Posamezni izvod 1.30 Sil., mesečna naročnina 5 Šilingov.
V.h.h
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Franjo Ogris, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124.
Letnik XIII.
Celovec, petek, 7. marec 1958
Štev. 10 (826)
Razveseljiv rezultat občinskih volitev:
Močna okrepitev naprednih sil
Ob neznatno večji udeležbi kakor pred štirimi leti so — razen Celovca in Beljaka — koroške občine, katerih številoi je bilo s strnitvijo nekaterih dosedanjih samostojnih občin zmanjšano od prejšnjih 240 na. sedanjih 227, minul o- nedeljo izvolile svoje občinske predstavnike. Večja pomembnost teh volitev spričo podaljšanja poslovne dobe novih občinskih odborov na šest let ni bistveno povečala udeležbe in se v deželnem povprečju vsak deveti volilni upravičenec ni poslužil svoje demokratične pravice soodločanja o bodočem vodstvu ohčiinskih zadev.
Izid valitev ni pokazal bistvene spremembe V sorazmerju političnih sil v deželi. Socialistični stranki kot zagovornici materialnega: in duhovnega napredka in Večje samouprave v občinah je uspelo še utrdilti pozicije, ki si jih je že priborila na zadnjih občinskih volitvah pred štirimi leti. S pridobitvijo* 5628 novih volivcev je dosegla 49,6 °/o Vseh veljavnih glasov in s tem doslej najvišji odstotek. Znatnejšega prodora V podeželjske občine zlasti v severnih iin zahodnih krajih Koroške sicer ni mogla zabeležiti, ponekod ji je na-
Prihodnje zasedanje avstrijsko-jugo-slovanske komisije bo v Beogradu
Na prvem plenarnem zasedanju mešane avstrijskoi-jugoslbvanske komisije, ki je od 25. do 27. februarja zasedala na Dunaju, so določili dtreVnij red razgovorov ter ustanovili Več pododborov, ki zdaj obravnavajo posamezna Vprašanja. Pododbori bodo d!o 31. marca; izdelali svoja poročila o doseženih uspehih ter jih predložili obema predsednikoma komisij. V teku meseca ajprila pa se bo mešana avstrijsko- jugoslovanska komfeija sestala v Beogradu, kjer bodo nadaljevali z delom.
Uradno poročilo o plenarnem zasedanju komisije na Dunaju poudarja, da so razgovori potekali v duhu prijateljstva in medsebojnega razumevanja.
Raab bo julija odpotoval v Moskvo
Uradno je bilo sporočeno, da je sovjetski veleposlanik v Avstriji S. G. Lapin obiskal zveznega kanclerja inž. Raaba in mu izročil sporočilo*, v katerem vlada Sovjetske zveze predlaga, naj bi avstrijska vladna delegacija obiskala Moskvo v mesecu juliju ali avgustu. Zvezni kancler se je za predlog zahvalil in s svoje strani predlagal, da bi avstrijska vladna dele-gaciia obiskala Sovjetsko zvezo v tednu od 13. do 20. julija tega leta. Sovjetski Veleposlanik bo kanclerjev predlog sporočil svoji vladi v Moskvi.
ZDA so izstrelile drugi umetni satelit
Združene države Amerike se neumorno trudijo, dla bil na področju umetnih satelitov dosegle ali pa celo prekosile Sovjetsko zvezo. V sredo so z raketnega oporišča Cape Canavarel s štiristopno »Jupiter C«-raketo izstrelili drugi umetni satelit, ki tehta žel nekaj več kot prvi, namreč 15,5 kg. Raketa je le počasi' pridobivala na višini 'h končno V 30 sekundah izginila 1800 metrov visoko V oblakih. Tako so jo mogli zasledovati le po signalih, ki jih je oddajal satelit v raketi. Dve uri so napeto pričakovali nadaljnjih poročil o usodi satelita. Končno so morali ugotoviti, da je raketa krenila s predvidene poti. Končno se sledila še poraznejša poročila, po katerih se je drugi ameriški umetni! satelit, imenovan »Beta«, sploh izgubil ter ne kroži več okoli Zemlje, marveč verjetno leži nekje v morju.
sprctnik uspel celo oslabiti nekaj dosedanjih položajev, občutno pa je utrdila, svoj vpliv predvsem v industrijskih središčih. Posebne pomembnost pripisuje socialistični tisk dejstvu, da so z osvojitvijo socialistične večine v Smohoru sedaj v vseh okrajnih mestih Koroške socialisti v večini.
Za presojo moči Ljudske stranke v posameznih občinah tudi te volitve ne dajejo prave podlage. OVP tudi tokrat v mnogih krajih ni nastopala pod' svojim imenom, marveč se' je, kjer ji je1 to še uspelo, povezovala V enotne liste, domovinske in druge skupne liste s pristaši FPO s ciljem propagiranja tako imenovane protimarksi-stične* fronte. Vpliv teh dveh meščanskih strank je še slej ko prej najbolj viden na Zgornjem Koroškem. Vendar pa kaže, da se je OVP nadejala boljših rezultatov, saj se nieno koroško glasilo krčevito trudi, da bi prikazalo javnosti višje številke za svoj blok s tem, da jim enostavno prišteva tudi volivce vseh krajevnih demokratičnih list na, našem ozemlju, čeprav je vsakomur znano, da so poleg volivcev socialistične stranke prav te skupine najbolj viden izraz odpora mnogih naših ljudi! proti nazadnjaški in nestrpni politiki obeh meščanskih strank v naših krajih. V merilu vse dežele vsekakor drži ugotovitev socialistov, da je koroško* prebivalstvo s svojim pretežnim glasovanjem za socialistične kandidate dokazalo* svojo politično zrelost.
V mnogo večji meri pa velja to* za tisto koroško* ozemlje, kjer živi drugo* ob drugem slovensko in nemško govoreče
Nenačelnost ameriške zunanje politike, o kateri so mnenja tudi med' zahodnimi državami že precej deljena, je postala še bolj očitna, ko je ameriški zunanji minister Dulles na svoji redni tiskovni konferenci zavzel stališče' do nedavnih predlogov sovjetske vlade glede sklicanja predhodnega sestanka zunanjih ministrov kot uvod v konferenco Vodilnih državnikov. Sovjetska vlada je namreč V svojih najno*-Vejših predlogih pristala na svoječasno* zahtevo* Zahoda, da je treba pred sestankom na! najvišji ravni sklicati konferenco zunanjih ministrov in s tem odstranila še zadnje pomisleke zahodnih držav.
V pismu, ki ga je sovjetski zunanji minister Gromifco naslovil na francoskega zunanjega ministra Pineaua, je* poiudarje-
Tisočem ameriških znanstvenikov, ki so pred, meseci resno svarili pred nadaljevanjem z atomskimi poskusi, so se pozneje pridružili številni znanstveniki in profesorji širom sveta. Kampanji proti tem nevarnimi poskusom, pa se* je* v zadnjem čar su pridružil še odpor proti opremi vojske z atomskim orožjem, s katerim hoče Amerika: osrečiti tudi svoje zaveznike V Evropi. Ta odpor zavzema vedno večjil obseg zlasti v državah zahodne Evrope, tako, v Zahodni Nemčiji in Angliji, kjer dobiva že izrazito množičen značaj.
Medtem ko se zahodnonemška vlada še ni dokončno odločila, ali naj bi se okoristila s širokogrudno ponudbo Amerike ih svoje čete opremila z atomskim orožjem, je angleška vlada ta korak že storila in heče državi poleg tega s proizvodnja lastnih atomskih bomb ohraniti značaj velesile. Med širokimi plastmi prebivalstva
prebivalstvo. Na ozemlju dvojezičnih šol so se volilvci v še Večji meri kakor drugod po Koroškem izrekli za demokratični in napredni razvoj v občinski politiki. Samo* na tem 60 občin obsegajočem ozemlju je Socialistična, stranka pridobila blizu 3000 glasov, dbčim sta OVP in FPO samostojno ih skupno komaj še dosegli sVoj rezultat iz leta 1954 in nič več, čeprav je bilo tokrat število Volilnih upravičencev večie kakor pred štirimi leti. Napredek. socialistov pa je* še bolj viden V porazdelitvi mandatov. Kljub novi ureditvi, po kateri je sedaj na tem ozemlju 60 od-borniških mest manj kot jih je bilo ob zadnjih občinskih volitvah, so* socialisti dobili 382 mandatov, dočim sta OVP in FPO izgubili 40 mandatov in jih na. ločenih in skupnih listah obdržali samo še 268. Razlika, v prid: socialistov se ie od prejšnjih 77 povečala na sedanjih 114 mandatov.
Jasno, da se volivci tudi pri občinskih volitvah ne odločajo zgolj iz vidikov svojih občinskih razmer marveč prav tako tudi po širših političnih konceptih posameznih strank. Na ozemlju dvojezičnih šol se je torej tudi minula nedeljo ponovno izkazalo*, da prebivalstvo teh krajev vedno* močneje podpira ne samo napredno občinsko* politiko, ki jo uveljavlja Socialistična stranka, marveč preko tega tudi širšo politiko strpnosti in miroljubnega sožitja na temelju r-'seL^jnega upoštevanja življenjskih potreb obeh narodov na tem ozemlju. Naraščajoča podpora te politike pa je hkrati najvidnejši in naj-učinkovitejšii odgovor tistim nazadnjaškim in nedemokratičnim krogom v OVP in
no, da hoče sovjetska vlada s svojim novim predlogom ugoditi željam in zahtevam. zahodnih držav. Sestanek vodilnih državnikov bi se po* mnenju sovjetske vlade lahko pričel že meseca junija, aprila pa bi se sestali z,unftnji ministri, ki bi sestavili dnevni red' konference na najvišji ravni ter sprejeli sklep o tem, katere države bil lahko sodelovale na tej konferenci. Gromiko je predlagal, da bi udeležbo* na obeh konferencah določili po paritetnem načelu in bi s strani Zahoda sodelovale Amerika., Anglija,- Francija in Italija, s strani Vzhoda pa Češkoslovaška, Poljska, Romunija in Sovjetska zveza, poleg tega pa bi povabili k sodelovanju še nevtralne države, ki niiso včlanjene v Atlantski ali Varšavski pakt. Glede dnevnega reda kon-
pa za tako dvomljivo itn hkrati nevarno početje razumljivo ne najde potrebnega razumevanja, marveč dobiva odpor proti atomskemu oboroževanju vedno* širši obseg. V zadnjih dneh je skupina laburističnih poslancev pozvala na večdnevni demonstrativni pohod iz. Londona proti Aldermastonu, središču angleške atomske produkcije Vodilni funkcibnarii zahodno-nemškega sindikata transportnih delavcev pa so zagrozili s stavko, če bi vlada oborožila čete s atomskim orožjem. Na, za-hodnonemško sindikalno* zvezo*, ki združuje okoli 6 milijonov članov, so se obrnili z zahtevo, da bi le-ta podprla nedavno zahtevo skupilne zahodnonemških univerzitetnih profesorjev po brezatomskem pasu v srednji Evropi, Sindikalni voditelji so poudarili, da ne more in ne sme ostati le pri resolucijah in protestih proti »vojaškim pustolovščinam«.
FPD, ki bi hoteli tudi v občinski politiki uveljavljati svojo nestrpnost in gospodo-valnost ter s podžiganjem narodnostne mržnje in odrekanjem enakopravnega sožitja odvračati pozornost .prebivalstva od potreb in nujnosti reševanja obilice življenjsko važnih gospodarskih, kulturnih in socialnih problemov v duhu demokracije in napredka.
Prav iz teh vidikov in v skladu s koncepcijami naprednih slovenskih organizacij je velik del našega ljudstva v pretežni večini občin slovenskega in dvojezičnega ozemlja zavestno in neposredno podprl socialistične kandidate. Ponekod pa so posebni krajevni pogoji tudi za te volitve spet narekovali potrebo* nastopanja raznih krajevnih demokratičnih, v glavnem de-lavsko-kmečkih volilnih skupin s ciljem zbiranja, tistih demokratičnih in po napredku stremečih volivcev, ki se iz kakršnih koli krajevno pogojenih razlogov še ne vključujejo v socialistične Vrste, zato pa s* samostojnim nastopom pomagajo slabiti pozicije nazadnjaških in šovinističnih meščanskih strank v naših krajih. Radiše, Blato, BilčoVs, Bela in razni drugi naši kraji so minulo nedeljo* na ta način neposredno ali posredno pripomogli, da se je misel napredka in socializma še bolj uspešno in odločilno kot doslej zasidrala in utrdila tudi že V izrazito podeželskih predelih. Če* je mislil UVP-jevski vojni minister v volilni kampanji z grožnjami proti našemu ljudstvu reševati omajane pozicije svoje stranke v naših krajih, je očitno dosegel prav nasprotni učinek. Na svoj načig. jo tudi! to .doprineslo, da se je še Več naših ljudi odločilo za napredne in demokratične kandidate*.
Očitno* razočaranje in slabe izkušnje pa v večini naših krajev niso doživele samo (Nadaljevanje na 8. strani)
ference pa predlaga, da bi obravnavali samo tista vprašanja,, ki so jih vsi udeleženci konference pripravljeni obravnavati, ne pa vprašanja, o* katerih je znano, da ni mogoče doseči kakršnekoli skupne točke v stališčih.
Ameriški zunanji! minister Dulles pa je na vse te stvarne predloge, ki v bistvu pomenijo pristanek Sovjetske zveze na svoječasne zahteve zahodnih držav, po že tradicionalni navadi odgovoril, da za Wa-shington niso sprejemljivi. Svoje odklonilno* stališče je skušal utemeljevati s starimi in že sila obrabljenimi frazami, češ da služijo sovjetski predlogi le propagandističnim namenom, ni pa povedal konkretnega razloga za sedanjo* odklonitev sestanka zunanjih ministrov, za katerega se je še malo prej ravno on posebno dosledno zavzemal.
Bistveno drugače je sovjetske predloge ocenila javnost v zahodnih državah, kjer so številni listi zlasti poudarjali, da pomeni zadnji sovjetski korak pomembno koncesijo Zahodu in je zdaj n,a zahodnih državah, da: s sVoje* strani pokažejo pripravljenost. V vladnih krogih pa so* se kmalu približali ameriškemu stališču ter se zlasti upirajo* načelu enakopravnosti, ki ga je sovjetska vlada predlagala za do-ločenje udeležencev na konferenci. S tem pa so* že jasno pckazalal, za kaj jim v bistvu gre:	tudi na, konferenci Vodilnih
državnikov bi hoteli s preglasovanjem vsiljevati nasprotni strani svoje mnenje.
Iz komentarjev, ki so jih izzvali najnovejši sovjetski predlogi, je razvidno, da je bil nedavni optimizem glede sklicanja konference vodilnih državnikov morda nekoliko prenagljen. Zdaj namreč prevladuje mnenje, da so priprave za konferenco •— vsaj prehodno — zašle v slepo ulico, ne nazadnje po* krivdil ameriškega zunanjega ministra Dullesa,.
Priprave za sestanek vodilnih državnikov spet v slepi ulici?
Odpor proti atomskemu oboroževanju se širi

Občinske volitve v številkah
Za nedeljske občinske volitve je bilo skupno 228.662 volilnih upravičencev, od katerih se jih je 203.005 poslužilo volilne pravice in je volilna udeležba znašala torej 88,77 °/o. Veljavnih glasov je bilo oddanih 200.178, od katerih so dobili socialisti — liste SPO in imenske liste — 99.243 glasov ali 49,6 °lo (leta 1954 so dobili 93.615 glasov ali 49,1 %); krajevne liste (razne demokratične, gospodarske in ne-
Volilni izid v občinah na
Podrobne volilne izide objavljamo le zi občine na ozemlju dvojezičnih šol in smo se pri navedbi posameznih strank ali volilnih skupin posluževali! poleg splošno znanih označb SPO, OVP, FPO in KPO še naslednjih kratic: KL = krajevne liste in demokratične, gospodarske in nestrankarske volilne skupine v občinah dvojezičnega ozemlja; EL = razne enotne liste OVP in FPO; kršč. = slovenske klerikalne skupine. Pri volilnih številkah smo navedli število glasov ter za poševno črto število mandatov posameznih skupin, dočim navajamo v oklepajih številke od zadnjih občinskih volitev.
Okraj Šmohor
Blače: SPO 100/3 (76), OVP 210/6 (193); Brdo; SPO 402/6 (378), EL 343/5 (OVP 296); Goriče:	SPO 175/5	(148), OVP 137/4
(OVP 74, EL 90);
Št. Štefan:	SPO 517/6 (460), EL 385/5
(OVP 276, VdU 151);
Okraj Beljak
Bekštanj: SPO 1540/9 (1279), KL 244/1 (267), EL 1136/7 (1227), KPO 43 (47);
Bistrica na Zilji: SPO 173/4 (153), OVP 179/5 (OVP 151, VdU 40);
Kostanje:	SPO 259/5 (276), OVP 117/2,
FPO 175/4 (EL 264);
Ltdince: SPO 238/4 (372), EL 453/7 (293);
Lipa: SPO 516/8 (440), OVP 160/2, FPO90/1 (EL 256);
Loga ves: SPO 311/3 (486), KL 224/2 (186), EL 331/4	(311), nestrankarska lista
189/2;
Marija na Zilji: SPO 691/8 (675), OVP 268/3, FPO 58 (EL 374), KPO 50 (52);
Proizvodnja jugoslovanske tekstilne industrije narašča
Lani se jugoslovanske tekstilne tovarne izdelale 44.236 ton bombažnega, 13.090 ton volnenega in 6376 ton platnenega prediva. Bombažnih tkanin so izdelale 207, volnenih pa 33 milijonov kv. metrov. Umetne svile so izdelale kakih 14,5 milijona kvadratnih metrov. Razen lega je narasla tudi proizvodnja konfekcije. Jugoslovanske tekstilne tovarne so razen tega lani izdelale še 19,435.000 kvadratnih metrov perila, 10,761.000 kv. metrov oblek in 32,343.000 parov nogavic.
strankarske volilne skupine V posameznih občinah dvojezičnega ozemlja) 2848 glasov (pri zadnjih volitvah 2887 glasov; OVP, FPO in različne Einheitsliste so dobile skupno 93.846 glasov ali 46,9 °/o (leta 1954 so imele 84.961 glasov odnosno 46,2 %); krščanske liste 738 glasov (zadnjič še 1189 glasov); KPO je tokrat dobila 2660 glasov, to je 1,3 °lo (leta 1954 je imela 3853 glasov ali 1,7 °/o); razne druge liste 580 glasov.
ozemlju dvojezičnih šol
Podklošter: SPO 2223/12 (2074), OVP 567/3, FPO 292/1 (EL 660), KPO 189/1 (206); Rožek: SPO 156/4 (130), EL 187/5 (EL 169, KL 41);
Smerče: SPO 530/6 (519), OVP 221/2, FPO 408/5 (EL 605), KPO 68 (70); Straja vas: SPO 266/6 (280), KL 39 (44), OVP 226/5 (EL 154);
Št. Jakob v Rožu: SPO 1119/9 (968). EL556/4 (567), KPO 171/1 (145), Kršč. 383/3 (454);
Vemberk: SPO 1021/9 (930), OVP 255/2, FPO 279/2 (EL 569);
Vrba: SPO 421/5 (525), EL 746/8 (666);
Okraj Celovec
Bilčovs skupna z Zgornjo Vesca): SPO 350/5 (SPO 92, KL 291), EL 394/6 (318);
Bistrica v Rožu: SPO 651/7 (511), KL 85, EL 359/4 (EL 489, Kršč. 70, KPO 36);
Borovlje: SPO 2036/12 (1773), OVP 815/4, FPO 139 (EL 1124), KPO 221/1 (295);
Dholica: SPO 592/7 (605), EL 316/4 (EL 270, KPO 31);
Grabštanj: SPO 539/6 (585), OVP 309/4, FPO 276/3 (EL 478);
Hodiše: SPO 400/7 (393), KL 88/1 (108), OVP 170/3 (133), FPO 19 (23);
Kotmara vas: SPO 489/6 (470), KL 136/1 (97), EL 345/4 (320);
Medborovnica: SPO 354/6 (325), KL 48 (63), EL 146/3 (172);
Mcdgorje: SPO 254/5 (246), OVP 197/4 (EL 231);
Otok: SPO 224/4 (223), OVP 274/6 (266), FPO 82/1 (VdU 79, KPO 36);
Pokrče:	SPO 497/7	(508), OVP 261/3
FPO 79/1 (EL 330);
Radiše:	SPO 150/4 (SPO 50, KL 103),
EL 107/3 (OVP 79, VdU 43);
Sele: SPO 279/6 (267), KL 162/4, OVP 57/1 (40, Kršč. 156);
Slov. Plajberk: SPO 81/2 (123), KL 84/3 (37), OVP 62/2 (EL 85), lista Brojanov 55/2;
Svetna vas: SPO 115/2 (134), KL 92/2 (103), OVP 174/3 (144), FPO 55/1 (57), KPO 46/1 (37);
Škofiče: SPO 525/8 (315), KL 122/1 (167), OVP 152/2, FPO 54 (EL 245, KPO 36);
Šmarjeta v Rožu: SPO 304/6 (251), OVP 151/3 (173), FPO 55/1 (43), Kršč. 69/1 (98);
Št. Tomaž: SPO 446/6 (405), OVP 357/5 (EL 382);
Trdnja vas: SPO 273/6 (260), OVP 140/3, FPO 41 (EL 169, WB 12);
Vetrinj: SPO 632/5, lista Berglitsch 547/4 (SPO 1060), OVP 363/3 (580), FPO 184/1;
Žihpolje: SPO 216/4 (209), OVP 229/4 (239), FPO 143/3 (105);
Žrelec: SPO 647/7 (542), OVP 327/4 (371), FPO 79 (89);
Okraj Velikovec
Bela: SPO 809/9 (750), KL 208/2 (91), OVP 239/2 (EL 332);
Bistrica pri Pliberku: SPO 582/7 (457), KL 254/3 (344), OVP 154/2, EL 74/1 (238);
Blato: SPO 206/3 (180), KL 347/5 (247), OVP 206/3 (298);
Djekše:	SPO 345/7	(334), OVP 243/4
(EL 314);
Dobrla vas: SPO 1402/10 (1286), KL 151/1 (158), OVP 814/6, FPO 82 (EL 856, KPO 39);
Galicija: SPO 463/7 (438), KL 84/1, OVP 242/3'(EL 297, Kršč. 61);
Globasnica: SPO 197/3 (154), OVP 316/5 (EL 304), Kršč. 247/3 (252);
Grebinj:	SPO 536/6 (469), OVP 659/8,
FPO 250/3 (EL 773);
Libuče: SPO 364/7 (337), KL 107/2 (117), OVP 137/2, FPO 52 (EL 152);
Pliberk: SPO 222/4 (217), OVP 320/6 (332), FPO 27 (38), lista Arbeitsstein 54/1;
Ruda: SPO 493/8 (471), OVP 246/3 (178), FPO 60 (VdU 76, Kršč. 52);
Škocijan: SPO 776/7 (662), KL 208/1 (269), OVP 476/4, FPO 114/1 (EL 562);
Suha (Libeliče in Zvabek); SPO 347/6 (312), OVP 243/4 (112), FPO 43 (EL 237), Kršč. 84/1 (15);
Št. Peter na Vašinjah:	SPO 410/7 (396),
EL 288/4 (239);
Tinje: SPO 158/4 (170), OVP 132/4, FPD65/1 (EL 173);
Važenberk: SPO 777/8 (684), OVP 405/4, FPO 153/1 (EL 643);
Velikovec: SPO 1091/10 (1073), OVP 600'5, FPO 308/2 (EL 964, KPO 23);
Vovbre: SPO 356/8	(371), Haimburger
Volkspartei 138/3 (OVP 368, VdU 57);
Železna Kapla: SPO 589/8 (542), EL 223/3 (253);
Žitara vas: SPO 608/7 (576), KL 165/1 (154), OVP 254/3 (273).
Na ozemlju dvojezičnih šol kaže razdelitev glasov in mandatov na posamezne
stranke in volilne skhpine naslednjo sliko.
SPO in imenske soc. liste: Krajevne liste (KL)
OVP, FPO in EL Slov. kler. liste (kršč.)
KPO
Razne liste
32.179 (29.347) glasov 2.848 ( 2.887) glasov 22.608 (22.507) glasov 738 ( 1.189) glasov 793 ' ( 1.053) glasov 109
in in in in in
glasov in
382 (385) 31 ( 44) 268 (308)
15)
4)
mandatov,
mandatov,
mandatov,
mandatov,
mandate,
mandate.
Letos februarja več brezposelnih kot lani
Predvideno je še nadalje naraščanje proizvodnje tekstilne industrije. Po planu je predvidena, da bodo tovarne leta 1961 izdelale že 308,5 milijona kv. metrov bombažnih in svilenih ter drugih tkanin, ali v primerjavi z letom 1956 za 38 odstotkov več. Prvi uspehi povečane proizvodnje v tekstilni industriji so se pokazali že v začetku letošnjega leta. Na trg je prišlo že nekaj novih modelov.
Industrijski načrti ČSR
Na podlagi letnega gospodarskega načrta, se bo industrijska proizvodnja v primerjavi z lanskim letom povečala za 8 odstotkov. Proizvodnja posameznih industrijskih panog se bo glede na leto 1957 v odstotkih povečala takole: proizvodnja jekla za 8,1 %>, surovega železa za 5,8 %, antracita za 3,6 °/n, črnega premoga za 6,1 °/o, potniških avtomobilov za 26 °/o, traktorjev za 15,2 °lo hladilnikov za gospodinjstvo za 15,8 °/n, radijskih sprejemnikov za 11,2 %>, televizijskih sprejemnikov za 64,8	°/n.
Prav tako je predvideno povečanje kmetijske proizvodnje za 11,9 °/o. Proizvodnja sintetičnega bencina naj bi; se povečala za tretjino. Investicijski načrt je v primerjavi z letom 1957 večji za 11 0/o.
Kcnpc februarja je bilo pri avstrijskih delovnih uradih javljenih vsega skupaj 213.154 brezposelnih, in sicer 136.145 ali 63,9 odstotka moških in 77.009 ali 36,9 odstotka žensk. V primerjavi s koncem meseca januarja je skupno1 število brezposelnih naraslo za 3921 ali 1,9 odstotka. Brezposelni so1 v tem obdobju postali izključno samo moški, dočim se je v tem času število brezposelnih žensk celo
Sklad za mlečno gospodarstvo nas naproša za naslednjo objavo:
Teden od 10. do 15. marca 1958 je namenjen reklamni akciji za pocenjeno maslo. V tem tednu vsak potrošnik pr; nakupu masla po navadni ceni 35,20 šil. za kilogram lahko dobi isto količino pocenjenega masla po 24 šilingov za kg Stroške te akcije nosi avstrijsko kmetijstvo, ki je dalo v ta namen na razpolago
700.000	kg masla. Pocenjeno maslo bodo oddajali v kosih po ‘/s kg, ki so zaviti v poseben papir z napisom »Werbeaktion«.
zmanjšalo za 1017. V primerjavi s stanjem brezposelnih lani koncem februarja, je letos 1308 ali 0,6 odstotka Več brezposelnih.
Posamezne zvezne dežele so imele konec februarja sledeče število pri delovnih uradih javljenih brezposelnih: Štajerska 33.640, Koroška 24.211, Dunaj 39.825, Nižja Avstrija 42.156, Zgornja Avstrija 31.331, Salzburg 7905, Tirol 13.613 in Predaj lska 1839 ter Gradiščanska 18.634.
Nakup pocenjenega masla brez istočasnega nakupa isle količine po navadni ceni ni mogoč.
Ker Iz tehničnih vzrokov ni mogoče vsem trgovinam že za prve dni akcije dobaviti predvidoma potrebne količine pocenjenega masla, je prebivalstvo napro-šeno, da pokaže razumevanje za mogoče zakasnitve ter porabi celotni teden za dodatni nakup pocenjenega masla.
Razen tega je akcija s pocenjenim maslom za brezposelne in oskrbovane predvidena za velikonočni teden.
Teden pocenjenega mleka
New York. — V ponedeljek se je začelo spomladansko zasedanje izvršnega odbora UNICEF. Na zasedanju razpravljajo o programu pomoči otrokom raznih držav v letu 1958. Predloženo jei, naj bi letošnja pomoč UNICEF znašala nekaj nad 7,379.000 dolarjev. Izvršni odbor UNICEF, V katerem so predstavniki 30 držav, bo razpravljal tudi o dosedanji aktivnosti UNICEF v Afriki, Aziji, Vzhodnem Sredozemlju, Evropi in Ameriki.
Istambul. — V Veliki! nesreči turške potniške ladje »Uskudar« je izgubilo življenje nad 350 potnikov. Nekateri neuradni podatki pravijo, da je v tej nesreči izgubilo življenje celo okrog 400 oseb. Ladja, ki jo je nenadoma zajel močan vihar se je potopila V treh minutah. O tej težki nesreči je iimela turška vlada takoj sejo, nekaj članov turškega parlamenta pa je takoj odpotovalo na kraij nesrečei. Turške podmornice, rušilci in motorne ladje so se takoj odpravile na iskanje preživelih ter jih nekaj tudi rešile.
Washington. — Brezposelnost v ZDA še vedno narašča. V zadnjem času je tudi avtomobilska industrija odpustila nekaj tisoč delavcev, ker se novii avtomobili kopičijo V skladiščih in zanje ni kupcev. Iz dveh obratov Fordovih tovarn je bilo odpuščenih kar 8.000 delavcev.
Ottawa. — Po podatkih, ki so jih objavili v Otta,wi, je v Kanadi že 520.000 brezposelnih, ali 8,9 odstotka vseh zaposlenih Kanadčanov. Tako velik porast brezposelnih je posledica splošnega padca proizvodnje na ameriški celini, zlasti v ZDA, kjer je. bilo sredi minulega meseca skoraj 5 milijonov brezposelnih.
Berlin. — Med, naprednimi Nemci, ki nasprotujejo ponovni oborožitvi Zahodne Nemčije in Adenauerjev! nevarni blokovski politiki, je zlasti veliko mladih delavcev. Pred kratkim so ti delavci v velikih demonstracijah V Zahodnem Berlinu odločno demonstrirali profi novi vojni in obnovitvi pruskega militarizma ter zahtevali, naj atomsko energijo uporabljajo le v miroljubne namene.
New Delhi. — Predsednik indijske vlade Nehru je predložil novi proračun, v katerem predvideva kakih 595,000.000 funtšterlingov izdatkov. Za obrambo predvideva okoli 210,000.000 funtšterlingov, kar je za 9 milijonov več kakor preteklo leto.
Džakarta. — Predsednik indonezijske republike Džuando, je V parlamentu izjavil, da se uporniki vsebolj zavzemajo za pomoč iz tujine in da njihovo ravnanje lahko pomeni odskočno desko za tuje posredovanje. Po izjavi predsednika vlade uporniki povzročajo več skrbi, kot pa je povzročil spor z Nizozemsko. Lahko pa se zgodi, da; bodo Nizozemci dobro; izkoristili notranje nemire v Indoneziji.
Berlin,. — Konec preteklega meseca je iz Berlina odpotovala prva skupina sovjetskih čet v ZSSR. Sovjetske čete so bile doslej nameščene v Vzhodni Nemčiji. Do 10. aprila se bo z vzhodnonemškega ozemlja umaknilo v ZSSR 41 tisoč sovjetskih vojakov. Gre za dlel sovjetskega načrta, po katerem bodo demobilizirali 300.000 vojakov.
Constantin. — Francoski lovci so prisilili ameriško letečo trdnjavo, da se je spustila na letališče Bon v Alžiru. V letalu so našli 292 bazuk, 4 minometalce, 100 strojnic in ustrezno municijo. Letalo ni imelo razpoznavnih znakov. Posadka je bila sestavljena ilz dveh Američanov Angleža in Izraelca. Francozi raziskujejo, komu je bilo orožje namenjeno.
Atene. — V Grčiji so v skrbeh spričo vesti, da bo Turčija poslala na Ciper prostovoljce. V turško vojsko nameravajo sprejeti 40.000 prostovoljcev, v glavnem pripadnike nacionalne organizacije turških študentov. Na ta način hoče Turčija poseči v boj proti ciprski organizaciji EOKA, ter dokazati, da j® treba rešiti ciprsko vprašanje samo 7 razdelitvijo otoka.


Podraveljski učenci na študiju gospodarskih strojev
v Beljaku
Ugotovili smo velike in male, za zasebno in skupno uporaba namenjene električne pralne stroje ter naprave za zmrzovanje in konserviranje mesa in zelenjave, ki ostane V teh skrinjah sveža in nespremenjena doi enega leta in tudi) Več.
Za kmečke razmere se je najbolje obnesel električni pralni stroj na boben, ki izvrši menjajei 8 obratov na desno in 8 na levo. Temu stroju more streči vsak otrok. Baje se nahaja že 200 teh pralnih strojev v spodnji Zilji. Posebno priporočljive so tudi električne krušne peči. Za izkupiček drv, kil jih gospodinja pokuri pri peki kruha v navadni kmečki peči v enem letu, bi lahko plačala električni tok za rabo električne krušne peči m 6 do 8 let. Pri nabavi teh strojev, posebno pralnih, je vendar zelo važno, da vsakokrat povemo,
Madžarska slavi letos Haydna
Letošnje glasbeno življenje V Madžarski je v znamenju praznovanja velikega skladatelja Josefa Havdna. Na budimpe-štanskem trgu, ki nesi skladateljevo ime, bodo postavili Haydnov spomenik. Razen tega pripravljajo kongres, glasbenikov, mednarodnci tekmovanje1 V komorni, glasbi in več koncertov na katerih bodo izvajali skladbe Velikega komponista.
Haydn šteje med pomembne avstrijske skladatelje razdobja dunajske klasike. Bil
„Ikograjsko gledališče44 v Angliji
V angleškem, mestu Conventry bodo 27. marca odprli novo« mestno gledališko hišo, ki se bo imenovala »Beograjsko gledališčne. Gledališče, ki ima 900 sedežev, je stalo okoli 220 000 funtov, od katerih pa jih je v obliki gradbenega lesa, v vrednosti 6000 funtov prispevalo glavno' mesto Jugoslavije BeogTad.
»Beograjsko gledališče« v Conventryju bo« za otvoritev uprizorilo »Na pol zares« Viviana Ellisa ter glasbeno priredbo ko-
Že sedaj prodaja vstopnic za poletne slavnosti
na podlagi katere površine nam je doma odmerjena osnovna pristojbina (Grund-gebiihr) za električni tok, ker mora tudi električna jakost nabavljenih strojev odgovarjati! naši osnovni pristojbini, sicer bi bili stroški za tok nesorazmerno visoki.
V podrobnejše opise posameznih gospodarskih strojev, ki smo jih proučili, se vendar nočemo spuščati, ker ne bi hoteli delati morebitno reklamo za posamezne trgovine, razne tipe strojev, tovarne in prodajalne kmetijskih strojev. Na vsakem posestvu soi tudi druge gospodarske in talne razmere, ki zahtevajo posebno preudarnost pri mehanizaciji in tehnizaciji, katero nam današnji čas tudi v naših kmečkih obratih vedno bolj ter neizprosno narekuje.
je zelo« ploden ustvarjalec, napisal je nad 100 simfonij, okrog 150 komornih del, 51 koncertov, 2 oratorija, 24 oper, maše, pesmi, serenade in razna dela za klavir. Za slovanski svet je pomembno, da je veliki umetnik glasbene ustvarjalnosti uporabljal v svojih delih napeve ljudskih popevk gradiščanskih Hrvatov. Truplo velikega glasbenika Haydna počilva v Eisen-stadtu na Gradiščanskem.
medije »Važno je imenovati se Ernest« Oskarja, Wilda. V ostalem pa bodo v tem gledališču organizirali! gostovanja tujih igralskih družin, producentov in, režiserjev ter predvajali nova tuja dela, ki so se doma že uveljavila. V salonih pa bodo redno« prirejali razstave tujih umetnikov.
Zdaj soi V teku pogajanja o* obisku jugoslovanskega gledališkega ansambla ter O' prirejanju sodobnih španskih in poljskih odrskih del.
Dal izpopolnimo naše že v prvem letniku v smislu učnega načrta pridobljeno znanje o poljedelskih, hišnih, kuhinjskih in. danes tudi že v hlevih uporabljenih modernih strojih, smo se v minulem tednu podali v spremstvu inženirja Vernika zopet v Beljak, kjer smo si podrobno ogledali in proučili strojne obrate Koroške tovarne strojev (KMF), ki zaposluje stalno okrog 300 delavcev, nadalje načo znano domačo delavnico in trgovino s kmetijskimi stroji Wiegele, ki izvira pravzaprav iz Grpič v Zilji in ki zaposlu je stalna 27 nameščencev, ter končno še specialno strokovnopodjetje za raznovrstne električne pralnice in moderne štedilnike ter električne peči Heil v Beljaku.
Kar smo v teh strojnih obratih in delavnicah videli in slišali, bi se dalo obrazložiti dejansko samo v debeli knjigi. Dobili smo V Vsakem strojnem, obratu tudi, vse potrebne tiskane opise, katere pa bomo mogli podrobneje proučiti šele- doma.
Ne bomo opisovali vse številne gospodarske stroje, katere smo Videli in njih izdelavo na licu mesta proučili. Soj nas niso zanimalil samo stroji kot taki, ampak tudi nadvse zanimivi potek in način dela, predelava železa na, raznih strojih v tovarnah, na stružnicah, stancah (prebij alih), vitalnih strojih itd. itd. Tukaj se hočemo cmejiti le na nekaj posebnih zanimivosti.
Videli smo n. pr. poleg starih okvirnih vprežnih plugov cele serije težkih motornih in traktorskih plugov, ki orjejo do 45 cm globoko«. Izvažajo jih predvsem v Italijo in Jugoslavijo. Naše koroške zemljine so pretežno preplitke in naša posest preveč razdrobljena, da bi mogli rabiti take orjaške pluge. Toda tudi za nas je praktičnoi zanimiv poizkus glede na učinkovitost razne namazi in škropiv proti rji pri poljedelskih strojih. Tako ima tovarna n., pr. postavljeno V dvorišču celo serijo železnih obračalnikov, ki so noč in dan, poleti in pozimi na prostem, so izpostavljeni vsem vremenskim neprilikam ter je namazan Vsak stroj z drugim mazilom, da bi tak.oi preizkusili njih odpornost proti; rji. Videli smo tudi železno stiskalnico, katero je prva iznašla že pred 90 leti tovarna; Wiege!e, ki izvaža te stroje celo v Južno Ameriko«. Tudi s povsem novo motorno kosilnico s,e je letos postavila ta tvrdka. V Veliki popravljalnim strojev te tvrdke, ki je že izven mesta, smo« lahko proučevali Vse okvare, ki sd jih utrpeli posamezni traktorji vsled zmrzali in zime. Marsikateri gospodar, ki bi pred nastopom zime žrtvoval samo« 200 šilingov za zaščitno sredstvo proti zmrzali, bi si s tem prihranil več kot 2000 šilingov na stroških, ki nastanejo Vsled nepazljivosti oz. opustitve primerne oskrbe traktorja pozimi. Videli smo tudi kombajn (Mahdrescher), katerega si je nabavila gospodarska skupnost Bruca — Zmotiče za 91.000.— šil.
Za prireditve Salzburškega festivala vlada med! občinstvom, že sedaj veliko zanimanje. Tako so že preteklo soboto začeli s prodajanjem Vstopnic za poletne prireditve1. Čeprav je bilo v Salzburgu v soboto zelo mrzloi, so ljudje že ob 4.30 uri stali ob blagajnah poslopja za slavnostne prireditve v Vrsti, čeprav so blagajne odprli šele ob 9 uri. Do 11 ure je bilo razprodanih že 600 vstopnic. Največje zanimanje je za Mozartove opere »Figarova svatba« in »Cosi! fan tutte« ter za opero »Don Carlos«. Vsaki osebi so izročili največ štiri vstopnice za eno predstavo!. Za več pri reditev pa skupno največ do 30 vstopnic. Kljub temu pa so ljudje v prvih urah razprodaje nakupili vstopnic za vrednost
5000 do 6000 šilingov, kar pomeni, da, so vstopnice za posamezne predstave zelo drage in si jih lahko« privoščijo samo premožnejši.
Sovjetski balet bo gostoval v Ljubljani
Predvidoma 10. marca bo« v Ljubljani gostoval sovjetski baletni ansambel, ki šteje 120 umetnikov. V Ljubljani bodoi umetniki predvajali odlomke iz baletov »Šurala«, »Pepelka«, »Taras Buljba«, »Ga-jana«, »Labodje jezero«, »Kameniti cvet. ipd. Razen Ljubljane, je sovjetski balet nastopil z istimi baletniimi točkami že v Beogradu, Zagrebu in drugih mestih Jugo slavij©.
Štev. 10 (826) — »
Spomenik Simona Gregorčiča
Za letošnjo« obletnico rojstva ali smrti »Goriškega slavčka« Simona Gregorčiča nameravajo velikemu pesniku postaviti spomenik na Trgu svobode V Kobaridu. Akademski kipar Jakob Savinše-k iz Ljubljane je izdelal za spomenik dva osnutka, ki sta zdaj javno razstavljena, da bi ljudje lahkoi posredovali morebitne pripombe, želje in pobude, na podlagi katerih bi se pripravljalni odbor za postavitev spomenika, potem lahko dokončno odločil za enega izmed obeh osnutkov.
Spored Shakespearovega gledališča
Kakor pomenijo posebno kultumo-umet-niško doživetje tradicionalni Mozartovi tedni v Avstriji in Wagnerjev festival v Nemčiji, tako se v Angliji ponašajo vsako« leto s sezono v Shakespearovem spominskem gledališču v Stradsfordu. Letošnja sezona v tem gledališču se bo pričela 8. aprila ter boi trajala 34 tednov. Za otvoritev imajo na sporedu uprizoritev »Romea in Julije«, poleg tega pa obsega letošnji spored še naslednja Shakespearova dela: »Hamlet«, »Sen kresne noči«, »Perikles«, »Mnogo hrupa za nič«.
Britanska družba Marloiwe se je odločila, da bo posnela na plošče Vse Shakespearove drame. Delo bo« opravila gramofonska družba »Argo«« skupno z univerzitetno založbo iz Cambridgea. Pri snemanju bodo sodelovali s svojimi glasovi najpomembnejši angleški igralci, vendar bodo njihova imena ostala tajna, tako da bo ostal Shakespearov tekst anonimen.
Filmski festival na svetovni razstavi v Bruslju
V okviru Svetovne razstave v Bruslju bodo« tudi trije filmski festivali med katerimi bc« vsekakor najpomembnejši festival 12 najboljših filmov vseh časov. Teh dvanajst najboljših filmov od začetka sedme- umetnosti pa, do danes bc- izbrala, posebna petdesetčlanska, žirija filmskih zgodovinarjev in kritikov-estetev z vsega sveta. V žiriji bo zastopan tudi slovenski filmski kritik prof. France Brenk, ki .ga je k sodelovanju pri žiriji povabila belgijska kinoteka. Dvanajst najboljših filmov vseh časov bodo- predvajali od 12. do-18. oktobra letos v Bruslju v veliki dvorani z 2000 sedeži. Najboljšemu filmu od teh dvanajstih bedo zadnji dan festivala podelili zlato medaljo, drug najboljši film pa bo prejel srebrno medaljo-. Po predstavah v Bruslju pa bedo najboljši filmi predvajani tudi v ostalih deželah, ki se bodo za tei filme prav gotovo zelo potegovale.
Dr. MIRT Z W I T T E R
Južna Tirolska —manjšinski problem Nemcev
(Ob desetletnici italijansko-avstrljskega sporazuma v Parizu)
Južnotirc.ilski Nemci so to razliko' spontano izkoristili. Svoji tedanji aktivnosti in spretnosti zahvaljujejo dobršen del ohranjenih položajev in pravic, uvedenih v času nemške uprave ter predvsem rojstva in obseg poznejšega Pariškega sporazuma s pomembnimi zaščitnimi določbami v korist manjšine.
Sedanja „Sudtiro!er Volkspartei"
Komaj teden dni po kapitulaciji nemške vojske v Italiji so Nemci Južne Tirolske ustanovili dne 8. majnika 1945 na shodil zaupnikov v neki vili v bozenskem predmestju Gries; svojoi novo politično stranko »Siidtiroler Volkspartei«.80) Kakor po prvi svetovni Vojni, je bilo novo politično-združenje vnaprej odločeno in določeno, da enotno predstavlja manjšino in njene interese V deželi in državi. Brez ozira na zelo velike socialne razlike svojih članov je SVP uspela zbrati V znamenju nacionalne? discipline vse, kar je nemškega od grofov do trgovcev in nameščencev, male gorske kmete in hlapce piravtako kakor industrijce in škofa z duhovščino!
80) Pripomba: „Južnotirolska ljudska stranka".
Prvi predsednik stranke je postal trgovec iz Božena Erich Amonu,, njegov namestnik kmečki voditelj Jožef Menz-Popp, za prvega tajnika je bil postavljen dr. Toni Ebner izmed mlajše voditeljske generacije.
Stranka je v prvi številki glasila »Dolomiten« dne 19. majnika, 1945 objavila kot tretjo točko« svojega programa »da pooblašča s.Vaje zastopnike, da c«b izključitvi ilegalnih metod zastopajo pred zavezniškimi silami pravico« južnotirolskega ljudstva do izvajanja pravice samoodločbe«. Poizkus Italijanov, prepovedati Nemcem propagando za ločitev od Italije, je preprečila anglo-ameriška, Vojaška uprava, ki je očitno podpirala Nemce. Pod takšnimi pogoji je SVP izredno uspešno razvijala svoje delo in svojo organizacijo tako, da je štela 21. septembra 1945 že 50.000 vpisanih članov!
Vse delo in stremljenje- stranke je veljalo ločitvi Južne Tirolske od Italije. Izdelala in predala je vrstol spomenic in zahtev po priznanju samoodločbe na razna zavezniška: zastopstva in delegacije. Avgusta 1945 je bilo izvedeno v Innsbrucku masovno zborovanje; ki je zahtevalo po-
vratek Južne Tirolske k Avstriji. Isto zahtevo so tolmačile delegacije stranke iz vseh krajev dežele predsedniku ameriške vojaške uprave konec septembra 1945 v Bczenu. Odposlanstvo« vseh tirolskih strank je predalo spomenico z zahtevo po priključitvi Južne Tirolske septembra 1945 avstrijski zvezni vladi na Dunaju z nalogom, da; jo izroči v Lo«ndon sklicani konferenci zunanjih ministrov štirih velesil. To zahtevo so nemški Južni Tirolci podprli z Veliko politično manifestacijo SVP 5 aprila 1946 V Brunecku v Pusterski dolini, ob kateri je prišlo do spopadov z Italijani. Na velikanskem protestnem zborovanju 22. aprila 1946 v Innsbrucku so zastopniki SVP izročili takratnemu avstrijskemu zveznemu kanclerju inž. Leopoldu Figlu spomenico Južnih Tirolcev, katere zahteva pO priključitvi Južne Tirolske« k Avstriji je nosila 158.628 podpisov. Kljub temu pa je tretja konferenca štirih zunanjih ministrov v Londonu dne 30. aprila 1946 zavrnila priključitev dežele k Avstriji Tudi dne 5. mainika. 1946 v Brixen, Me-ran in Siigmundskron sklicane masovne manifestacije, na katerih je SVP zbrala skupno okrog 50.000 ljudi ter generalna stavka v Innsbrucku z istočasnim odstotkom tirolske deželne vlade ni preprečila odločitve zunanjih ministrov. Dne 24. junija 1946 je bila zavrnjena vsaka sprememba meje med Italijo in Avstrijo.
Tudi pouovni poizkusi avstrijske delegacije na mirovni konferenci za Italijo-, ki je pričela 29. julija 1946 v Parizu, niso« mogli več spremeniti tega stališča velesil. Avstrijsko delegacijo je vodil kot zunanji minister Tirolec dr. Karl Gruber, kot zastopnika Južne Tirolske pa sta. bila v Parizu tudi dr. Otto; von Guggcnberg in dr. Friedl Volggeir.
Če-p«rav zahtevi Južnih Tirolcev po ločitvi od Italije tudi na tej konferenci ni bilo ugodeno, je najbolj zaradi ob tej priliki utrjenih stikov z delegacijami zavezniških držav izsilila zaščito svojih narodnih pravic po« mednarodni javnosti. Po trdih pogajanjih je Italija, pristala na sklenitev posebne zaščitne pogodbe- z Avstrijo V korist manjšine v Južni Tirolski. Ko je 5. septembra 1946 zjutraj avstrijski zunanji minister dr. Karl Gruber predložil zastopnikom Južne Tirolske besedilo »Pariškega sporazuma« kot dokončni osnutek v odobritev, so se vsi odgovorni zavedali, da je s tem zaključena dotedanja politična koncepcija Južnotirolske ljudske stranke«, ki je Veljala V celoti priključitvi- k Avstriji. SVP je morala odslej računati z dejstvom, da je postala spet predstavnica manjšine. Njeno izhodišče pa je bil vsekakor mnogo ugodnejši pravni položaj, dosežen tudi z, njeno« politično aktivnostjo.
(Nadaljevanje sledi)
Železna Kapla — Lobnik
Dolg sprevodi žalnih gostov se je pomikal minulo nedeljo od hiše žalosti pri p. d. Prunarju, ko smo spremili na zadnji poti Loj za Haderlapa, ki je preminul v 87. letu svoje starosti. Pokojnega Prunarja smo vsi radi imeli. Z njim nas je zapustil mož, ki si je prav do zadnjega ohranil vedrilno veselega značaja ter je radost in veselje radodarno razsipaval med vse, s katerimi se je srečaval v svojem življenju. S svojim prirojenim humorjem je razveseljeval vsakogar in ga spravil v dobro voljoi, kar je včasih več vredno kakor vsako zdravilo. Svoj lepi, plemeniti značaj je izražal predvsem tudi V tem, da je nad vse rad prepeval ter mu je še zadnje tedne življenja kipela pesem iz srca.
Kot kmet in delavec je izpolnjeval svoje življenje z marljivim delom. Bil je skrben gospodar ter je z nenehnim delom utrjeval in izboljševal svoje gospodarstvo!. Kot dober oče je skrbel za telesno blaginjo in dobro vzgojo svojih otrok, ki jih je bilo dvanajst, od katerih pa jih je ostalo samo še sedem. Z ženo sta živela šestin petdeset let V vzorni zakonski slogi in harmoniji. Sploh je vladalo' na Prunarje-vem domu najlepše družinsko' soglasje in lepo medsebojno razumevanje. Vsi otroci sc svojega očeta ljubili in skrbeli z ljubeznijo zanj. Poleg prizadevanja za svoje gospodarstvo in družino je bil pokojni do> svoje vilsoke starosti ustrežljiv sosed, ki je z veseljem Veliko in mnogim pomagal, kjer koli je smatral za potrebno. Zaradi tega je užival nedeljeno spoštovanje in ugled tudi V soseski. Pokojnega Lojza Haderlapa smo spoštovali tudi kot vseskozi značajnega1 človeka, ki V svojem poštenem prepričanju ni klonil nikdar in pod nobenimi okoliščinami.
Kakor povedano, je izredno številna množica prisostvovala pogrebnim svečanostim in tako izkazala blagemu pokojniku Lojzu Haderlapu še zadnjič čast in spoštovanje. Hvaležna srca so mu poklonila mnogo vencev, domači g. župnik je V obeh jezikih spregovoril tolažilne besede in orisal njegov zgledni značaj. Domači pevci so mu zapeli V slovo ganljive žalostinke, nato pa je domača zemlja za vedno zagrnila pokojnikove telesne ostanke. Lojza Haderlapa bomo ohranili V lepem spominu, žalujočim svojcem pa izrekamo naše globoka in iskreno sožalje.
Beljak
Na Tržaški cesti v bližini Beljaka se je minulo soboto primerila usodna prometna nesreča. Osebni avto, ki ga je šofiral trgovec Sieghart Grabner, je izpodneslo na poledeneli cesti, vsled česar se je z vso silo zaletel V osebni avto, s katerim je privozil nasproti ravnatelj beljaške les-no-industrijske družbe Feltrinelli-Drauland Posledica sunka je bila huda. Potnike je deloma, vrglo skozi zaščitne šipe na cesto, kjer so obležali v krvi. Z rešilnim avtom so Siegharta Grabnarja, Herberta Kriegla in VVemerja Schwaigerja, vsi trije iz Leib-nitza na Štajerskem, prepeljali S hudimi poškodbami v deželno bolnišnico. Hudo poškodovana sta bila tudi Jožef Bordogna, ravnatelj beljaške lesno-industrijske družbe, in njegova žena, dočim je bila Justina Heber iz Beljaka lažje poškodovana.
Za 20-letnega Wemerja Schwaigerja je bila vsaka pomoč prepozna, v bolnišnici je kmalu podlegel smrtonosnim poškodbam. —
Nevarno lahkomiselnost si je dovolil 41-letni Lorene Pichler iz Štabna pri Ma-loščah, ko je nekega večera hotel skočiti na že vozeči vlak V smeri Beljak-Podrož-čica. Vodja lokomotive mu je še zakričal, naj ne skače na vlak, toda Pichler se je kljub temu hotel povzpeti na lokomotivo. Pri tern tveganem poskusu pa je spodrsnil s stopnice in padel med rob perona in lokomotivo'. Strojevodji je uspelo, da je ustavil Vlak po treh metrih. Nemudoma so prihiteli železničarji ih drugi potniki, da bi Pichlerja rešili iz nevarnega položaja, ko je bil zagvozden med peronom in lokomotivo. Hudo poškodovanega so z rešilnim a vtem prepeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili nevarne poškodbe prsnega koša ter verjetno tudi nekaj polomljenih reber.

Odmev volitev
Veliko in napeto zanimanje za izid nedeljskih volitev je vladalo tudi v naši občini,. Volilne stranke OVP, SPO in Skupna lista kmetov in delavcev so zadnje dneve pred volitvami pojačile svojo aktivnost. Posebno OVP se je prizadevala, da bi ohranila in povečala svojo pozicijo. Skupna lista kmetov in delavcev in SPO sta pri agitaciji lahko pokazali na plodo-nosno in uspešno delo V minuli delovni dobi, ko je v složnem sodelovanju demokratičnih odbornikov uspelo marsikaj koristnega napraviti in doseči za korist občine ih blaginjo občanov.
Sodelovanje teh dveh frakcij v občinskem odboru, ki sta tudi postavili župana Mirka Kumra, je vidno na mnogih področjih občinskega dela, kakor je bilo nakazano že v predvolilni številki našega lista. Povedano' je bilo takrat tudi, da so OVP odborniki večkrat neradi in z oklevanjem sodelovali. Vso to složno medsebojno dejavnost med SPO-odbomiki in odborniki Skupne liste kmetov in delavcev, z županom Kumrom na čelu, so občani spremljali in zasledovali z zanimanjem in iz tega izvajali tudi svoje zaključke. Usneh tega so pokazale nedeljske volitve, kakor bomo videli! spodaj. Brez dvoma pa Velja Vsem onim požrtvovalnim in zavednim sodelavcem Vse priznanje in zahvala, ki so
v občini Blato
žrtvovali čas in napore, da soi v obsežni občini ljudem povedali, za kaj gre in jim pravilno svetovali, kakor tudi uspešno- odbijali) parole reakcionarne stranke. Kakor v sosednjih občinah, — tudi v Pliberku se že jasni —■ so se pri volitvah Blačani odločili za kandidate napredka, demokracije in narodne strpnosti za lepo medsebojno sožitje v občini.
Volilne številke kažejo naslednje: Volilnih upravičencev 833, oddanih glasov 773, Veljavnih glasov 759. Med temi je odpadlo 347 glasov za Skupno listo kmetov in delavcev, po 206 pa za SPO in OVP. Mandati so razdeljeni: 5 Skupna lista kmetov in delavcev (prej 247 glasov ih 4 mandati), 3 SPO (prej 180 glasov in 3 mandati), 3 OVP (prej 298 glasov in 5 mandatov).
Ugoden izid volitev pri nas je uspeh složnega sodelovanja med vsemi razgledanimi in demokratično usmerjenimi v občini. Z uspehom, volitev smo lahko zadovoljni, ker so dani pogoji, da bo, mogel novi občinski sestav ob pravilnem razumevanju napredka, in v duhu časa, v bo dočih šestih letih ogromno storiti za blaginjo, gospodarski procvit in napredek naših krajev po načelu: pravica naj je za vse enaka!
Iz libuške občine
Minulo sobota je bivši libuški občinski odbor z zadnjo sejo zaključil svojo' štiriletno' delovno dobo. Treba je bilo, še odobriti zaključek občinskega obračuna za leto 1957 ter sklepati O' proračunu za letošnje prvo četrtletje.
Obračun za minulo leto, ki ga je pregledal okrajni revizor občinskih računov ter občinski finančni odsek, je pokazal razveselijvo sliko*. Iz številk je razvidno, da občina nima nobenega dolga, temveč še nad 5000 šilingov prebitka in to kljub temu, da; je po vojni ustvarjala na najrazličnejših področjih. Provizorij občinskega proračuna za letošnje prvo četrtletje vsebuje enake postavke, kakor v istem časovnem razdobju minulega leta.
Nato je odbor soglasno izrekel dosedanjemu županu Josefu Ostermannu razreš-nico. Župan je iz zdravstvenih razlogov z istim dnem izstopil iz Vrst občinskih funkcionarjev.
Naj na kratko zapišemo, zakaj je bil župan Ostermanu zelo priljubljen in spoštovan pri skoraj vseh občanih. Prva. in najglavnejša njegova vrlina je bila, da je bil v svoji funkciji kot župan z vsemi občani brez razlike prepričanja nepristranski, pravičen in korekten. Župan Oster-mann kot pravi socialist tudi ni poznal razlike med občani, ki govorijo ta ali drugi deželni jezik. Narodnostno* vprašanje
je pojmoval vedno stvarno, tudi preko* vseh nerazumevanj, na kakršne je kdaj pa kdaj naletel.
V daljšem govoru je župan Ostermanu nanizal Vrsto del, ustvaritev in uspehov, ki jih je s sodelovanjem odbora uspel doseči v času svoje delovne* dobe. Pri vseh svojih načrtih, ki jih je izvajal, je vedno' upošteval zmogljivost občinskih sredstev ter jih investiral tam, kjer je bilo potrebno in koristno. Mnoga vidna ustvarjalna dela kažejo na njegove zasluge. Obnova šol V Zgornjih Libučah in V Šmarjeti je zahtevala od župana mnogo prizadevanj, poti in naporov pri nadrejenih oblasteh, da je dosegel potrebna investicijska sredstva. Skrbel je za popravo in vzdrževanje občinskih poti, v tem času pa se je tudi občinski urad naselil v udobnih prostorih v lastni hiši! v Pliberku. Ne smemo pozabiti, da je imel bivši župan zelo razvit socialni čut in smisel za pomoč starim, in onemoglim osebam V občini ter je občinski odbor vedno prepričeval, da je treba pomočil potrebnim ljudem pomagati iz javnih sredstev, da se jim nekoliko olajša in olepša večer življenja. Dejal je, sicer vidno ganjen, da z mimo vestjo zapušča občinsko sobo- Zares lahko, po dobro opravljenem, delu!
Po njegovem nagovoru so mu izrazili priznanje in zahvalo' zastopniki posamez-
Srečanje treh dežel v Celovcu
Kakor že več let, bo V Celovcu tudi letos kulturno ih zabavno srečanje treh sosednih dežel. V prijateljskem medsebojnem vzdušju plešejo*, muzicirajo in pojejo Italija — Avstrija — Jugoslavija v soboto, dne 8. marca 1958 ob 20.00 uri v Delavski zbornici.
Na prireditvi bodo nastopali in sodelovali Plesni orkester Avianii iz Italije, Študentsko kultumo-umetniško društvo »Tine Rožanc«, folklorna sekcija, iz Ljubljane, društvo »Edelweiss« iz Celovca in moški pevski zbor Trnja ves.
Od 22.30 ure dalje bosta V Vseh prostorih Delavske zbornice igrala Akademski plesni orkester Ljubljana in plesni orkester »Carinthia«.
Častno pokroviteljstva so prevzeli: deželni glavar Ferdinand Wedenig, celovški župan Hans Ausservvinkler, italijanski konzul M. Francesco* in jugoslovanski konzul Mladen Devide.
Večer obeta, da bo nudil mnogo umetniškega užitka, pestrosti in prijetnega sproščenja,
Počastili so poslovni jubilej trgovcev
Pred nedavnim so v Zbornici za obrtno gospodarstvo počastili več trgovcev iz Celovca in celovškega okraja, ki že Več kakor 25 ali vsaj 25 let izvajajo svojo obrt.. Prezident zbornice je v svojem nagevoru poudaril, da je trgovina važna panoga, gospodarstva, ki posreduje dobrine med proizvajalcem in potrošnikom. Trgovinska obrt mora prav tako zmagovati, rizike in izgube, ki jih često prinaša razburkana doba. Zbornični svetnik Paar je pozdravil častne goste ter med drugim obravnaval perečo probleme koroškega trgovinstva, posebno v zvezi s pospeševanjem tujske-
ga prometa. Dipl. trgovec Miiller pa je poročal o svojih vtisih, ki si jih je osvojil na potovanju v Ameriki, in primerjal naš način prodaje z modernimi metodami ameriškega trgovanja v vsakdanjem življenju, kar daje tudi pečat ameriškim trgovskim ulicam in centrom.
Ob koncu so podelili vrsti celovških trgovcev diplome v priznanje za njihovo prizadevno dejavnost v trgovinski stroki. Med temi je sprejelo diplome tudi več trgovcev, pri katerih kupujejo tudi naši ljudje in bralci našega lista.
Slovenska prosvetna zveza naznanja:
Slovensko' prosvetno društvo na Radi-šah bo na povabilo Slovenskega prosvetnega društva »Peca« v Šmihelu nad Pliberkom dne 9. marca 1958, ob 14.30 uri priredilo
pevski koncert
v dvorani Šercerjevei gostilne v Šmihelu.
Nastopil bo mešani pevski zbor z izbranimi slovenskimi narodnimi in umetnimi pesmimi.
Vedno ste z veseljem poslušali lepo zapeto našo pesem, zato tudi ne boste zamudili te priložnosti ter prišli na koncert iz vasi ter vseh drugih bližnjih in daljnih krajev.
Prisrčno* Vabita
SPD Radiše in SPD »Peca« Šmihel!
VABILO
na razstavo in zaključno prireditev
GOSPODINJSKO-KUHARSKEGA
TEČAJA
ki bo v nedeljo, dne 16. marca 1958 pri Kovaču na Obirskem. Razstava bo odprta od 9. do 17. ure Ob 14. uri prireditev s sporedom: Veseloigra Nevesta iz Amerike, kratki prizori, petje in rajanje.
K obilni udeležbi od blizu in daleč vabijo
voditeljica in tečajnice.
nih frakcij, zastopnik slovensko govorečega prebivalstva pa je še posebno naglasil njegovo nepristransko delo* v občini ter ga stavil za vzor bodočemu županu. Za tem je občinski odbor župana Oster-manna soglasno* izvolil za častnega občana.
Drugi dan so volivci z glasovnico odločali o novem občinskem zastopstvu. Med zelo živčno volilno' kampanjo' sta si prav reakcionarni stranki OVP in FPO obetali s svojimi obrabljenimi krilaticami posebne uspehe. Izkazalo* pa se je, da prebivalstvo sodi drugače. Večina volivcev se je odločila za socialistično' stranko s postaje-načelnikom Kristanom; na čelu, ki je dosegla sedem mandatov. DVP ima dva mandata, prav tako Kmečka in delavska zveza dVa, dočim je stranka FPD ostala brez mandata. Z uspehom Volitev v libuški občini smo lahko zadovoljni i|n upamo, da se bo V občinski upravi tudi nadalje uspešno, plodonosno ter nepristranska razvijalo* delo po načelih prave demokracije v korist in zadovoljstvo vseh občanov.
Celovec
Pri seji je pred nedavnim župan Ausser-ivimkler poročal, da se z zvezno vlado pogajajo' za posojilo, s katerim bi zgradili 60 stanovanj. S tem bi bila pridobljena stanovanja za 60 družin, ki še vedno stanujejo v zasilnih prostorih. Mestni svetnik Asenbauer je poročal, da namerava Avstrijska stanovanjska zadruga postaviti ob Waidmannsdorferstrase, južno od železniškega prelaza, dve štirinadstropni iin. dve trinadstropni stanovanjski hiši s 44 stanovanji. V osnutku celovškega občinskega proračuna so izkazali v rednem proračunu 89,222.280 šilingov, v izrednem pa 19,406.130 šilingov.
POPRAVEK
V spisu »Obiski in spomini« v zadnji številki se je vrinila neljuba pomota, ko je zapisano, da je Štegarjev FoltB šel v partizane spomladi leta 1944. V resnici pa je odšel že spomladi leta 1943, kar rade-volje popravljamo.
llOBDIlEMaii
Petak, 7. marec: Tomaž Sobota, 8. marec: Janez od B. Nedelja, 9. marec: Frančiška Ponedeljek, 10. marec: 40 muč. Torek, 11. marec: Sofronij Sreda, 12. marec: Gregor Četrtek, 13. marec: Teodora


f
Veter jo je obiskal
Na Produ pri Gornjem gradu je živela jezljiva gospodinja, ki je bila takšna za-derika, da je vsakoi peko kruha začinila s kletvinami. Kadarkoli je vsajala hlebe y Peč, je zapihal veter, da so ji iskre & peči silile v obraz.
Nekega dne je bilo gospodinji te šale dovolj, pa je zaklela: »Oj, ti prekleti veter! Če bi te dobila v pest, bi se ti še maščevala za nagajivost!«
Vetru pa se je zamerilo:, da ga jezljiva- ženska preklinja, zato je sklenil, da jo bo obiskal na njenem domu.
Ko je čez nekaj dni Prednica spet mesila testo, je na vrata njene- bajte potrkal ooznanec z dolgo, sivo in grdo razmrše-no brado, pa tako raztrgan, da so cunje kar visele z njega . . . Kašljajoč in od težke hoje sopihajoč je prosil, če se sme Pogreti pri topli krušni] peči.
»Kar sedi in pogrej se!« je odvrnila ženska ne da bi prišleca pogledala.
Neznanec je sedel k peči, prav k žre-tu peči, in potožil z drgetajočim glasom:
»Uuuuh, kako me zebe! Pa lačen sem tudi. Kaj toplega bi popil, če mi daš, gospodinja!«
Prodnici se je starec zasmilil, zato je 2 burki jami porinila v peč poln lonec Udeka, pogretoi mleko pa, ponudila ne-^ancu, rekoč:
Tonček je hotel biti junak
Šel je bahato po cesti in podražil psa. Kosmatin se je pognal vanj, mu raztrgal hlače ter ga napodil domov.
Tonček ni odnehal. Hotel je biti podo-odraslim. Vzel je očetovoi pipo in jo Prižgal. Vtaknil jo je V usta in šel z njo Pred hišo. Toda ni vzdržal. Začelo se mu Je megliti pred očmi. Ves bolan je pobegnil v sobo.
Totem je odšel na vrt ter počakal sosedovega Andrejčka. Skočil je nadenj ter 9® začel mikastiti. Toda Andrejček se ga j® otresel. Sprva je bil začuden, nato je habunkal Tončka ter ga preganjal do hiš-hih vrat.
Tonček je sedel h knjigam. Mati je posedala v sobo, a se ji je samo nasmehnil “ratec ga je prišel vabit na vrt, a mu 'G samo pokimal. Na cesti so lovili ko-bja. Ni se zganil, komaj da je pogledal ®*kozi okno za njim. Sedel je pri knjigah, dokler se ni naučil vsega.
Drugo jutro je znal v šoli kot še ni-_ li- Fantje so občudujoče gledali vanj, hčitelj mu je prijazno pokimal.
“Le poglejte Tončka, to- je pa junak!«
»Napij se toplega mleka, pa se boš ogrel!«
Šele takrat pa je starca natančneje pogledala in se začudila:
»Jej, jej, kakšen p-a si? Saj si Ves raztrgan in razmršen! Nič čudnega, da te zebe, ko pa si tako slabo oblečen, zunaj pa je mraz, da bi še jajce v kuri zmrznilo.«
In je pohitela V izbo po- star kožuh, ter ga podarila starčku. Lenta pa je povedal, da iima za seboj dolgo-, dolgo po-t.
»Dirjal sem p-o gorskih grebenih«, je pripovedoval, »da so se vitke- smreke-klanjale- pred menoj. Hitel sem skozi krošnje stoletnih dreves. Veje so mi pulile brado ni lase ter me vsega razmršile, a Vse sem pretepel, da sem prišel k tebi na obisk. Pol p-lačilo sem prišel, Prodnica, ker me preklinjaš in mi groziš z mašče-
vanjem. Glej, zdaj sem tukaj in čakam, kaj mi boš nahudila.«
»Kdo pa vendar si?« se je zgrozila gospodinja.
»Veter sem!« je zatulil starec in vstal izpred peči ter pričel rasti in rasti, da je z glavo segal prav pod, strop. »Tvoja sreča, da sl bila vsaj danes, usmiljena z menoj, drugače bi te raztrgal V cunje iln razpihal po Menini!«
Še enkrat je- zatulil, da se je zamajala bajta, potlej pa skozi žekno izginil V peč, se skozi dimnico izrinil na podstrešje, kjer je še nekajkrat divje zaplesal, nato pa skozi strešno lino- odbučal na Vrh Menine planine-.
Prestrašena gospodinja se je kar sesedla od groze. Nikoli Več pa se ni; jezila, kadar ji je pri peki kruha ponagajal — Veter.
Afriška S^njtQiilfeLcxi.
»Živela, je deklica, črna kakor oglje, in nikjer na svetu ni bilo lepše«.
Tako prične pripovedovati črna mati v afriški ko-libi svojim črnim otročičkom pravljico o Sneguljčici'. Tudi otroci v daljni črni Afriki poznajo Pepelko, Janka in Metkoi ter druge pravljice. Seveda jih matere prilagodijo svojim malim poslušalcem, da bi čimbolje- razumeli.
Sneguljčica je postala v Afriki »Ogljen-čica in sedem pikaninov (palčkov)«. Hudobna kraljica se je V Afriki spremenila v »krčmarico Suzi,« ki ima svojo krčmo v afriški vasi. Suzi je lepa, toda hudobna,. Svojo pastorko- je- po smrti njenega dobrega očeta; zaposlila v krčmi kot stre-žajko-. Nato otroci izvedb, da je Ogljen-čica silnoi nesrečna, toda boji se pobegniti. Sčasoma, se razvije- V lepo dekle, lepšo od svoje mačehe. Suzi) obišče vaškega čarovnika in ga vpraša, katera je najlepša ženska na svetu. »Ogljenčica!« ji odgovori čarovnik in zahteva za to-uslugo dve p-utki. Ljubosumna Suzi zdaj zaprosi čarovnika, naj Ogljenčico začara.
»Umrla bo!« ji obljubi čarovnik.
Zvečer se je Suzi pred gosti v svo-ji krčmi širo-koustila, kako se bo znebila svoje pastorke. Gostje, ki so imeli Ogljenčico radi, soi joi opozorili, kakšna nevarnost ji preti. Ogljenčica je res pobegnila in po mnogih doživljajih prispela h kočici, v katerii živi sedem pikaninov. Črni palčki so- odvedli Ogljenčico V svojo- kolibo, kjer jim je- gospodinjila.
Krčmarica Suzi je znova obiskala ča-
rovnika, in ta ji pove, kje- živi Ogljenčica. Ponoči pripravil Suzi »strašno in strupeno« pijačo skoklaan, v katero je namočila krušno- skorjo. Preoblečena v beračico je- našla Ogljenčino kočico in je nagovorila deklico, da je pojedla zastrupljeno skorjo. Ko- se zvečer pikantni vrnejo- domov, najdejo Ogljenčico na tleh. Prestrašeni odhitijo k čarovniku, ki jim pove, da Ogljenčica, ni mrtva, temveč je pod vplivom zlega duha. Rešil pa jo bo s poljubom princ Nikozd Čaka.
In tako- se je tudi zgodilo. Enaindvajset mesecev je ležala Ogljenčica brez življenja. Tedaj je- prišel lepi princ Ni-kozi Čaka in jo s poljubom prebudil. Pozneje je postal Nikoei Čaka kralj Afrike, Ogljenčica pa kraljica.
In živela sta srečno še dolgo-, dolgo, zelo- dolgo . ..
Ali že veste da . . .
—	je Krištof Kolumb potreboval za svojo- znamenito pot iz Evrope, V Ameriko-70 dni, ni pa doi konca svojega življenja vedel, da,'je o-dkril nov kontinent; mislil je namreč, da je našel morsko- po-t v Indijo, kamor je- mogoče priti iz Evrope tudi p-o- kopnem, saj je Indija V Aziji, ki se v širokem pasu stika z Evropo-. Od tod tudi enoten naziv Evrazija, ki se ga- večkrat rabi?
—	vidijo ptice Veliko bolje kot človek, zato pa človek veliko bolje razlikuje različne barve?
Lisičin kruh
Nekega dne- sem ves dan lovil v gozdu in zvečer sem se vrnil domov s precej bogatim plenom. Odložil sem z ramena precej težko torbo iin začel dajati ven na mizoi Vse, kar sem imel:
— Kakšen lep ptič je- to? je vprašala Zinočka.
— Divji petelin, sem odgovoril.
In pripovedoval sem ji O divjem petelinu, kako- živi v gozdu, kako poje spomladi in kljuva brežine popke ter zbira v jeseni jagode, kako se pozimii greje, pod snegom. Pripovedoval sem ji tudi o jerebici, sivkaste- barve s čopkom na glavici, pihnil V svirel, da bi ji pokazal, kako se jerebica oglaša in končno dal tudi Zinoč-ki, naj to sama poskusi. Stresel sem na mizo- še precej gob, rdečih in črnih. V žepu pa s,em imel še rdeče maline in črne borovnice. Prinesel sem; tudi dišečo kepo smrekove smole, dial sem jo- poduhati Zinočki in ji rekel, da se s to smolo zdravijo bolne rastline-.
—- Kdo jih zdravil? je Vprašala.
— Same se zdravijo, sem rekel. Zgodi se včasih, dla je človek v gozdu truden in si želi počitka. Pa zaseka s sekiro v drevo in obesi nanjo- torbo, sam pa leže pod drevo na tla. Prespi in se spočije, vzame z drevesa sekiro-, obesi torbo- na ramo in odilde. Iz rane na drevesu, kjer je bila sekira, pa priteče dišeča: smola in zalije rano, ozdravi jo.
Posebej za Zinočka sem prinesel tokrat z lova tudi raznih trav, koreninic in rož. Kar nenadoma zagledam pod travo kos črnega kruha. Večkrat namreč vzamem s seboj kos kruha, da ne bi bil v gozdu lačen, potem pa na kruh pozabim in ga prinesem nazaj domov. Ko je zdaj Zilnočka videla kruh, je bila kaj začudena:
—- Kje v gozdu pa si našel kruh?
— Kaj pa je tol čudnega? Poglej, saj je tu tudi zajčje zelje...
— Seveda, toda za jčje . ..
—	Kruh pa je lisičin. Poskusi.
Previdno je poskusila in začela jesti.
Dober je lisičin kruh, je potem rekla.
Po-jedla je Ves moj črn kruh, do zadnje drobtinice-. Tako se je to začelo-. Kajti Ved-eti morate, da Zinočka prej ni jedla niti belega kruha, kaj šele črnega. Zdaj pa, takoj ko pridem iz gozda, brska po mo-ji torbi in išče- kruh. Vsa navdušena
je:
—	Kako dober je- lisičin kruh, veliko boljši od našega doma!
'• *• Muti*«
,Ot>
^OBODNIM
SONCEM
DrUQA KNJIGA POVEST DAVNIH DEDOV


“Utekel! Utekel!« je šlo skrivnostno- o . db ust. Na glas p-a so donele kletv se dvigale pesti ter pretile severu Hilbudijem. Vojaki, ki so šli če btn za bežečim Iztokom, so bili svoboc gostje pri vsaki družbi. Stokrat so flim pretiravanjem ponavljali o groze Katere so videli v Trakiji in po Me T- Pripovedovali so, kako strašno je gc ^tfaril bežeči Sloven, razdiral trdnjave cele legije, naropal orožja in blage ^ samega Tunjuša in prebrodil Dona . PU razvalinah trdnjave Turris, kjer j-^ PTRd kratkim tostran reke nepremaglji s Khlbudijev ostrog. In ko so se Vračal unjušem, katerega je pozval preds-^Pravda, jih je dohitelo nekaj Hunov, k v .P®1 sporočili, da je Iztok porazil vsi Ul	Antov, ki da so bežali biti in kla
kakor črede o-vac do reke- Tiaranta ii ®k nje db doma Varhunov.
^“Iztok. je slavnejši od, Belizarja. Mun s ie centurio-, ne pa general v primer
s tem barbarom! Nad Bizanc pride! Naj p-ridie! Prizanesel bo ljudstvu. A Teodora in Azbad — vajini koži bomo- kupili in jih diali V stro-j za: jermene!«
Tako so skrivaj ugibale gruče ob pozni noči.
Drugo jutro, ko je prišel Tunjuš, ki je moral od ugrabljene Ljubinlce z Iztokovimi zasledovalci v Bizanc pred Upravdo, je dospelo nenadoma poročilo-, da so Huni pridrevili v Mezijo, prestopili že reko Panysus in da prete Trakiji. Justini-jan je bil zbegan. Pozval je nekaj senatorjev, poklical Belizarja, toda pravega izhoda iz zagate ni našel. Belizar si je drznil, da je očital despotu občevanje s Tunjušem. Slepar je! Naj mu ne zaupa. Despot je za to zvestega zmagovalca nagradil s tem, da mu je črtal iz vojske najboljšo legijo, ki mora ostati v Bizancu za obrambo pro-ti barbarom. Nato je dovolil vstop Tunjušu.
Hunu so se pojavile sive pege na obrazu, katerega je pritiskal na preprogo pred Upravdo, kb mu je despot jezno očital, da Huni ropajo po cesarstvu.
»Niso Huni, niso ljudje izpod moijega povelja! Varhuni so, ki napadajo tudi mene, katerim sem zadal že mnogo porazov. Toda številni so kakor kobilice in njih povodenj požira mo-je, tebi' zveste mo-lojce.«
Justini jan je pomenljivo pogledal Beli-
zarja, ki je stal ob prestolu. Belizar je ponižna sklonil glavo-, dasi je videl sumljive pege na Tunjuševem licu.
»Pomoči mi je treba, jasni despot, in v pomoč bi mi bili Anti, katere sem z velikimi žrtvami razprl s Sloveni.«
»Govori, kaj želiš?«
»Podari Antom opustošeno zemljo td-stran Donave, in moja skrb bo-, da jih naščuvam zoper Varhune. Razplete; se boj v Meziji in v Trakiji bo mir. Klali bodo drug drugega in nihče ne prestopi Hetma Tudi Sloveni udarijo gotovo- čez Donavo-. Tam jih pa sprejmem jaz in Anti tako-, da ne prestopijo izlepa več na desni breg.«
»Dasi nosiš pesjansko- glavo- med rameni, vendar ni nespameten tvoj nasvet. Naj-večji despot se poniža in po-hvali tvojo-misel. S tebo-j pošljem poslance. Pokliči starešine Antov v Turris in tam se jim izroči zemlja:, ki je doslej moja last, in sklene pogodba, da za plačilo odbijajo napade Varhunov na moje carstvo-. Še danes odpoituješ s poslanstvom.«
Tunjuš je pripognil čelo zopet do tal, dvignil glavo- in z drobnimi očmi prosil še besede.
»Jasni despot naj ne pozabi, da je pot nevarna. Sam sem, nimam spremstva, razbojniki pa se množe kakor gosenice.«
»Dam ti pismo, ki te bo čuvalo. Iz oporišč te spremijo legionarji. Brez skrbi boš potoval.«
»In tabeme ob poti so- se podražile. Nihče ne sprejme potnika zastonj. Denar sem iztrošil, ko sem, zvesti hlapec, sejal boj med Anti in Sloveni.«
»Tudi plačilo ti da tisti, ki je največji pravičnik na zemlji!«
Tunjuš je odšel iz palače. Po hrbtu je čutil curke potu. Poiskal je gostilno in z divjo slastjo tri koščice pečene perutnine in goltal vino, da se mu je pocejalo po redkih kocinah. Ko se je nasitil, je sunil z nogo mizico, da se je prevrnila in se zleknil po kamnitni klopi.
»Na AtiloVo- pamet, zopet sem ga preslepil! Kaj so mi mar Varhuni in kaj mi je mar bizantinsko carstvo-? Tunjuš skrbi zase in za svojo lepo Ljubinico.«
Divjak je zacmakal z ustnicami in s širokim jezikam obliznil od vina mokre kocine pod nosom. Vzbudilo se mu je neizmerno koprnenje po ugrabljeni Ljubimci. Srce se mu je razburilo, da ni vzdržal več na klopi. Z divjim truščem je udri iz pivnice in poiskal Žida, ki je prodajal dragocen lišp za ženske. Nakupil je polno nedrje narokvic, uhanov, korald, zlatih zapon in zaponic, da odene z njimi lepo deklico.
Ko se je vračal v stražnico na dvoru, kjer je imel dobiti pismo- od Upravdo in denar, je godrnjal:
»Če bi Upravda vedel, da bo Iztokova

ZA GOSPODINJO IN DOM
v
Črna redkev tudi kot zdravilo
Znana je zdravilna moč redkvice pri žolčnih obolenjih in celo pri revmatizmu. Sok redkvice močnoi vpliva na delovanje žolča in preprečuje tvorbo žolčnih kamnov. Če hočemo dobiti redkvin sok, morama redkev nastrgati in jo iztisniti. Priporočljivo je piti vsak teden po dvakrat eno skodelico takega soka. Za to zdravljenje je najboljša zimska redkev. Razen tega je redkvin sok odlično odvajalno sredstvo ter je posebno priporočljiv pri kroničnem zaprtju. Ni pa potrebno, da sok izžmemo, zadostuje, da použijema redkvice same, pri čemer dobi črevesje zaradi večje množine neprebavljive celuloze večjo podbudo.
Ljudska medicina pripisuje redkvi tudi moč pri odvajanju vode in jo zaradi tega priporoča tudi pri boleznih protina in revmatizma. Če hočemo uporabljati red-
kev kot odvajalno sredstvo, jo moramo jesti zrezana na plošče, dodamo le nekaj zm soli, nekaj olja in kisa. Po okusu lahka dodamo še čebulo in česen.
Redkev pa uporabljamo tudi kot razkro-jilno sredstva proti sluzu pri kašlju in bronhialnem katarju ter proti dušljivemu kašlju. V tem primeru na ploščice narezano redkev skuhamo, dodamo nekaj medu in še maloi prekuhamo. Če ta sok pijemo — dnevno nekaj čajnih žličk, odpravimo najtrdoivratnejši kašelj. Tudi proti hripavosti je to sredstvo najučinkovitejše. Drug način za razmehČanje sluzi je naslednji: Precej Veliko redkev izvotlimo ter jo napolnimo z medom — sok redkve se podtem sam v teku nekaj ur pomeša z medom. Tak med potem prav tako uživamo dnevno nekaj čajnih žličk.
Ker pa je redkev tudi zelo- bogata na vitaminih, jo tudi v gospodinj st vu lahko s pridom uporabljamo. Fižolova solata bo okusnejša in poleg tega še bolj zdrava, če jo pomešamo z drobno nastrgano redkvijo. Za večerjo' lahko pripravimo za spremembo obložene rezine rženega kruha, katerega namažemo s presnim maslom, na vrh pa potresemo zribano redkev in nekaj jajca.
Ker je redkev tolikega pomena v naši prehrani in tudi v zdravilstvu, je dobro, da že sedaj mislimo na to, kje bomo v letošnjem letu nasajali redkev, da si je zagotovimo toliko, da je bomo imeli vse leto in pozimi dovolj na razpolago. Dosledna uporaba redkve bo pomagala odpraviti nevšečnosti pri prebavi in pri odpravi neprijetnega kašlja.
Z PRAVSTVE ni koti ček
Pri pljučnici bodimo previdni
Pljučnica spada med najnevarnejše bolezni dihal. Zaradii njene pogostosti, hudih komplikacij, ki jih lahko povzroči, ter zaradi smrtnih primerov, ki kljub modernemu načinu zdravljenja nastopajo, je nujno, da vsakdo spozna bistvo in podrobnosti tega obolenja.
Povzročitelji pljučnice so- bakterije, ki jim pravima pnevmokoki. Vnetje pljuč se prične nagloi; iz polnega zdravja v polno bolezen. Brez posebnega uvoda dobi bolnik naenkrat vročino, trese ga, lica mu žarijo, izmučen je ter dela vtis- resno bolnega. Dihanje je naporno- in hitreje od normalnega. Za vnetje- pljuč sta značilna kašelj in izpljunek, ki je navadno-opekaste barve, redkeje rdeč ali pa spominja na barvo limone. Kašelj zbada, kar pomeni, da je bolj ali manj prizadeta, tudi prsna mrena. Težko stanje navadno traja teden dni, nakar nastopi ob pravilnem zdravljenju kriza, bolnik se znoji, temperatura pada, celotno stanje se izboljšuje: bolnik začne jesti, dobro spi ter je Vesel, da je prebolel hudo bolezen. So pa tudi primeri, kjer nastopa izboljšanje šele čez nekaj tednov. Pri vnetjih pljuč, ki nastanejo zaradi bronhiitisa, je bolezenski potek podoben, samo začetek obolenja je postopen:	najprej prehlad,
nahod, bronhitis, potem vnetje pljuč.
Danes je potek pljučnic relativno ugoden: minili so časi, ko je umrl zaradi pljučnice vsak drugi oboleli za toi boleznijo. Vendar pa je napačnio mišljenje-, da pljučnica ni nevarna in da je nedolžna bolezen. Niso redki primeri, ko se pljučnica konča s smrtjo. Tudi komplikacije so mnogoštevilne: gnojno vnetje poprsnice,
pljučni absces, pljučna gangrena ter oslab-ljenje srca. Po komplikacijah pomaga le takojšnja zdravniška intervencija. Zelo nevarna komplikacija je gnojenje- pljuč, ker razpadajo deli pljučnega tkiva. Bolnik izpljuva ogromne količine gnoja, v katerem najdemo cele 'konce pljuč. Potrebna je temeljita zdravnikova vnema, da gnojenje ozdravi in odpravi. Če vsa zdravila odpovedo), ima zadnjo besede- kirurgov nož. Neugodna komplikacija je tudi Vnetje možganskih open, vnetje ledvic, ki nastopata kot posledica vnetja pljuč.
Za zdravljenje pljučnice je neobhodno potreben telesni in duševni mir ter ležanje v postelji. Sobo, kjer leži bolnik, moramo- Večkrat na dan prezračiti. Starejšim ljudem moramo od časa do časa spremeniti pc-ložaj v postelji, da pride tako do-temeljite prekrvavitve v pljučnem krvnem obtoku. Majhne otroke je- treba cesto vzeti na roke. Napačno je mnenje-, da mora bolnik čim manj jesti. Hrana mo-ra biti kalorična ter izdatna. Hrana kašaste oblike je zaradi lahke- prebavljivosti še- posebej priporočljiva. Koristno- je mleko- v vseh oblikah: sladko, kislo, jogurt ipd. Jajca in meso v prehrani bolnika ne- smeta manjkati. Pravtako ne sadni sokovi, prikuhe ter maslo-. Najvažnejša zdravila so sulfamidi in penicilin. S temi zdravili je modema medicina zmanjšala smrtnost od 30 na 2 odstotka. Vedeti pa moramo, da tudi ta sredstva pomagajo le, če jih pravočasno začnemo uporabljati. Treba pa se je držati natančno zdravnikovih navodil.
Pri preprečevanju pljučnice igra odlo-
čilno vlogo prehlad, ki se ga je treba varovati. Na bronhitis moramo- gledati ko-t na obolenje, ki često p-ovzTOČa pljučnico. Pri vsakem sumu moramo poklicati zdravnika, zlastil pa to velja za: otroke in starejše ljudi.
Čeprav vnetje pljuč povzročajo- posebne bakterije-, neposredno- prenašanje povzročitelja od bolnega na zdravega človeka nima pri nastanku Vnetja' pljuč Večjega praktičnega pomena. Vnetje pljuč bakterije morejo povzročiti le-, če- je organizem zaradi prehlada, mraza, gladu, utrujenosti, higienske neugodnosti ipd., oslabljen.
Hipermangan na več načinov
V vsakem gospodinjstvu mora vedno biti škatljica hipermangana. V zdravilstvu nam koristna služi za razkuženje Med’ različnimi epidemijami imejmo v umivalniku vedno pripravljeno hipermaJi-ganovo- raztopino-. Če se otro-k potolče in mu izmivamo rano, uporabljajmo vedno to raztopino. Tudi] pri začetnem Vnetju grla je uspešno, če grgramo močno raztopino hipermangana.
Hipermangan pa nam dobro služi tudi pri raznih gospodinjskih opravilih. Je izvrstno sredstvo za umivanje rok, ker odstrani neprijetne vonjave, ki jih sicer z vodo in milom ne odstranimo-. Na primer y vonj po ribah, česnu, čebuli ali čem drugem.
Čevlji dobijo sčasoma neprijeten duh. Tega duha se znebijo, če izperemo čevelj od znotraj z raztopino hipermangana.
Tudi posoda, ki se je navzela Vonja od hrane ali česa drugega, izgubi neprijeten duh, če vlijemo vanjo raztopino hiperman-gana in pustimo v njej nekaj ur, nakar jo splaknemo.
Omare in predali, ki imajo neprijeten vonj po zatohlem, zbrišemo- s krpo, ki smo jo namočili-v tej raztopini.
Hipermangan nam pomaga tudi pri barvanju tkanin, kadar hočemo prebarvati belo tkanino v krem barvo, ki jo sicer s pravo- barvo težko- dosežemo. Vendar mc-ramo V tem primem hipermangan popolnoma raztopiti, da ne ostane noben drobec neraztopljen. Tkanino nato namočimo za nekaj ur v to raztopino-, nakar jo izperemo. Zadnji vodi dodamo nekaj kisa in tkanina bo prebarvana brez prekuhavanja. To- je posebno primemo za finejšo volneno tkanino- ali svilo, ki se pri kuhan iu pokvari.
Katera barva je vaša?
»Srečne- so tiste ženske, ki natanko-vedo, katera barva tkanine se povsem sklada z njihovo poltjo in barvo las,« je nekoč rekel p-red meseci umrli »kralj mode« Cristian Dio-r. Naj ima Dior prav ali ne, dejstvo je-, da se ponavlja vsaki-krat pri nakup-u blaga za obleka, kostim čili) plašč hkrati z denarnim tudi pomembno- Vprašanje: Kateroi barvo bomo izbrale?
Če hočete ugotoviti, če vam določena barva dobro pristo-ji, potem vzemite kos tistega blaga in si ga ogrnite kot šal. Pri tem seveda natanko pazite, da bo zrcalo, v katerem se boste ogledali, tudi zares dobro osvetljeno-. Najbolje je napraviti ta poskus takrat, ko- nimate na sebi nobene šminke. Prav tako ne smete izbirati barve blaga takart, kadar ste prav bleda — morda zaradi utrujenosti ali iz kateregakoli razloga — ali p-a tistega dne, ko vas jei sonce- posebno- ožgalo. V takih in podobnih primerih se- opisani! preprosti poskus- ne obnese.
Če boste redno delali take poskuse z
baivo, boste nazadnje ugotovili, da se vam določene barve pozimi bolje podajajo kot poleti, hkrati! pa boste spoznali, da vam nekatere barve V vseh letnih časih enako- dobro pristajajo. Te barve re-zervirajtei za tiste obleke, ki jih nameravate nositi v obeh letnih časih.
Nikar se ne trudite, da bi bila vaša j garderoba za vsako ceno pisana kot sračje gnezdo-. Ostanite pri tisti barvi!, ki poudarja vaše prednosti, pa čeprav je ta barva črna.. Šal, ruta, torbica, ro-kavice, klobuk in čevlji lahko vedno — če vaff je do tega — zagotovijo vaši zunanjosti potrebno pisanost in živahnost.
PRAKTIČNI NASVETI
Suhi krompirjevi olupki in suhe pomarančne lupine so izvrstno sredstvo za pod-kurjenje.
Madeže po kakau operimo takoj z mrzle vodo, nikoli ne z Vročo-, ker jih pozneje ne odstranimo več.
sestra ovenčana z njegovimi bizantinci, ha, na Atilovo modrost, zvrtelo) bi se mu na prestolu. Pesjansko- glavo nosiš, mi je rekel. Toda V njej so možgani, ki so- v žlahti z Atilovo. In Atila je bil vladar, ti si pa babjek, oven, hudič. Nahrulim narode, resnica, pa ne tebi V korist. Ti plačaj Vole, meso bo užival Tunjuš. Zapleše boj, jaz se umaknem proti jugu in sVatu-jem z Ljubinico. In še pisma mi daš. Hvala lepa! Bom Vsaj brez skrbi ropal! Kaj res upaš, dia ponesem svojo glavo pod Iztokov meč?«
Ko je legal večerni hlad na Bizanc, so jezdili trije odposlanci skozi Odrinska-vratai s Tunjušem na čelu. Nosili so s seboj carska pooblastila, da sklenejo zavezo z Anti zoper Varhune in Slovene. Vinjeni Tunjuš je tehtal z levico težko mošnja zlatih bizantincev, ki jih je dobil od Upravde, in godrnjal s hripavim glasom hunska pesem o beli golobici in sivem sokolu.
Skoraj ob istem času je drdrala pri za-padnih vratih iz Bizanca Rustikova dvo-kolnica. Prefekt je namreč nekaj dni veseljačil v mestu. Azbad ga nalašč ni opozoril, da mora takoj v Toper po ubeglo dvorjanico. HoiteL je dobiti časa za njen beg.
In res je tedaj Azbadov dirkač že izročil pismo in denar Ireni v' Toperu,.
ŠTIRINAJSTO POGLAVJE
Na prefektovem vrtu pod platano- sta sedeli Irena in Cirila. Razbeljeno nebo- je bilo požoitelo od žarkov zahajajočega sonca. V vrhovih platane so listi enakomerno nihali. Od Egejskega morja je dihnil večerni veter po) hladnih Valovih in pobožal razžgano zemljo, kakor bi po> rosnem čelu trudnega težaka potegnila mehka roka.
Cirila je sedela na nizkem stolčku ob Ireninih nogah. V naročju so se krivili med prsti pergamenti skrivnostnega razodetja. Velike oči je upirala sužnja v Ireno, ki je slonela ob deiblu platane in z na pol odprtimi očmi hrepenela nekam za žarki tonečega sonca. Desnica ji je počivala na belem kamnu in pila iz njega hlad, ki je skrit v gosti senci kljuboval dnevni vročini.
»Prejasna, ali nadaljujem?«
Sužnja je razvila svaljek med prsti in čakala povelja.
Irena) ji je dala znamenje z levico, naj pergament spravi. Ni si upala glasno spregovoriti, kakor bi se bala, da izgovorjena beseda razžene mistične sanje, v katere se je zaplela njena duša.
Odkar je ubežala Bizancu in dvoru, odkar ji je usoda ugrabila najdražji bitji,
Iztoka in Epafrodita, se je zatapdjala če-
dalje večkrat v koprneče sanje-. Življenje V Toperu ji ni ničesar nudilo-. Kadar je šla v javnost, se je morala Vselej zako--pati v skrivnosti dvo-rnih šeg. Težka, bogato vezena stola, posuta z dragim kamenjem, se ji je zdela breme, veriga, plašč hinavstva. V družbi sicer odličnih žensk, pa vendar provincialk, je morala govoriti šepetaj e, pritajeno, da je čuvala skrivnost in božanski značaj, ki ga je ljudstvo prisojalo dvoru. Zato je bežala pred javnostjo, iskala tihih vrtov, samotnih logov, kjer je v platneni halji uživala svobodo in glasno odpeva] a odkritosrčni naravi. Kadar koli se je vrnila iz javnosti, je snemala z gnevom in studom težke obleke, kakor bi se otresala verig. In vselej je ponavljala govor škofa Synesija: »Kaj ste Rimljani boljši, odkar se odevate v škrlat in posipate z zlatom? Komedijanti v kam-nitnih plaščih, kuščarji ste-, ki se ne upate glasno govoriti, ki si iz lukenj svojega lišpa ne upate na luč, da vas ljudstvo ne spozna, da ste kljub temu ljudje!«
Ob taki priliki ji je srce z neizmernim kop-menjem. zahrepenelo po barbaru Iztoku. Gledala ga je v prteni halji, videla, kako so zapluli nemaziljeni kodri, ko se je pepel na konja v hipodromu. Tedaj ga je zaljubila, preprostega, svobodnega, brez verig, brez krinke. In sedaj je šel, odvrgel oklep, in tam za Donavo jezdi na čelu
vojakov kakor nekdaj v hipodromu. Ali misli nanjo? Ali pride ponjo?
Dnevi beže, tedni se vlečejo —, in sla ni od juga in n-i ga od severa.
In njene misli so- se napotile po neznanih potih in iskale ljubljenega po gozdih,
ga klicale v gorah, prosile popotnike oh cestah, naj ga poiščejo, ponujale trgovcem staterov, da jo vzemo s seboj v deželo SlovenoV.
Cirila je poznala gospodarico. Vselej se
je tiho umaknila, da je potovala Irena sama s tihim kopmenjem in s sladko- žalostjo za Iztokom. Tako j6 odšla tudi t® večer z vrta in se napravila po- Toperu.
Na stisnjenem fo-ru pred majhno baziliko so se gnetle toperske deklice. Vzkliki začudenja so se glasili iz množice, so prihajale svilene nosilnice, V katerih so sedele žene častnikov, bogatih trgoV- » cev in davčnih zakupcev. Ni jih bilo mnogo v Toperu, zato so- bile toliko bolj čaščene in spoštovane.
Tudi Cirila, dasi svobodna sužnja, je uživala velik ugled zaradi dvorjanice Ire' ne. Deklice so se ji umaknile, ko se- )e stisnila za belo) nosilnico, dai pride do pr°' dajalnice in si ogleda lepotičje, ki se m'1 čudijo ženske.
(Nadaljevanje sledi)

«« oddih IN RAZVEDRILO
VALENTIN JUST
SMRTNA SVATBA
IZ NEOBJAVLJENE ZBIRKE ČRTIC
Elfanda Fujko je bila znana daleč naokoli koit najlepše dekle. Njeni predniki so izvirali iz bosenskih gora in so zamenjali pred mnogimi, mnogimi leti svojo sončno domovino za malo. puškarsko mer steče! ob vznožju Karavank. Do premožnosti in udobja se sicer niso dokopali, ker prebivalci vrlega mesteca krošnjar-jenju niso! bili naklonjeni, a ime Elfanda Fujko je bilo kljub temu Vsakomur znano. Saj se ne zgodi kar tako vsak dan, da bi sklenil bogat moški poročiti se z revno deklico, ki je povrh še ilz tuje dežele.
Toda. čudno, mlada nevesta se poročnega dneva niti ni preveč Veselila. Ne morda zato, ker ni ljubila svojega ženina. Nasprotno: po ničemer ni hrepenela tako goreče kot po zakonski zvezi z ljubljenim Petrom. Edinole poročnega dneva se je bala naravnost neozdravljivo. Dosihmal nikdar ni ugibala resno o slutnjah ih se tudi ni mogla spominjati, da bi bila že kdaj kaj vnaprej slutila, toda zdaj, zdaj je bila stvar drugačna. Hude sanje so jo mučile druge zai drugimi in podobe iz teh sanj so ji prerokovale: nenaden konec zakonske sreče. Kakorkoli se je trudila in se upirala sanjskim prividom mučne noči, se le ni mogla znebiti morečih misli. Brez uspeha se: je skušala Veseliti daril, ki jih je prejela zadnje mesece od ženina: briljantnega prstana, zaročnega darila, ki ga je skrivoma poljubovala, potem male zlate zapestne ure, od katere ni mogla odtrgati oči, in dragocene broške iz čistega zlata. Seveda, igel človek pravzaprav ne bi smel podarjati, je šinilo Elfandd V misel. Kajti igle prebodejo ljubezen, ji je dejala nekoč stara mati Breja. Toda Elfanda je hitro opustila to misel, zakaj čisto nemogoče se ji je zdelo, da bi se njena ljubezen mogla kdaj zmanjšati. S tihim smehljajem se je spomnila, kako sta se Vozila s Petrom in ji je ta podaril lepo iglo. Takrat jo je -vzel s seboj v bližnje mesto:, in zraven njega je sedela v poštni kočiji in držal je njeno roko, ko sta se peljala čez Dravo, po serpentinah sončne humperške rebri in, skozi šumeči gozd pri. Čahorčah. Tiha in srečna je sedela zraven njega in mislila samo na eno: da bi se Večno: tako Vozila. Toda potem sta, zaveslala po jezeru! Nekoliko strahopetno, a prisiljeno se smehljajoč se je stisnila k Petru. Ko se je začel čoln nevarno zibati, jo je tesno priklenil nase*. V hotelu sta nato: jedla iz srebrne posode’ in pila zraven sladko vino! Da, billo je čudovito! Še zdaj je mlada deklica rahlo zardela, kadar je pomislila na to, da ji je rekel natakar »milostljiva gospa«. Njej, ubogi hčeri krošnjarja! In to že pred ženi to Vanjem. Kako bo šele potem. Vsakdo ji bo rekal »Ljubim roko, milostljiva« in prijateljice ji bodo' gotovo zavidale. Da, bilo bi Vse prekrasno, če le teh hudih sanj ne bi bilo! In spet se zmrači čisto čelo mladega dekleta in lahen drget spreleti njeno: telo. Z vso silo spodi od sebe žalostne misli. Ne, ne mara več misliti na to:, samo še na bodočnost, na to čudovito, enkratno bodočnost!
Še teden dni, samo še teden dni, in potem. potem bo spremenila, svoje ime in se imenovala do konca svojih dni Elfanda Murnik.
Poročna obleka je ležala že nekaj dni lepo snažno zravnana v omari. Zraven te beli venček in dolgi pajčolan, saj naj bi bilo to ženitovanje prav posebno imenitno, tako je želel njen Peter.
Večkrat na dan je hitela Elfanda k °mari in drsela s prsti po mehki svili. Presrečno se je čutila, če je morala pokazali radovednim prijateljicam balo in 150 te navdušene vzklikale: »Moj bog, kako lepo! Nikoli še ni V našem kraju ime-b* kaka nevesta take razkošne obleke!«
potem so še vzdihnile: »Seveda,, pa tu-^1 še nobena ni bila tako lepa, kot si ti!«
Končno je napočil zadnji dan pred poroko. Velike košare, polne rož ih jestvin, v’na in cigaret za goste so čakale v skromnem stanovanju. Radovedne sosede s° prihajale in objemale nevesto, pri tem
pa pogledovale po polnih košarah in si izbirale z očmi najboljše. S polnimi usti so ji nasvetovale vse dobro, V mislih uživale ih sie razgledovale, d!a ne bi česa zamudile. Nazadnje so prišli pevci, zapeli podoknico in otešili večno žejna grla z izbranim vinom. Eden izmed mož je celo govoril, se nekajkrat zapletel, vendar kljub temu dobro zaključil in nevesti trikrat nazdravil. Mnogi navzoči so se mu navdušeni pridružili. Nato je izročilo neko dekletce milo zardeli šopek rož in se ji poklonilo. Bile so bele in rdeče vrtnice! Elfanda V zadregi ni vedela reči kaj drugega kot: hvala, hvala! in skoraj bi se bila V svoji zmešnjavi poklonila tudi sa-ma, Toda zadnji trenutek se je zavedla, da to ne bi bilo čisto primemo:, in je ponavljala svoj tihi: hvala, hvala!
Elfandi je bil Večer dolg brez konca in kraja. Počasi se je utrudila, pobledola in utihnila ter želela samo še eno: da bi bilo že Vse pri kraju, da bi jo ti ljudje končno pustili samo!
In ko je legla — zadnjo noč v hiši svojih staršev — k počitku, so se ji zaprle trudine oči kar same. Niti ene misli ni mogla več posvetiti ženinu. Vendar zaspati ni! mogla. Nemirno: se je premetavala po postelji, vedno: spet mislila na sanje, ki so jo zadnji čas tako mučile.
Neskončna se ji je zdela noč.
Ko je drugo jutro Vstala Vsa zmučena in zbita, ji ni bila mar nobena stvar. Molče si je dala obleči poročno: obleko in komajda pogledala v ogledalo, ko ji je mati ogrnila pajčolan.
Nekaj se je v njej upiralo, ko so ji povedali, da koleselj že čaka in da bo treba vstopiti. »Zadnji dan na mojem domu«, je pomislila, toda ni utegnila razmišljati dalje. S sklonjeno: glavo: in vidno nemirna je sedla v voz in ni videla množice, ki jo je radovedno: motrila. Pred ženinovo' hišo so jo pozdravili z radostjo in Vriski. Skoraj vsi prebivalci mesteca so prihiteli. Vsakdo: je hotel biti priča velikega dogodka. Ljudje so bili pogoščeni širokogrudno s pijačami raznih vrst. O ženito-vanju tovarnarja Murnika in lepe Elfan-de naj bi se: pripovedovalo še pot mnogih letih!
V vrtincu prazniškega razpoloženja je prišla skupini razposajenih mladeničev usodna misel:	polijmo iskrim konjem
krmo z alkoholom, da bodo še bolj divji.
Učinek ni' izostal. Celaki so se vznemirili in začeli ognjevito: rezgetati in topotati. Ko pa so na hribu tresknili prvi možnarji, ko so: počili biči in set razlegli Veseli vriski:, je ženitovanjski sprevod oddrvel v divji naglici. Gostje v kočijah so: prestrašeno zavpili in okrog stoječi gledalci so osupli odskočili. Nekdo je zaklical iz množice: »Konji so se splašili, zadržite jih!«, toda njegove besede so se zgubile v trušču.
Ko so: se bližale ženitovanjske kočije v peklenski vožnji cerkvi, so zadoneli vsi zvonovi hkrati, a muzikanti so pihnili v instrumente in skušali preglasiti svečano zvonenje. Strelci! so odstrelili predvidene salve. Množica je vzvalovila, trušč in vriskanje se je stopnjevalo tako, da se je zdelo, kakor da je mestece ponorelo, V sredi tega oglušujočega peklenskega hrupa,, pa so divjali konji, pod vplivom alkohola in nenavadnega trušča Vsi iz sebe,, galopirali in tekli, kakor da gre za stavo s smrtjo. Zaman so jih skušali kočijaži zadržati, krotiti. Bolj kot so nategovali vajeti, bolj so se živali ustreljale kvišku. Že se je bližal nevarni ovinek pred cerkvijo. Elfanda si je zakrila oči, tedaj . . . strašanski tresk . . . prva kočija, je treščila z vso silo proti zidu. Svatje so zleteli v velikem loku na cesto. Isto se zgoidi z drugim kolesljem, Kri je tekla V cestni prah in ga rdeče; barvala. Vriskajoča množica je kakor da bi odrezal utihnila in se zgrozila. Na cesti je ležalo1 mlado, cvetoče življenje. Ženin, Elfandin Peter, in ena, izmed poročnih prič sta bila mrtva, mnogi ranjeni.
Nastala je vpijoča zmešnjava. Nebogljeno stokanje neveste, ki; kakor po čudežu ni bila ranjena, se je zgubljalo v glasnem jadikovanju in joku okrog stoječih. Tu je zdaj ležala tolikanj zavidana sreča. Mrtev — z,a vedno: mrtev! Brez moči je omahnila Elfanda na tla k svojemu ljubljenemu. Vrtnice so ji zdrknile iz rok in padle na prsi mrtvega, čigar srce se jet tako na, mah ustavilo.
Za, Elfando, najlepšo nevesto Roža, se je pogreznil svet za vedno; svet, katerega vrata so se ji odprla v tolikšnem sijaju. Njen duh se je mračil — blaznica je postala njena zadnja, žalostna postaja.
Prev. P. A.
(Kain (oALclucl
V sončni vasi kraj poljane sva bila z ljubico doma, okrog cvetele so jablane in srečna bila sva oba.
Pod eno vedno sva sedela, kako ljubila se srčno, v rajski sreči sva živela in v srcu bilo je lepo.
Čebelice so priletele,
poljubljale jablane cvet, iz rože v rožo so: hitele in uživale prelepi svet.
Razdjala burja ti je deblo in meni ranila srce, kako je v duši me zazeblo,
saj mislil vedno sem na ta.
Že mnoga leta so minila,
življenje šlo je svojo pot, mladost pa ni se Več vrnila in ni je bilo več odtod.
Zdaj cela zopet ti je rana in moja Več me ne skeli, a tebi le je sreča dana, da Veja tvoja, še cveti.
Pavle Kernjak
D*0*M*I'S*L«I'C*E
Humor je sladkor življenja. Le koliko saharina je V prodaji! — (Trilussa)
Izvirnost je nezavedno posnemanje.
—	(G. Pollard)
Sonce je prijatelj, ki ga spomladi častimo, poleti se: ga izogibamo, v jeseni ga obožujemo; pozimi pa ga objokujemo.
—	(J. Normand)
Samota je edino ogledalo, v katerem človek opazi, da je grd in zoprn. — (P. Veron)
Samostalnik »zemlja« je ženskega spola, ker nihče ne ve natančno za njena leta. — (Gandiolin)
Humor je rešilni pas V reki življenja.
—	(W. Raabe)
Obraz je tih odmev srca. — (G. Pollard)
Življenje je zadnja navada, ki jo moramo izgubiti, ker je prva, ki smo se je navzeli. — (A. Dumas sin)
Turist je vagabund, ki ima denar; vagabund pa je turist brez denarja. — (ital.)
OLAV SOLMUND
ORIENTALSKE DRAGOCENOSTI
Demosthenes Serkopulos je mislil, da bo sklenil v Ankari in Instambulu imenitne kupčije. Pa jih ni. Demosthenes je odletel iz Turčije. To: se: pravi, moral jo je popihati, kajti bili so mu za petami in ondotnih zaporov menda ni ohranil v najboljšem spominu.
Nejevoljen in čemeren je hitel proti pristanišču, ko se je prislinil k njemu trgovec s preprogami in Starihami.
»He, efendi! Efendi! Spominek za ženo, nevesto, sestro, teto, zaročenko!« je kričal mož za: njim. Demosthenes, se ni dal odvrniti od svojega naglega koraka. »Edinstvena priložnost!« je hvalil prodajalec svoje blago.
»Edinstvena priložnost?« je pomislil Demosthenes. Kdo pa ni praznoveren? Zakaj pa, ne? Pridržal je svoj nagli korak, obstal, se: obrnili in jel ogledovati blago vsiljivega prodajalca.
»Hm, koliko: stane preproga?«
»Pristno smimsko delo! Celo šah nima takšnih preprog. Sto turških funtov!«
»Pasji sin! Sto funtov? Za ta denar lahko kupim, najljubšo sultanovo ženo iz raja. Sto funtov? Mar je svet že slišal kaj takšnega? Za zanikrni predpražnik iz sultanove kuhinje naj bi — petdeset funtov dam zanjo, petdeset funtov in niti beliča več!«
»Petdeset funtov? Alah naj me prekolne! Za petdeset funtov ta preproga ni naprodaj! Moji pradedi bi me prekleli iz grobov, če bi prodal takšno: dragocenost neverniku za — ne, petdeset funtov je premalo, efendi!«
»No, naj bo šestdeset funtov!«
»Efendi! Usmili se revnega muslimana! Šestdeset funtov? Alah mi je priča., da je ne morem dati. Ce bi dal preprogo za šestdeset funtov, bi me prerok ne pustil v raj. Petinsedemdeset funtov, efendi, petiinsedemdeset funtov — Tako — naj vaši ženi, materi, soprogi, sestri...«
»In koliko1 stane tale omarica?«
»O, tale omarica? Pravo sasandidsko, delo! Čudovito delo! Med Verniki Vredno dobrih dVa tisoč funtov!«
»Tisoč funtov! Ne več in ne manj! Barantati ne utegnem,, Moj parnik kmalu odpluje, moram še...«
»Efendi! Tifaoč pet sto funtov! Moja zadnja, cena!«
»Naj bo! — In koliko zahtevaš, ti sin kloake, za tole bodalo?«
»Efendi, čisto zlato! Staro damaščansko delo! Izpod pet tisoč funtov ga ne morem dati!«
»Dva tisoč!«
Demosthenes, je spet pospešil korake in že je bil na pomolu, kjer je stal parnik.
»Dva tisoč pet sto, efendi, toda Alah bo' odvrnil svoje obličje od mene, ker sem...«
»Že prav, ker si moral prodati takšne dragocenosti neverniku po smešno nizki ceni. Kaj še imaš?«
»Tu, efendi, tu imam, dve čudovito: lepi zapestnici s smaragdi, dragocenosti, ki sta krasili breskvi podobna zapestja bivše najljubše...«
»... sultanove žene! Kajne?«
»Da, efendi! Res je. Ti dVe smaragdni zapestnici:, vdelani v pravo platino, sta sodili v državno zakladnico naše sodobne
demokracije, spoštovanja vredni Atatiirk bi ju bil rad kupil. No, za deset tisoč funtov ju dam. Deset tisoč funtov! Ne več ne manj!«
»Pet tisoč funtov — ne več ne manj! Na parnik moram! Že tretjič je zažvižgal k odhodu. Pet tisoč funtov!«
»Efendi!« Ves upehan je tekel prodajalec kraj Demosthena, solze so: se mu lesketale V očeh (tako dobre kupčije že dolgo ni sklenil). »Moja žena mii bo potegnila drobovje iz trebuha, če ju prodam ceneje. Osem tisoč funtov! Osem tisoč za, nakit, vreden dvajset tisoč!«
»Sedem tisoč funtov! Daj zapestnici! Saj vidiš, da že vzdigujejo mostiček!«
»O, Alah! O, prerok! O svetnika! Cuj-ta, kaj si mi drzne ponujati nevernik! Od lakote bom umrl, toda — naj bo, svoje domovine nočem osramotiti. Alah mi bodi priča. Pri tej kupčiji izgubim tri tisoč funtov! O! Ubogi moji otroci!«
Demosthenes je vzel iz denarnice dvanajst bankovcev po tisoč funtov, jih izročil prodajalcu, si naprtil kupljene dragocenosti in odhitel na parnik, tik preden so vzdignili mostiček.
Ko se je ladja počasi odmaknila od pomola, je videl s krova prodajalca, kako je ves srečen prešteval bankovce. Ozrl se je za ladjo in zaklical Demosthenu: »Ti nevernik! Vse, kar sem ti prodal, je ponarejeno, vredno komaj polovilco kupnine! Sklenil sem imenitno kupčijo!«
»In ti, stari lopov!« je zaklical Demosthenes nazaj, »to sem vedel, toda dlenar, ki sem ti. ga plačal, je tudi ponarejen! Ostani mi zdrav! Alah naj te čuva!«
Stran
C elovec, petek, 7. marec 1953
10 (826)
Močna okrepitev naprednih sil
(Nadaljevanje s 1. strani) UVP-jevske in razne »domovinske« tvorbe, marveč tudi tisti! ozki krog v Narodnem svetu, ki je s pomočjo svojih krajevnih oprod vsegal skupaj le v štirih občinah še uspel postaviti izrazito svetovno-nazomo zožene »krščanske« liste. V Št. Jakobu in V Šmarjeti v Rožu so volivci najbolj vidno pokazali, da se z volilno skupino, ki nima namena slabiti reakcionarnih pozicij, ne strinjajo in so zato v veliki meri podprli socialistične kandidate. Najbolj pa se je ta ozki krog osmešil v Bistrici v Rožu, kjer se je brez sramu povezal V OVP-VdU-jeVsko Ar-beitsgemeanschaft in se tako pobratil s tamošnjim bivšim prominentnim nacistom, ki se je še pred nedavnim pojavljal v vrstil takodmeneVanih »odločnežev« Mayr-hoferjevega kotva. Nitti mastno tiskana propaganda v Tediniku-Kroniki za to čudno »Delovno skupnost« ni mogla preprečiti njenega klavrnega poraza in močne okrepitve socialistov V tej občini.
Rezultati nedeljskih volitev, ki so še posebej razveseljivi zlasti na ozemlju dvojezičnih šol, saj so prav tu daleč nad ostalim deželnih povprečjem znova močno utrdili pozicije naprednih demokratičnih sil, so podlaga za gospodarski in kulturni razvoj naših občin v bodočih šestih letih. Naše ljudstvo, ki je skupno s svojimi nemško govorečimi sodeželani v veliki meri doprineslo k temu lepemu uspehu,
upravičeno pričakuje, da bodo vsi na socialističnih in krajevnih demokratičnih listah izvoljeni mandatarji v svojih občinah v plodnem sodelovanju zastavili vse svoje moči in sposobnosti za gospodarski in kulturni napredek vsega delovnega prebivalstva brez razlike jezika in narodnostnega porekla. Predvsem boi tudi njihova naloga, da v svojem odgovornem delokrogu za koristil svojih občin doseže-jo korenito prekinitev dosedanjega1 zapostavljanja naših krajev in da se temeljito spoprimejo z odpravljanjem zaostalosti našega ozemlja. Saj so prav reakcionarni in šovinistični krogi kot nosilci in krivci zapostavljanja in zaostalosti morali vzeti posebno na našem ozemlju na znanje ponovno oslabitev svojih pozicij in močno okrepitev naprednih sil.
Letošnje šolske počitnice
Ministrstvo za prosveto javlja, da bodo šolsko leto 1957/58 zaključili na Dunaju. Nižjem Avstrijskem in na Gradiščanskem dne 28. junija, v Zgornji Avstriji, na Salzburškem, Tirolskem, Štajerskem in na Koroškem pa v soboto, dne 5. julija. Novo šolskoi leto se bo v zveznih deželah, ki so prejšnje zaključile 28. junija, pričelo v ponedeljek, dne 1. septembra, v ostalih zveznih deželah pa v ponedeljek, dne 8. septembra 1958.
Italijansko sodišče obsodilo škofa
Preteklo soboto zvečer je sodišče v Florenci obsodilo škofa iz Prata Pietra Fior-dellija zaradi obrekovanja zakonskega para, ki se ni cerkveno poročil. Ker je bilo obrekovanje javno, s prižnice, je škof obema zakoncema povzročil veliko škodo, ker sta zakonca veliko utrpela na ugledu, čeprav italijanski zakoni ne predvidevajo obvezne cerkvene poroke. Sodišče je škofa pogojno obsodilo na globo 40.000 lir. Razen tega bo moral obsojeni škof poravnati vse stroške procesa, povrniti škodo civilni stranki ter plačati razne stroške v skupnem znesku kakih 400.000 lir.
Zaradi škofove obsodbe je papež Pij XII. odredil, da odpadejo Vse javne svečanosti
v zvezi z devetnajstletnilco njegove izvolitve za papeža, ki bi morale biti 12. marca v Rimu. Vatikansko glasilo »Osserva-tore Romano« je zapisalo, da je papež to odredil zato, ker je z obsodbo bila v Italiji prizadejana katoliški cerkvi velika žalitev. Lilst še dodaja, da so tožilci škofa avtomatično ekskomunicirani. Zaradi obsodbe pa so nekateri kardinali in škofje ukazali molitve za preganjano cerkev kot na Kitajskem. Obsodba škofa je v vsem svetu našla precej odziva in različni komentatorji mnogo pišejo o tej zadevi in izražajo različna mišljenja o pristojnosti sodišč, da sodijo cerkvene dostojanstvenike. Najbolj razburkan pa je s tem v zvezi Vatikan.
Nekaj poročil iz industrije motornih vozil
Zahodna Nemčija je v svojih tovarnah izdelala lani 503.891 mopedov, kar pomeni, da je produkcija teh vozil v primerjavi z letom 1956 nazadovala za 18,5 odstotka. Motornih koles je bilo v Zahodni Nemčiji izdelanih lani 52.860, kar prav tako pomeni nazadovanje za celih 47,8 odstotka. Ravno tako je nazadovala tudi proizvodnja rolerjev za 30,5 odstotka, tako da so jih izdelali le 93.775.
Lani 12. avgusta so začeli s proizvodnjo avtomobilov tipa Opel-01ympia-Re kord-Model 1958. Avtomobile tega tipa izdelujejo serijsko in so jih dot 14. februarja izgotovili že 100.000.
S serijsko produkcijo NSU-Prinz-Klein wagen bodo začeli že ta mesec.
Leta 1957 so bile pri italijanski industriji motornih Vozil zastopane toVame Fiat s 308.464, Alfa Romeo z 22.891, Lancia z 12.237 in O. M. s 6431 motornimi vozili.
Medtem ko je avtomobilska industrija in industrija motornih koles V Zahodni

RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: I. program. — 5.45,
6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00.
II. program. — 6.00, 7.00, 13.00, 17.00 19.00, 22.00.
Vsakodnevne oddaje: I. program. — 5 35 Jutranja godba — 6.00 Oddaja za kmete —
6.10	Pestri zvoki — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 10.10 Gospodinjski magacin —
11.00	Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.03 Pestro mešano —- 13.00 Opoldanski koncert — 14.45 Prav za vas — 18.00 Sami šlagerji — 19.30 Odmev časa.
II. program. — 5.35 Dobro jutro! — 6.05 Z godbo v dan — 7.15 Mali koledar —
8.10	Radijski pisemski nabiralnik — 12.03 Automobilisti med potjo — 14.30 Mednarodna univerza.
Sobota, 8. marec:
I.	program: 8.45 Širni pisani svet —
9.00	Od pesmi do pesmi — od srca do srca
(slov.) — 14.30 Pozdrav nate — 16.20 Mladinski koncert —	18.00 Iz parlamenta —
20.15	Na to smo postali pozorni — 21.30 Naša radijska družina.
II.	program: 9.10 Potovanje na Kitajsko — 14.40 Tehnični pregled — 15.00 Mladinska oddaja — 15.30 Odlični izbor — 18.00 Delopust zate in zame — 19.35 Od opere do operete.
Nedelja, 9. marec:
I.	program: 6.10 Vesele melodije —
7.30	S pesmijo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 9.00 Melodije, ki nikdar ne izzvenijo — 11.30 Veselo petje — veselo igranje
—	14.30 Pozdrav nate — 17.05 Lepe melodije — 19.00 Športna poročila — 20.10 „Za-krij se, svetloba zvezd“, kriminalna sluš. igra.
II.	program: 7.05 Godba na pihala —
8.00	Leto v pesmi: Marec — 14.15 Zvoki harmonik — 15.15 Pisani operetni zvoki —
20.00	Iz starih pravljic.
Ponedeljek, 10. marec:
I.	program: 8.45 Zapiski iz domovine
—	14.00 Poročila, objave. Za ženo in družino (slov.) — 18.30 Mladina in film — 18.40 Vsaka vas ima svoj glas: Pliberk — 20.15 Ti časi so minuli.
II.	program: 9.00 Naša radijska družina — 16.15 V kiparjevi delavnici — 17.15 Znanje za vse — 17.55 Vedri zvoki — 19.30 Orkestralni koncert.
Torek, 11. marec:
I.	program: 8.45 Zdravniki in civilizacija — 14.00 Poročila, objave. Rdeče, rumeno, zeleno (slov.) — 17.10 Glasba za ene in za druge — 18.30 Radijska prijateljica —
19.15	Lepe žene iz 1001 noči — 20.15 Orkestralni koncert.
II.	program: 16.00 Oddaja za žene —
16.30	Zoologija po notah — 17.15 Brali smo za vas — 19.10 „ . . . nerazrušljiva je svoboda", Danes pred 20 leti.
Sreda, 12. marec:
I.	program: 8.45 Iz ženskega sveta —
14.00	Poročila, objave. Kar želite, zaigramo (slov.) — 16.00 Trikrat domovina — 18.55 Športna poročila — 20.15 Lepe melodije, lepi napevi — 21.00 Prosimo, odložite!
II.	program: 9.10 Ferdinand Ander-gassen — 15.30 Tekma malih ansamblov —
16.30	Stari Dunaj — 17.15 Iz raziskovalnega dela visokih šol — 19.30 „D vji Plamen", slušna igra — 21.00 Melodije Hansa Lohra.
Četrtek, 13. marec:
I. program:	8.45 Avstrijci v inozem-
stvu — 14.00 Poročila, objave. Domači pevci pojo (slov.) — 16.30 Med prahom in zvezdami — 17.10 Pisan venček melodij — 18.30 Mladina v poklicu — 18.40 Oddaja za kmete — 19.00 Prilcesinja dneva — 20.15 Dekle, zapomni si fanta — 21.00 Zveneča alpska dežela.
' II. program: 9.00 Ti in žival — 16.00 Oddaja za žene — 16.30 Zabavni koncert —
20.00	Vi želite, mi igramo.
Petek, 14. marec:
I.	program: 8.45 Iz radijske beležnice
—	14.00 Poročila, objave. Zabavna glasba, Rast in življenje slovenske knjižne besede (slov.) — 16.00 Veselo in zabavno — 18.10 Prosti čas je dragocen — 19.05 Zgrabi srečo
—	20.15 „Zakon in druge nezgode", 4 radijske enodejanke.
II.	program: 9.00 Zbiralnik pritožb — 14.40 Za vsakega otroka pravo igračo —
17.15	Znanje za vse — 19.45 Za prijatelje gora — 20.00 Vsak. ljubi svojo deželo —
20.30	Tisoč taktov poskočno in veselo.
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00. 22.00.
V ponedeljek, sredo in petek od 8.00 do
11.00	ure oddaja na valu 202,1 m in 98.9 mHz.
Sobota, 8. marec:
5.00	Pisan glasbeni spored — 8.05 Lepe melodije — znani napevi —• 8.35 Italijanske narodne pesmi — 10.10 Nekaj zbranih pri-godic — 11.15 Izpod zelenega Pohorja —
12.30	Kmečka univerza — 12.40 Havajski zvoki — 14.20 Zanimivosti — 14.35 Voščila
—	15.40 S knjižnega trga — 17.30 Zabavne melodije — 18.00 Okno v svet — 18.45 Jezikovni pogovori — 20.00 Veseli večer.
Nedelja, 9. marec:
6.00	Domač nedeljski jutranji pozdrav —
7.35	Venček zabavnih melodij — 9.20 S pesmijo po Jugoslaviji —	10.30 Pokaži, kaj
znaš — 12.00 Voščila — 13.30 Za našo vas
—	14.15 Voščila — 15.10 Prenos javne oddaje s Kočevja — 17.30 Kar rad’ poslušate
—	18.15 Hiihnerteld: ,,Videla je vse drugače", slušna igra — 20.00 Nekaj starih in nekaj novih melodij za prijetno razvedrilo.
Ponedeljek, 10. marec:
5.00	Pisan glasbeni spored — 6.40 Naš jedilnik — 8.05 Glasbeni album — 9.20 Če fantje zaigrajo in zapojo — 9.45 Melodije s festivala zabavne glasbe — 11.35 Veliki orkestri — znani napevi — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Narodne pesmi — 14.35 Voščila — 15.40 Iz domače književnosti — 18.00 Mladinska oddaja — 18.20 Poje zbor slovenske filharmonije — 20.00 Simfonični koncert
—	21.00 Kulturni razgledi.
Torek, 11. marec:
5.00	Dobro jutro! — 8.05 Sem šel, sem šel čez ginajnico ... — 9.00 Zabavni mozaik —
10.10	Izberite vašo melodijo — 11.30 Za dom in žene — 12.00 Pisana vrsta domačih pesmi in napevov —	12.30 Kmečka univerza —
13.15	Zabavni pele-mele — 13.40 Pester spored opernih melodij — 14.35 Voščila — 16.00 Za ljubitelje in poznavalce — 18.00 Športni tednik — 20.00 Pojo najboljši jugoslovanski zbori — 20.30 Kožuhar; radijska igra.
Sreda, 12. marec:
5.00	Pisan glasbeni spored — 8.05 Pisana paleta — 9.00 Jezikovni pogovori — 9.15 Za ljubitelje narodnih pesmi — 9.45 Parada orglic — 10.10 Igra orkester Slovenske filharmonije — 11.00 V svetu operet — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 14.35 Voščila —
17.35	Filmske melodije — 18.00 Kulturni pregled — 20.00 Massenet: „Werther“, opera v treh dejanjih.
Četrtek, 13. marec:
5.00	Dobro jutro! — 8.05 Zbori „Švobod“ pojo narodne in umetne pesmi — 8.35 V tričetrtinskem taktu — 10.10 Z glasbo v dobro voljo — 11.45 Pesmi za naše male — 12.30 Kmečka univerza — 12.40 Igra trio Eda Gor-šiča — 13.15 Šegava klaviatura — 14.20 Zanimivosti — 14.35 Voščila — 16.00 Z našimi in tujimi solisti — 17.15 Poje Katarina Valente — 20.05 Javni četrtkov večer.
Petek, 14. marec:
5.00	Pisan glasbeni spored — 9.20 V duru in molu — 11.00 Pesmi in plesi raznih narodov — 11.30 Za našo vas — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Harijski bratje pojo narodne pesmi — 13.15 Od arije do arije —
14.35	Voščila — 15.40 Iz svetovne književnosti — 17.15 Spektrum ritmov — 17.45 Pozdrav iz Pariza — 18.50 Družinski pogovori — 20.00 Igra zabavni orkester Radia Ljubljana —■ 20.30 Štirinožni in krilati muzikanti.
Nemčiji nazadovala, je pokazala češkoslovaška industrija motornih vozil naraščanje. Izdelanih je bilo 34.561 avtomobilov ali 38 odstotkov več kot leta 1956, dalje 138.347 motornih koles, 24 %> več, 1333 omnibusov, 10 % več in 21.236 traktorjev in tovornih avtomobilov, kar pravtako po meni prirastek proizvodnje V primerjavi z letom 1956 za 18 odstotkov.
Avtomobilski tovarni Ford in Chrysler pa sta začasno ustavili proizvodnjo v svojih podružnicah, da tako omogočijo trgovcem razprodajo precejšnje zaloge motornih vozil iz teh tovarn.
ŠPORTNI
Smučarska prireditev v Št. Janžu
Zadnjo nedeljo v februarju je priredilo Športno društvo Št. Janž v Rožu tekmo v smuku, ki je kljub ne preveč ugodnim snežnim razmeram prav dobro uspela. Dc>-čim sc bili pogoji v soboto zvečer še zelo slabi, je čez noč postalo hladneje, tako da je bila proga v nedeljo precej hitra, lahko rečemo, da za marsikaterega tekmovalca kar prehitra.
Tekme se je udeležilo 20 športnikov, med katerimi so domačini želi kar razveseljive uspehe ter pokazali, da so si v zadnjem času osvojili precejšnje znanje. Rezultati so bili naslednjih
Za društveno prvenstvo so tekmovali v treh razredih in so zmagali
med člani: Mihi Gabriel s časom 1,24; med mladinci: Hanzi Gabriel s časom 1,31; med šolarji: Willi Mošic s časom 1,23
(skrajšana proga).
Med; gosti pa je zmagal Franc Stingl od Atus Bistrica s časom 1,19.
Iz rezultatov je razvidno, da so domači športniki bistveno napredovali. Posebno starejši tekmovalci so se znali okoristiti s prednostmi proge, ki je bila tokrat nekoliko bolj strma.
Zvečer je bila v Tiišlerjevi gostilni podelitev nagrad, nato pa so se športniki še dalj časa; zadržali v prijateljskem razgovoru ter se pomenili o bodočem udejstvovanju. Med drugim so sklenili, da se bodo štirje najboljši tekmovalci društva udeležili tekmovanja v Mežici, za katerega je Športno' društvo Št. Janž prejelo povabilo.
Mladinska smučarska prireditev na Sojnici
Tradicionalna deželna prireditev smučarskih skokov na Veliki skakalnici V Sojnici pri Celovcu je letos sicer izpadla, Vendar je celovška Skizunft za zadnja nedeljo pripravila mladinsko smučarsko prireditev, ki je prav dobro uspela. Tekme se je udeležilo 44 skakalcev, med temi tudi posamezni člani Športnega društva Zahomc.
V razredu »Mladilna II« (16 do 18 let), v katerem so tekmovali tudi Ziljami, je zmagal Stemig iz Beljaka s skoki 29 in 29,5 m ter oceno 206 točk, drugo in tretje mesto pa sta zasedla člana ŠD Zahomc Ferdi Frank (dvakrat 27,5 m in 196 točk) ter Karli Trunk (26,5 in 27 m, 185,5 točke). Uspeh Ziljanov ie še toliko večji, ker se tekmovanja niso udeležili Vsi skakalci, ki so pred kratkim uspešno sodelovali na koroškem mladinskem prvenstvu na Osoj-ščici.
Mladinsko skakanje je bilo na novi 30-metrski skakalnici, ki so jo iz sredstev športne stave (toto) po najnoVejših pravilih zgradili poleg velike sojniške skakalnice.