila naša stranka v mestu dvanajst volilnih shodov. In vsi so bili dobro obiskani. Celo v gostilni „A1 piccolo pappagallo ‘ v ulici Ghega, je bil jako dobro obiskan, čeprav pravijo Edi- nostariji da ne, ki pa vendar ne bodo s tem zmanjšali števila navzočih, ki so bili poni večini slovenski delavci. „Edinost“ misli, ! da so bili narodni, zato ker so bili slo- j venski delavci. Pa se moti. V gostilni «Ali’Operaio» v ulici Ugo Fescolo, je prišlo do prepira med socialisti in ital. narodnjaki, ki so na shodu obre¬ kovali socialiste ravno tako kakor nas obrekujejo slov. narodnjaki. En socialni demokrat je bil od enega ital. nacionalca j ranjen z nožem. To je res kultura. Pa mi gremo naprej, ker je z nami ljudstvo. Domače stvari. A T aš občinski program ni všeč ne slovenskim ne italijanskim narodnjakarjem. To nas veseli. Od nas ne bo nihče zahte¬ val, da bi se, pri sestavljanju programov, ozirali na želje narodnjakarjev. Smešno je pa, da hočejo kritizirati naš program vo- voditelji slovenskega narodnjakarstva, ki. nimajo niti toliko sposobnosti, da bi na¬ pravili zase poseben program, po katerem naj bi potem ravnali. Ako tega niso zmožni, nimajo niti pravice kritizirati. Kritizirati sme samo kdor pokaže, da- je sam zmožen kaj narediti. Tega pa slovenski narodnja¬ karji niso pokazali v vseh petdesetih letih svojega obstanka. Kdor hoče kritizirati, mora imeti tudi svoje misli, svoje cilje, teh pa nimajo gospodje, ki se zbirajo v narodnem domu. Dr. Rybar je n. pr. na shodu pri Sv. Ivanu kritiziral naš pro¬ gram tako kakor ga je kritiziral „Piccolo“. Mož se je kritiko iz „Piccola“ enostavno naučil na pamet in jo je potem prodajal svojim poslušalcem kot sad svoje modrosti. Za moža, ki hoče biti voditelj vseh Slo¬ vencev, je to pač zelo žalostno. Sicer je pa naravno, da to kar v našem programu ne ugaja italijanskim nacijonalcem, ne ugaja niti slovenskim nacionalcem. Slovenski in italijanski nacionalci hočejo braniti koristi bogatejših slojev, mi pa hočemo braniti koristi revnega ljudstva. Slovenski in itali¬ janski narodnjaki hočejo, da bi se slovensko in italijansko delavno ljudstvo med seboj ljubilo in skupaj nastopalo za svoj blagor. „Piccolo“ pravi, da hočemo mi z našim de¬ lovanjem škodovati italijanski stvari, Rybar je pa na shodu pri Sv. Ivanu povedal, da je naše delo škodljivo slovenski stvari. Slovenski in italijanski narodnjakarji so tedaj združeni v boju proti naši delavski stranki. Delavstvo naj se pa združi proti slovenskim in italijanskim nacionalcem. To bo pač najlepši odgovor enim in drugim nacionalcem, katerih najglavnejša skrb sedaj je ta, da obrekujejo in ščuvajo delavce proti delavcem. 14je so narodni izdajalci ? Po- | slušajte in strmite, kaj se je zgodilo na ; zadnji seji trgovsko-obrtne zbornice v j Ljubljani. Dr. Ambrositsch je prečital po¬ godbo za skupen nastop ki so jo sklenili kranjski liberalci z nemci leta 1901. V tej pogodbi je med drugim rečeno tudi ; sledeče: • 1. Slovenski liberalci bodo pri volitvah . v deželni šolski svet Kranjski oddali svoje ’ glasove Nemcem. 2. Slovenski liberalni poslanci sc bodo zavzeli zato, da dobe Nemci „ stalno in za¬ gotovljeno zastopstvo r kranjski kmetijski družbi “. 3. Zavzeli sc bodo tudi da dobe zastop¬ stvo tudi v kranjskem deželnem kulturnem svetu. 4. Slovenska liberalna stranka priznava (la imajo Nemci pravico do primernega zastopstva v občinskem svetu v Ljub¬ ljani in v trgovinski zbornici. Zavzeli se bodo liberalni poslanci, da Nemci dobe tudi to primemo zastopstvo. 5. Slovenski liberalni poslanci se zave¬ žejo, da bodo podpirali nemško gledališče v Ljubljani enako kakor slovensko. Sloven¬ skemu gledališču bodo smeli liberalni poslanci dovoliti izredno podporo samo tedaj ako bodo Nemci dovolili. 6. Slovenski liberalci se zavežejo stopiti z Nemci v trajno zvezo po v to svrho izvoljeni komisiji, da se z njimi, o vsaki važnejši zadevi, tičeči se deželnega zbora ln odbora kranjskega, dogovore ill le spo¬ razumno nastopajo. 7. Slovenski liberalni poslanci sc zave¬ žejo, da se bodo pri vsaki korporaciji, ki je odvisna od deželnega zbora, oziroma odbora, ozirali na to, da dobe Nemci pri¬ merno zastopstvo. 8. Zavežejo se, da bodo slovenski libe¬ ralni volilci v mestni kuriji Kočevje-Rib- nica, glasovali za nemškega kandidata. Take in enake reči obsega pogodba ki so jo bili sklenili slovenski liberalci z Nemci v Ljubljani. Z Nemci so bili tedaj zvezani tisti slovenski liberalci, ki imajo narodnost vedno v ustih, tisti slovenski liberalci, ki na vse štiri vetrove pripove¬ dujejo, da jim je narodnost nad vse, tisti slovenski liberalci, ki vedno predbpcivajo drugim strankam, posebno naši, da ima zveze z Nemci. Ampak še neka druga stvar jc v tej pogodbi, ki je zelo pikantna. Ivan Hribar, vseslovan in župan ljubljanski, jc vedno ; trdil, da on ni podpisal nobene pogodbo z | Nemci. Še na seji trgovsko-obrtne zbornice dne 19. februvarja 1909 je povedal, da ni res, da bi bil 011 podpisal pogodbo z Nemci in da dobi, kdor nasprotno dokaže, na¬ grado. Dr. Ambrositsch je pa prinesel spis pogodbe na katerem so podpisani nemški veleposestniki Sehvegl, dr. Schaffer in grof Barbo ter slovenski liberalci dr. Tavčar, Grasselli in — Ivan Hribar, župan ljubljanski. Ko je Hribar to izvedel je dejal, da ni mislil na to pogodbo mar¬ več na neko poznejšo, katere da ni podpi¬ sal. No. „Slovenec“ glasilo kranjskih kle¬ rikalcev je pa objavil, da jc Hribar pod¬ pisal razen te pogodbe iz leta 1901 tudi pogodbo, ki so jo sklenili kranjski libe¬ ralci z Nemci leta 1895. Takšen je tedaj vseslovan in župan ljubljanski Hribar. To je njegova politična morala. Podpisuje pogodbe z Nemci, pa i pripoveduje ljudstvu, da to ni res. I 11 ljudstvo verjame. „Slov. Narod pripoveduje, da se liberal¬ cem ni treba ni treba sramovati take po- j j godbe. Mi pa bi res želeli vedeti, kaj bi „S1. Narod 1 ' dejal, da bi naredili tako po¬ godbo socialni demokratje? Kaj bi dejala. „Edinost“. Zelo zelo bi „Ed.“ vpila. Sedaj pa molči, ker so kranjski liberalci najve- j čji prijatelj i tržaških narodnjakarjev in ker ; je Hribar njih ljubimec. Ampak : Povejmi j kdo je tvoj prijatelj, in povem ti kdo si. j Tržaški narodnjakarji so prijatelji s kranj- ! škimi liberalci, kranjski liberalci so zvezani j z Nemci. Potem si bo ta čedna gospoda še upala napadati socialno demokracijo zaradi njene mednarodnosti! Iz te pogodbe jc pa raz¬ vidno, da imajo narodnjakarji narod samo na jeziku in da je zanje narod samo na¬ vadna molzna krava in nič druzega. i Polemika * „Edinostjo“ je nc- j mogoča. Tega mnenja smo bili mi že od nekdaj. V torek 25. t. m. je „Edinost“ naše mnenje še enkrat opravičila. V tej št. odgovarja „Ed. na našo notico o občnem zboru novoustanovljenega društva tobakar- narjev, ki smo jo objavili v pretečeni štev. našega lista. In kako odgovarja? Najprej pravi „Edinost“, da smo mi napisali, da bi moralo biti Slovence sram, da so si izvo¬ lili za predsednika Italijana. To ni res! Mi smo v posebni notici samo povedali, da je „Edinost napisala ,, Itcisi Italijan je gospod Giraldi — predsednik tobakarnar- jev vendar poštena dum'. To je „Ed.“ napisala v pondeljek dne 15. t. m. Pove¬ dati pa «dasi Italijan, je gospod Giraldi vendar poštena duša», pomeni, da je ves italijanski narod nepošten in da je le slu¬ čajno gospod Giraldi poštena duša, kljub temu da je Italijan. To je seveda zlobnost, ki so jo zmožni samo uredniki „Edinosti“. Zato smo pa dodali notici naše mnenje in smo rekli: „Dast ste slovenski narodnjaki gospodje pri »Edinosti" bi se morali ren- dar sr a morah kaj taeega napisati'. Ako je kodo zmožen čitati v teh vrsticah be¬ sede, ki nam jih predbaciva „Edinost“ češ da smo rekli, da bi moralo biti Slovence sram, da so si izvolili v društvu tobakar- narjev za predsednika Italijana, jc vreden nagrade. I ac ves drugi je pomen naših besed, zato pa danes ponovimo: Daši ste slovenski narodnjaki, gospodje okolu „Ed.“ I bi se morali sramovoti napisati, da smo rekli mi, da bi moralo biti Slovence sram, da so si izvolili v društvo tobakarnarjev za predsednika Italijana. Gospodje pri „ Edinosti 44 bodo takrat morda razumeli naše besede. Nadalje pravi „Ed. da sc mi, ki sicer vedno govorimo o bratstvu med narodi, i z - podtikamo, da se je vsaj v društvu toba¬ karnarjev doseglo med Slov. in Ital. pošteno sporazumljenje. In zopet je „Ed.“ napisala laž. Mi smo povedali samo, da „Edinost“ dovoljuje tobakarnarjem, da se med seboj mednarodno združijo, dočim trdi vedno, da morajo biti slovenski delavci organizirani samo na narodni podlagi. Kdor čita „Ed.“ mora pritrditi, da je^to res - Potem pravi „Ed. 4 ’, da tobakarnarji niso kapitalisti, za kakoršne bi jili radi mi pred¬ stavili. Pravi, da so tobakarnarji pravcati reveži — delavci, ki se od dne do dne trudijo za vsakdanji kruh. Mi smo rekli, da so tobakarnarji delodajalci. Saj tisto društvo ni društvo uslužbencev in uslužbenk v tobakarnah, marveč društvo lastnikov tobakarn. Lastniki tobakarn pa niso taki reveži, kakor nam jih slika „Edinost“. To vemo mi in vedo tudi gospodje pri „Ed.“ I 11 lastniki tobakarn so delodajalci, ker v tobakarnah navadno ne delajo sami, marveč imajo plačane uslužbenke. To bi bilo pravzaprav dovolj, da poka¬ žemo javnosti, kako zlobna je „Edinost“ kadar govori o socialnih demokratih. Ravno tako pa, kakor se je lagala „Ed.“ v tej notici; ravno tako, kakor je imela „Ed.“ pri tem pogum prhdbacivati nam besede, ki jih nismo nikdar napisali, ravno tako laže „Ed.“ vedno kadar govori o socialistih. Laž je pač sad morale, ki vlada v Narod¬ nem domu. Kar se pa tiče pometanja s slovenskimi delavci, ki se baje vrši v Delavskem domu moramo povedati še sledeče: Slovenski delavci so v Delavskem domu stokrat bolj spoštovani kakor v Narodnem domu. V Delavskem domu se slovenski delavci lahko kaj nauče, ker imajo v svojih društvih na razpolago toliko slovenskih in sploh slova¬ nskih knjig, časnikov, leposlovnih in znan¬ stvenih revij, kolikor jih ne zmorejo vsa tržaška mestna in okoličanska narodna društva skupaj. Da končamo: Ako smo rekli, da se „Ed.“ o socialistih vedno laže, smo ob enem povedali, da se je tudi v torkovi notici zlagala tako, kakor jim predpisuje narodnjaška morala. Pika. V Škorklji so sklicali včeraj narodnja- karji za volilce, ki bivajo v Rojanu in v mestu shod. Vseh skupaj, z dr. Rjbarcm, dr. Vilfanom, Jakličem, Buioiiom, Mandičem in enakih v narodnem boju še ne popolnoma osivelih mož vred, se je zbralo v tesnih prostorih gostilne „A1 cole di Scorcola“ kakih 40. Na vrtu pa, ki niso našli pro¬ stora v gostilni se j c zbralo hakih 60 sodrugov. Zaradi tega shoda v Škorklji so morali narodnjakarji prenesti zaupni shod pri Sv. Ivanu pri Trstu. Najprej je dol¬ gočasil navzoče dr. Rybar. Za njim je pa Mandič streljal slovansko-mednarodne kozle. To sc pravi. Oba sta metala blato na so¬ cialno demokracijo, da je, smrdelo do neba. Odgovoril jim je pošteno sodr. Milost, ki je dokazal, da ne znajo narodnjakarji nič drugega nego lagati in obrekovati poštene ljudi. Seveda so bili gospodje jezni, pa so jih morali vendar le slišati. Kadar so mestni narodni volilci odšli iz Skorklje v mesto so si napolnili žepe kamenja, pa so čakali, da bi šli tisti v naši j sodrugi, ki bivajo v spodnjem delu Škor- klje naprej, da bi za njimi bičali naše na¬ rodno kamenje. _ -Naši sodrugi so zapazili takoj narod¬ njaški manever, pa so pustili, da so šli naprej oni, mestni narodni volilci. Jstsno sta Soči' prostor za Knafličeve konfuzije, no, te konfuzije so imponirale tudi gospodom okoli „Edinosti“. Prav! Knaflič je nakopičil toliko protislovij in obenem drznih trditev, da je političnemu nivoju tržaških voditeljev moralo imponirati. Resna polemika s člankom v „Soči 11 in „Edinosti ‘ je pač nemogoča. Rekli smo že, da sta dr. Tuma in dr. Dermota pozvala goriške predavatelje na javno diskusijo, sta pa na to dobila v „Soči“ odgovor, „da niso še gotovi 11 za to. Predsednik N. D. O. Vladimir Knaflič pa je svojo srečo v di¬ skusiji že poskusil vpričo goriških akade¬ mikov z drjem. Dermoto ter je zapustil za seboj le sodbo : 1.) da je docela nesposoben za znanstveno diskusijo in 2.) da nima niti enega jasnega pojma o socijalizmu. Tako je končno, gospodje okoli „Soče“ in „Ed.“! Pred javnostjo in na pristojnem mestu ne znate in se ne upate! V svojih listih, na¬ menjenih za ljudi, ki čitajo brezmiselno, pa se z nakopičenimi frazami bahato razpo- stavljate! Posebno zavratno je nastopil predsednik N. D. O. proti sodrugu dr. H. Tuma. Tega se je v Gorici izključilo od predavanj, da bi ne vplival na mladino. Predaval pa je vendar vsaki teden celo zimo slovenski in italijanski mladini (in tej zadnji še predava) in pristop je vsakemu, tudi Knafliču prost. Posebi se razume, da od inteligence nikogar blizu ni bilo in ga hi. Knaflič ni stopil v najmanjšo dotiko s sodrugom drjem. Tumo in drzne se ga so¬ diti ne vemo po čem. Dr. Tuma je spisal «Jugoslovanska ideja in Slovenci* in pod¬ pisal celo vrsto člankov v „Deh Listu“ ki so Knafliču na razpolago za polemiko. Se¬ veda Knaflič za to niti ni. sposoben, niti se ne upa. Zaradi tega si izmišlja različne teorije, ki bi jih propagirala dr. Tuma in dr. Dermota. Kaj se pa pravi, liberalni gospod Knaflič, podtikati komu besede, ki jih ni rekel, in potem polemizirati z njim ? In kaj se pravi, nekdanji sabljač Knaflič, vabiti na diskusijo in potem «auskneifati>> ? \ .,Soči" se je naprednjaštvo zopet jelo hvaliti s svojim znanjem. Še sedaj jih peče goriške liberalce, ker smo pred me¬ seci v „Del. Ltstu“ osvetlili njihovo mo¬ drost, ki jo je prodajal njih najbolj učeni reprezentant dr. Puc v predavanjih o so- sialnih teorijah. Takrat se je reklo, da izi¬ dejo ta predavanja v posebni brošuri; zato smo svojo kritiko omejili le na nekatere podrobnosti. Te brošure pa od nikoder ni. In je tudi no bo. Še ložje, nego pri pre¬ davanjih samih, bi se namreč potem moglo konštatirati, da je bila vsa ta liberalna modrost zajeta iz knjige: Gustav Maier, Soziale Bewegungen und Theorien bis zur modernen Arbeiterbewegung, ki je izšla 1898 1. v zbirki Aus Natur nnd Geistes- welt v Lipskem. Reklo bi se torej lahko, da so predava¬ nja bila preplankana; kajti učeni liberalni predavatelj niti povedal ni, iz katerega studenca črpa svojo znanost. S podrobno razlago tega plonkanja že še pridemo. Po¬ vedali bomo tudi o priliki, kako je nekdo, ki je napovedal predavanje o narodnosti in proletarijatu obljubil prosto debato, od strahu pred debato «zbolel», da je odpadlo predavanje z debato vred. Prav gotovo pa je, da bomo odslej goriško liberalno učenost še strožje kontrolirali, nego smo jo doslej. In brez usmiljenja! Kričačem bomo že za¬ mašili usta, tudi če bodo popularizirali vedo in znanost na narodno-napradni podlagi! društvene stvari. lijurislti oder priredi v nedeljo dne 30. t. m. v veliki dvorani gostilue Maganja v Sv. Križu, veliko veselico z dramatično predstavo. Igralo se bo žaloigro v 4 de¬ janjih «Marija Magdalena*. Med dejanji bo svirala vrla svetokrižka godba. — Začetek predstave ob pol 5 uri popoldne. Vstop¬ nina 50 vin. za osebo, sedeži I. vrste 50 vin., sedeži II. vrste 20 vin. Na mnogo- brojno udeležbo vabi ., DOPISI. GORIŠKO. Gorica. Javen shod v nedeljo 23. t. m. je bil jako dobro obiskan. Govoril je sodrug Pagnini o nameravani nakladi no¬ vih davkov ter o zunanji in notranji po¬ litiki Avstrije, vsled katere so nastala nova bremena. Sodrug Petejan je v kratkih be¬ sedah ponovil govor sodruga Pagninija. Ob koncu je bila sprejeta resolucija, kakor na vseh drugih shodih proti novim davkom. 1. Pekovski shod se je vršil v sredo dne 19. t. m., na katerem je govoril sodr. Šuligoj o pekovskih razmerah ter pozival pekovske delavce, da se pripravijo na novo gibanje. Nato je govoril sodrug Petejan o strokovni organizaciji ter o pomenu poli¬ tične organizacije za pekovske delavce. — Nato se je sklenilo prirediti vsaki teden pekovski shod, na katerem bo sodrug Pe¬ tejan govoril o strokovni, politični ter o gospodarski organizaciji. V nedeljo 30. t. lil. ob 10. uri zjutraj se vrši važna seja političnega odbora de¬ želne organizacije goriške in odbora go¬ riško krajne organizacije. Nihče ne sme manjkati. V pondeljek 31. t. m. ob 10. uri zju¬ traj, se vrši važno zaupno posvetovanje vseh plačevalcev strankinega davka v Go¬ rici. Sodrugi so naprošeni, da se udeleže tega zborovanja polnoštevilno. Sovodnje. Javen shod bo pri nas v nedeljo dne 30. t. m. ob 3 uri in pol pop. Dnevni red: 1. Novi davki; 2. Zavarova¬ nje za starost in onemoglost. Poročal bo sodr. Josip Petejan iz Gorice. Delavci! Kmetje ! Udeležite se tega važnega shoda v velikem številu. Rol. Vrtojba. V četrtek 20. t. m. se je vršil pri nas javen shod z dnevnim re¬ dom : Zavarovanje za starost delavcev in kmetov. Shodu je predsedoval Miha Gorkič. Poročal je sodrug Petejan, ki je pojasnje¬ val vladni načrt zavarovanja za starost ter obrazložil stališče naše stranke napram kmečkemu zavarovanju. Izpodbil je vsa obrekovanja meščanskih strank, da je so- cijalnodemokratična stranka nasprotna kmečkemu zavarovanju za starost. Razložil je namreč, zakaj socijalnodemokratična stranka zahteva, da se loči kmečko zava¬ rovanje od delavskega zavarovanja, ker vidi, da je namen meščanskih strank, ki hočejo združitev zavarovanje delavcev z zavaro¬ vanjem kmetov, samo zavlačevanje obojega zakona. Nato se je vršila dolga debata, ki so vanjo posegli sodrugi Gorkič., Arčon, Humar in dr., ki so zahtevali pojasnil glede plačevanja in dohodkov iz starost¬ nega zavarovanja. Pojasnila je dajal sodr. Petejan ter je predlagal resolucijo, v kateri vrtojbenski kmetje izražajo zaupanje so- cijalnodemokratičnim poslancem ter zahte¬ vajo ločitev delavskega zavarovanja od za¬ varovanja kmetov. Nato je zaključil preds. lepi shod, na katerem so kmetje pokazali, da se ne dado vlačiti za nos od meščanskih strank. Jlircn. V soboto 22. t. m. se je vršil v gostilni gda. Faganela Mihe dobro obis¬ kani shod, na katerem je poročal sodrug Petejan o zavarovanju za starost, o novih davkih ter o splošnih goriških razmerah. Razložil je tudi pomen politične organiza¬ cije za mirensko delavstvo'. Po shodu se je vršila kratka debata, na kar se je vpi¬ salo 20 novih članov v organizacijo. Ntubrcžimi- Naš shod. Kakor smo bili naznanili, se je vršil tedaj pretečeno nedeljo pri nas shod proti slabemu občin¬ skemu gospodarstvu in proti novim dav¬ kom. Shod se je vršil na vrtu gospodar¬ skega društva na katerem se je zbralo preko 400 oseb. Nad 100 oseb pa, ki niso našle prostora na vrtu so poslušali govor¬ nike na cesti. Shod je otvoril sodr. Marica. Za predsednika je bil izvoljen sodrug Mo¬ zetič, za Zapisnikarja pa sodr. Marica, ki je ob enem tudi prvi poročal o slabem občinskem gospodarstvu v Nabrežini. Ves govor sodruga Marice, priobčimo v prih. številki, ker je pač vredno, da izve tudi širša javnost na kak način zapravljajo na- brežinski narodnjakarji občinski denar in na kak način varujejo slovenski značaj Nabrežine. Nabrežinski občinski starešinarji sicer strašijo sodruga Marico in nas s tožbo. Toda upamo, da se bodo gospodje premislili, ker bi sicer prišle na dan stvari, ki bi bile uničevalne za nje. Dejstvo, da je prav v soboto umrl občinski blagajnik, ki je podal nam vse natančne podatke po¬ sebno o zadnjem slavnostnem žretju na račun blagoslovljenja pokopališča, na ka¬ terem so požrli 307 kron ljudskega de¬ narja, ne spremeni ničesar naše obtožbe. In mi izjavljamo danes še enkrat, da bomo šli naprej do cilja, dokler ne neha zaprav¬ ljanje občinskega imetja strani narodno- meščanskih Občinarjev. Kajti priznati je treba, da se menda nikjer ne najde občin¬ skih mož, ki bi se tako malo brigali za blagor občine in ljudstva, da se nikjer ne najde takih občinskih zapravljivcev, kakor baš v Nabrežini. Drugi je poročal sodr. Regent o novih daykih. Potem je pa govoril sodrug Milost v italijanskem jeziku. Ko je govoril še sodr. Marchiolli je shod enoglasno sprejel sledeči resoluciji. 1. «Na današnjem shodu zbrano občin¬ stvo pratestira najenergičneje proti slabemu občinskemu gospodarstvu in proti zaprav¬ ljanju občinskega imetja. Zlasti protestira, da se trosi ljudski denar v privatne poje¬ dine, kakor se je to zgodilo 19. t. m. kjer so občinski starešinarji pojedli 307 kron občinskega denarja. Shod izreka sedanjim občinskim svetovalcem nezaupnico in za¬ hteva, da odlože zaradi tega takoj svoja mesta. V slučaju, da bi občinski svetovalci ne hoteli ugoditi tej zahtevi občinstva, ki zveni zanje kot nezaupnica, zahteva shod, od kompetentne oblasti, da takoj razpusti sedanji občinski zastop ter razpiše nove občinske volitve. 2. Dne 23. maja 1909 v Nabrežini zbo¬ rujoči ljudski shod protestira z vso odlo¬ čnostjo proti namenom Bienertliove vlade, ki hoče delavskemu ljudstvu, čigar življe¬ nje je vsled industrialne krize in draginje živil in stanovanj itak že neznosno, naložiti nova težka bremena. Za deficit državnega gospodarstva, ki so ga povzročila dejanja, na katera nima ljudstvo nobenega vpliva, odklanja de¬ lavstvo vsako odgovornost in zahteva, naj se doseže ravnotežje v državnih financah tako, da se v primerno višji meri obdav¬ čijo kapitalistični in veleposestniški, brez dela tekoči dohodki. Nameravano zvišanje indirektnih davkov, ki zadene široke plasti samo od svojega dela živečega in nad vsako mero obremenjenega ljudstva, se mora kot pospeševanje siromaštva in pomanikanja brezpogojno odkloniti. Z načrtom o davku na žganje, zistemom kontingeutiranja se mečejo alkoholnemu kapitalu brez potrebe in pravice milioni in milioni na račun najsiromašnejših pre¬ bivalcev v žrelo. Z večnim oboroževanjem, ki zahteva zaradi nedemokratične politike veledržav- nega ugleda neprenehoma nove žrtye za militarizem in marinizem, je svetovni mir trajne v nevarnosti in tekmovanje v oboro¬ ževanju moia dobivati blazne oblike. Saniranje deželnih financ na račun de¬ lavnega ljudstva je absurdno, dokler nima delavstvo nobenega vpliva na deželno go¬ spodarstvo in je privilegiranim slojem mo¬ goče, rabiti dohodke iz ljudskih žepOv za namene, ki ljudstvu ne koristijo ali pa na¬ ravnost škodujejo. Delavstvo poziva torej zbornico poslan¬ cev, naj brezobzirno odkloni finančni načrt, ki hoče podražiti pivo in žganje, s tem izkoriščati neposedujoče široke plasti pre¬ bivalstva in vsled koristi, ki jo hoče država dobivati od alkohola, otežčati boj proti alkoholizmu. Delavstvo poziva zbornico, naj refor¬ mira davčni zistem na ta način, da se razbremencf siromaši sloji in da se odpro davčni viri s progresivriirim obdačenjem dohodkov, zemljiške rente, premoženja in dedščin. Delavstvo ponavlja, da zahteva z vso odločnostjo splošno in enako volilno pra¬ vico za deželne zbore, in povdarja, da je pripravljeno z vsemi sredstvi bojevati se za politično enakopravnost v deželah. Delavstvo pa protestira tudi proti na¬ menu, da bi se regulirali tarifi na državnih železnicah tako nesocialno, kakor namerava vlada, da bi se zvišale vozne cene za tretji razred v višji meri kakor za prvi in drugi razred ter da bi sc vpeljala s tarifno re¬ formo glede na premog po ovinkih varst¬ vena carina za premogarske kapitaliste. Delavstvo odobrava odločno opozicijo socialno-demokratičnih poslancev proti škod¬ ljivim, nesocialnim finančnim načrtom vlade in poziva vse poslanče, naj z vso odlo- nostjo nastopijo proti zvižanju indirektnih davkov in socialno pravično ureditev dav¬ čnega zistema. Po shodu se je vrši la na lepem vrtu gostilne lepa domače zabava. V zadnjem dopisu iz Nabrežine se je vrinila panota. Napirano je bilo, da je 16 t. m. izplačal 307 kron za pojedino Občinarjev tajnik iz bolniške blagajne. Čita naj se pa: To sveto je izplačal ob¬ činski blagajnik iz občinske blagajne. Pismo iz Gorice. v. Banca popolare je torej ustavila plačila. Deficit znaša 1,000.000 K. Gospodje go- riški, tisti, ki so do sedaj predstavljali kremo goriškega italijanskega liberalstvu v socijalnem, ekonomičnem in političnem oziru, so založili že lepe stotisočake, da bi se ognili polomu, pa je bilo premalo. Šo¬ vinistični župan Giorgio Bombig je moral baje položiti «na žalostni oltar domovine* vse svoje, tako da mu je postala sedaj edina zaslomba županski stol. Pravzaprav bi moral kot pravi gentleman tudi tega zapustiti, pa ravno sedaj bi bilo to bridko! Pri krizi Banca popolare je prizadeta tudi slovenska klerikalna firma prve vrste, mož, ki je silno rad igral veletržca. Daleč izven Slovenskega ima svoja podjetja, vsa fundirana z denarjem Bance popolare. Ta slučaj kaže prav žalostno vzajemnost naše buržoazije. Zagrizen slovenski kleri¬ kalni magnat špekulira izven slovenskih krajev z laškim denarjem, in laška banka mu lahkoverno zaupa tisočake in tisočake. Samo lov za profitom na eni in na drugi strani. Nič bolj kot Banca popolare pa ne špe¬ kulira liberalna slovenska Trgovsko-obrtna zadruga, ustanovljena, da organizira sloven¬ sko trgovino in obrt v kolektivnem zmislu in potom samopomoči, po vzgledu zavodov za trgovino in obrt. Ta zadruga je prešla leta 1902 pod absolutno gospodarstvo predsednika izvrševalnega odbora narodno- napredne stranke. Z denarjem, namenjenim trgovstvu in obrtništvu, se je zgradil tr¬ govski dom proti vsakemu zdravemu eko¬ nomičnemu in finančnemu načelu, Trgovski dom, ki s svojimi ^prireditvami zapeljuje še prešibki srednji stan goriški v nepri¬ merne stroške. Kupil se je Siidbanhotel, ; katerega je zadruga po sklepu istih gospo¬ dov, ki so mislili imeti dobiček z obrato¬ vanjem hotela, pa so imeli ogromno izgubo,’ prevzela v lastno režijo ter rešila tako gospode, ki sede po eni strani v načelstvo Trgovsko-obrtne zadruge, po drugi strani pa so tvorili nesrečni konsorcij Siidbahn- hotela. Kako so ti gospodje sploh med se¬ boj pokrili svoj deficit, je tajnost, zakrita v knjigah Siidbahnhotela in Trgovsko- obrtne zadruge ali pa — nikjer. Slovensko trgovce in obrtnike, za katere je bil zavod ustanovljen, to vendar itak nič ne briga! Saj morajo molčati, ako hočejo biti deležni vsaj kolikortoliko pokroviteljstva liberalnih vodečih gospodov. In s tistim denarjem so se kupile še hiše in podprla druga podjetja brez narodno-ekonomičnega pomena za Go¬ riško. Zato je danes tudi na slovenski li¬ beralni strani ekonomični položaj pobeljen grob. Konkurzi se bližajo i na slovenski strani in vsa slovenska denarna moč je malo več kot goli nič. Pri tem pa ima „Sočn“ še nesramnosti dovolj, da vabi slo¬ venske trgovce in obrtnike na limanice: odpirati podjetja v Gorici. Mizerija banke popolare in Trgovsko-obrtne zadruge je precej enaka. Razlika je le ta, da je bila pri banki popolare akutna, pri Trgovsko- obrtni zadrugi pa je — kronična. Pulile malomeščanske glave — pa špe¬ kulacija!? Navadni kramarji ste. . .’.. Strokovni pregled. Pekovski delavci so vabljeni na važen shod, ki bode v nedeljo drie 30. t. in. v Delavskem domu ul. Boschetto 5. I. nad. ob 10. uri zjutraj. Krajevna skupina klesarjev v Trstu naznanja, da bodo stopili tuk. klošarji kmalu v mezdno gibanje in je Trst za klesarje že sedaj zaprt. Noben klesar naj tedaj do novih obvestil ne išče dela v Trstu. Pekovske delavce opozarjamo, da se nahajajo njihovi tovariši v Dubrovniku V plačilnem boju in je vsled tega Dubrovnik za pek. delavce zaprt. Izdajatelj in odgovorni urednik VINKO KERMOLJ. Tiska.TISKARNA MODERNA“M. Susmel & Comp ulica della Zonta 8. kovač v Gor. Vrtojbi ie odprl lastno prodajalno in popravljalnico = dvokoles — v Gorenji Vrtojbi Kolesa prodaja po prav niških cenah! v. . PAGAMI : TRST. Ulica Acquedotto št. 6. -: okraskov, parfu- Velika zbirka igrač, mila, ovratnikov, zapestnikov, m arp kravat, i. t. d = Iv V KOI. G E K B K C = BRIVEC v ulici delle Acque št. 17. lOieotcii mesečni tarif*. Sterilna svetilka Long mila. Kbirka parfumarij in Podpirajte edino Josipa Gorenjca, Trst, ul. Vaidirivo 40 TRST = LIKflRICfl = | JlklJA POLLAK 1 TRST U ulica Sette Fontane štev. 5.1. nad. H IB Priporoča sc sodrogom. p Nova klobučarnica GEORGIO DE LUISA predkratkim otvorjena v ul. Barriera Vecchia št. 2 Velikii zbirka najnovejših klobukov in kap vsakih oblik iz najboljših tovarn. Cene zelo nizl