http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si
tednik
971
ČETRTEK, 23.AVGUST 2012 / ŠTEVILKA 971, LETO XVIII / POŽTNINA PLAČANA PRI POČTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR ((B	, L:
lili ,
91789612 44067 1"
Adrifa
NALOŽBENO SREBRO
www.0dri|a-ag com
e: adrip)ag@gmail com	m: 040 539 385
(3 s'mobil
ihko	Pn\/oi nolzai lonona
Povej nekaj lepega
POOBLAŠČENI
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 19.30 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure
PRODAJALEC
nav^joHio po #(okh<iče
RESTAVRACIJA Banera-lzola
./Sv? 05/ 64141 05 ^^030 239 790
Samoumevno je, da gremo v...
Ljudje smo tako narejeni. Radi imamo samoumevne stvari a jih tudi radi pozabimo in se hitro navadimo novih. Danes se nam zdi samoumevno tisto, kar se nam pred desetletji ni niti približno zdelo samoumevno. Takrat je bilo samoumevno nekaj drugega.
(Mef) Če bi vas vprašal, kaj razumete pod samoumevno bi verjetno rekli, da gre za stanje, o katerem ni dvoma ampak je tako jasno, da je samo po sebi umevno. Samoumevnost je v resnici nekaj povsem relativnega, saj je bistveno vezana na čas, kraj, ljudi, odnose in vse mogoče dejavnike, zato se samoumevnost nenehno spreminja, pač, kakor ji paše.
Danes se nam povsem samoumevno zdi, da odpremo pipo in iz nje priteče voda. In samoumevno je, da gremo v trgovino in kupimo steklenico hladne pitne vode, samoumevno je, da gremo na stranišče in ga splahnemo s pitno vodo ali pa se z njo tuširamo.
Zelo samoumevno, tako kot je ljudem v Sudanu samoumevno, da morajo z vrči na glavah po vodo v hribe. Tako kot je ljudem s tihomorskih otokov samoumevno, da zbirajo deževnico, če hočejo imeti pitno vodo.
Naša samoumevnost je zelo različna od njihove. Kdo danes hodi po vodo v bližji vodnjak ali jo zbira s strehe? Skoraj nihče. Nam voda priteče iz pipe. To je nekaj samoumevnega.
In bilo je kar samoumevno, da je država z zakonodajo zavirala ureditev navadnih zbiralnikov vode za zalivanje vrtov in polj. Danes, ko se vse na poljih suši bo treba poiskati kaj bolj samoumevnega.
Podobne samoumevnosti se vse okrog nas. Samoumevno je, da imamo elektriko, da so trgovine polne živil, da je morje čisto itd. Tudi to, da so nam nekateri posamezniki pokradli državo se polovici državljanov zdi samoumevno, da so nekateri postali milijonarji drugi pa socialni podpiranci se zdi samoumevno celo našim politikom in oblastnikom.
Tudi to, da so odstavne niše v tunelu Dekani nevarne je bilo samoumevno vsakemu od nas. To, da bo Dars naročil drago študijo in izdelal še dražje projekte zato, da bo na robovih teh niš postavil odbojne ograje pa res ni samoumevno.
Prej je zajebavanje iz vseh nas.
0 BANKA KOPER
MANDRAC ZE 5 LET NE POZNA PODRAŽITEV
Za 29 Eur postanite naš naročnik in izkoristite številne ugodnosti, od IZOkartice do brezplačnih storitev.
Zavrtite 040 211 434/05 64 00 010 ali pišite na tajnistvo@mandrac.si
Primorci
Mi smo Primorski fantje s Primorske doma, Primorske so volje, Primorskega srca.
No ja,
srce je malo tuje in tiste cevi tam v bližini, ampak to nič ne boli če so zvoki res fini če harmonika zavriska in kitara zarohni, se v očeh še vedno bliska ker to počnemo za ljudi. In kaj me brigajo baj pasi:, Mi smo Primorski fantje, prvi v mestu in na vasi.
Vrnjen pogled na morje
Z Drevoreda 1. maja je spet odprt pogled na morje. Parkirne hišice na Lonki, ki ga je zakrivala, ni več.
Stran za ogrevanje
Pisma iz metropole
Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle.
Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova.
Vsakih 14 dni za Mandrač razmišlja o življenju tam in o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi. Pazljivo branje vam želimo Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki ni nujno enako mnenju uredništva.
Opera Metropolitana
piše: Zoran Odič (za Izdane Zoki)
DAN SLOVENSKIH TOTALITARISTOV
Moskovske noči so dolge, sibirska zima daleč seže. Do danes, prav do danes seže moskovska noč med 23. in 24. avgustom 1939, ko je bil podpisan pakt Molotov - Ribbentrop, bolje povedano Hitler - Staljin. Današnji interpreti zgodovine trdijo, da gre pri tem paktu za razdelitev Poljske med dve najmočnejši evropski sili tega časa - Hitlerjev Reich in Staljinovo ZSSR. A je šlo tudi za razdelitev moči med dve podobni ideologiji - nacistično in boljševistično. Osnovno vodilo obeh je bil strah, konclagerji, gulagi, totalna poslušnost in prepoved uporabe pameti. Podpisani pakt so pozdravili v tedanji Evropi in svetu, kot pakt o nenapadanju med Nemčijo in ZSSR, prava resnica pa je prišla na dan šele pozneje, ko so v Nuernbergu obelodanili tajni aneks protokola, v katerem je zapisano nekaj, kar še danes ne citirajo, komentirajo, ker enostavno ne vejo zakaj sploh gre. Tako-le se glasi:
»V primeru teritorijalno političnega preoblikovanja pokrajin baltskih dežel (Finska, Estonija, Latvija, Litva), je severna meja Litve istočasno meja interesnih sfer Nemčije in Sovjetske zveze. V primeru teritorialno poltičnega preoblikovanja ozemelj, ki pripadajo poljski državi, teče meja interesnih sfer Nemčije in Sovjetske zveze po črti, ki jo tvorijo reke Narev, VislainSan. V jugozahodni Evropi ima Sovjetska zveza svoje interese v Besarabiji, Nemčija pa izjavlja, da je ta ozemlja ne zanimajo. Vprašanje ali je obstoj poljske države v interesu obeh strani in kakšne bodo meje te države, bo obravnavano glede na bodoči razvoj dogodkov. Ta protokol imata obe strani za strogo zaupnega.«
Šele na Nuernberškem procesu so odvetniki obtoženih nacističnih vodij zahtevali, da sodišče o tem razpravlja, ker je ena od zmagovalnih sil (ZSSR), načrtovala in izpeljala osvajalno vojno, zaradi česar se je samo Nemčija znašla na zatožni klopi. Ameriški tožilci in sodniki so bili proti temu. V Nuernbergu se je sodilo samo nacistom. Zdaj pa je evropski parlament, pod pritiskom baltskih držav in Poljske, 23. avgust proglasil za Dan spomina na žrtve totalitarizma in slovenski parlament je to izjavo sprejel na znanje. Kaj drugega ni mogel narediti, saj Slovenija (kot tudi Jugoslavija) ni bila udeležena v agresijah, ki sta jih izvajali Nemčija in ZSSR. Če kaj je bila predvsem žrtev le teh. Vse zgodovinske in »zgodovinske« razprave, ki jih beremo, poslušamo, gledamo v zadnjih mesecih in tednih (konec druge svetovne vojne, značaj NOB, protifašizem, poskusi rehabilitacije fašističnih zaveznikov, prisklednikov in podanikov, povojni in zunajsodni poboji, fojbe, osvoboditev in priključitev Primorske,itn),, navajajo na misel, da se zgodovina (danes, hic et nune), ne piše v mejah vsega, kar se je dogajalo, temveč v mejah tega kar bi se lahko (pa se ni) zgodilo, v mejah različnih strankarskih politik, ali ideologij. To pomeni, da se zgodovina ideologizira (»zgodovina je dekla politike«, kdo je to že rekel?) in spreminja v propagando. Sam koncept objektivne resnice izginja. Lahko verjamemo, da je zgodovina v naj večjem delu neresnična in izkrivljanja, ampak, za naš čas je karakteristično opuščanje samega sklepanja, da je zgodovina lahko resnično zapisana in resnična sama po sebi. Kar enostavno pomeni samo to, da se predmet raziskovanja, raziskuje v kontekstu časa in vsega, kar se je v tem času dogajalo in ne v kontekstu in iz časa, ko se raziskovanje izvaja. Ne moremo iz perspektive, vrednot in doseženih resnic in okoliščin leta 2012 raziskovati, ocenjevati in vrednotiti dogodke iz leta 1900, 1920, ali 1945, ali 1974 ali 1980. Ampak, kolikorkoli zanikamo (j o) zgodovinsko resnico in resnico nasploh, le-ta še naprej obstaja takšna, kakršna je bila in kakršna objektivno je. Vse drugo je neznanstveno in ne služi odkrivanju resnice, ampak njeni zlorabi. To drugo se nam dogaja in je možno samo v družbi v kateri so politiki varuhi edine resnice, policaji pa interpreti zgodovine.
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto)
tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Spoštovani starši!
< čfo L 0^.4
Pred nami je novo šolsko leto, ki prinaša tudi nekaj sprememb glede URE PRIČETKA POUKA.
Obveščamo vas, da bo v ponedeljek, 3. septembra 2012, pričetek pouka ob 8.20 uri, in sicer po urniku, ki ga bodo učenci prejeli istega dne. S poukom bomo zaključili najkasneje do 12.30
Vozni red šolskega avtobusa bo prilagojen novemu urniku pouka.
Učenci naj s seboj prinesejo torbo, zvezke, peresnico s pisali in šolske copate. Prejeli bodo tudi učbenike iz učbeniškega sklada.
Na prvi šolski dan bo na šoli organizirana malica za vse prijavljene učence, kosilo pa le za tiste učence, ki so se prijavili k podaljšanemu bivanju.
V	ponedeljek, 3. septembra 2012, pričnemo z izvajanjem podaljšanega bivanja in kosila za vse prijavljene učence.
POMEMBNO OBVESTILO
V	skladu s spremembo zakonodaje bomo s poukom pričeli vsak dan ob 8.20 (pričetek predure pa ob 7.30). Zaradi te spremembe bomo od 3. 9. 2012 do 7.9. 2012 omogočili ponovni vpis v skupine jutranjega varstva.
Izola, 22. 8. 2012
Ravnateljice: Maja Cetin, Lenčka Prelovšek, Simona Angelini
Spettabili genitori,
Ci attende un nuovo anno scolastico che porta con se pure aleune modi-fiche DELL'ORARIO Dl INIZIO DELLE LEZIONI.
Si informa che lunedi’ 3 settembre le lezioni inizieranno alle ore 8.20
e si svolgeranno secondo 1'orario che verra’ consegnato agli alunni lo stesso giorno. La giornata si conclu-dere’ al piu’ tardi alle ore 12.30.
Gli orari degli scuolabus verranno adeguati al nuovo orario delle lezioni.
Gli alunni portino con se la cartella, dei quaderni, il portapenne con il materiale per serivere e le pantofole. A scuola riceveranno i libri di testo.
Il primo giorno di scuola verra’ distribuita la merenda a tutti gli alunni che ne hanno fatto richiesta e il pranzo soltanto per gli alunni che si sono iseritti al soggionro prolungato.
Lunedi’ 3 settembre iniziera’ ad operare il soggiorno prolungato e verra’ fornito il pranzo a tutti gli alunni iseritti a tali servizi.
COMUNICATO IMPORTANTE
In armonia con le modifiche di legge le lezioni inizieranno ogni giorno alle ore 8.20 (Pora zero iniziera’ alle ore 7.30). In conseguenza delle modifiche delPorario dal 3 al 7 settembre 21012 šara’ possibile iserivere nu-ovamente i bambini al servizio di sorveglianza mattutina.
Isola, 22 agosto 2012 Le presidi: Maja Cetin, Lenčka Prelovšek, Simona Angelini
VPIS V GLASBENO ŠOLO IZOLA
Iz Glasbene šole Izola sporočajo, da je še nekaj prostih mest za posamezne inštrumente za otroke rojene 2005 in starejše, in sicer:
flavta 1 mesto, klavir 1 mesto, rog 2 mesti in trobenta 1 mesto.
Nekaj prostih mest je še tudi pri skupinskem pouku najmlajših:
Predšolska glasbena vzgoja
Letnik rojstva 2007
Glasbena pripravnica
Letnik rojstva 2006
Vse podatke o sprejemnih preizkusih in vpisu dobite na spletni strani GS Koper: www.glasbena-kp.net	iztok Babnik, ravnatelj
VARSTVO OTROK TUDI V IZOLSKIH ŽUPNIJSKIH PROSTORIH
Od septembra dalje bomo organizirali varstvo otrok, starih od 3 do 6 let. Radi bi jim ponudili toplino, varnost, dobro počutje in jim pomagali pri osebni rasti. S pomočjo kateheze Dobrega pastirja bodo lahko odkrivali tudi skrivnosti Boga in njegove ljubezni.
Prvo skupino otrok toplo priporočamo v molitev. Vpis bo od 20. do 24. avgusta 2012, od 9. do 11. ure v župnijskih prostorih.
Več informacij: Zavod sv. Andreja, tel. 041 398 307

Komun
Nova delovna mesta so ...na občini
Prav veliko ni ostalo od predvolilnih obljub o novih delovnih mestih, razen v primeru občinske uprave, kjer se na kadrovskem področju občinske uprave veliko dogaja. Najnovejši primer je odhod vodje tirada za gospodarske dejavnosti, investicije in komunalni razvoj, Rada Gomezelja, ki se vrača na Komunalo, od koder je tudi prišel na Občino. Kdor na občini ni bil pet let polovice zaposlenih ne bo več poznal.
O razlogih za razrešitev vodje Urada za gospodarske dejavnosti, investicije in komunalni razvoj, ni bilo slišati nobenih informacij, zato verjetno ostaja občutek, da želi župan vodilna mesta v občinski upravi zaupati ljudem, ki jih pozna in jim zaupa. Pri tem ima očitno podporo koalicijskih partnerjev. Kdo ga bo ali ga je nadomestil pa nam tudi ni znano. Dejstvo je, da pri zaposlovanju v občinski upravi ni opaziti kakšnega posebnega varčevanja kaj šele zmanjševanja obremenitve občinskega proračuna iz naslova stroškov dela. Dejstvo je, da je Občina Izola, ki se v zadnjih 50 letih ni spremenila po velikosti, se je minimalno demografsko okrepila in se gospodarsko osiromašila, vse do devetdesetih let štela okrog 60 zaposlenih.
Potem se je zgodila delitev na lokalno oblast in predstavništvo države v obliki Upravne enote Izola in tako se je zgodila tudi delitev zaposlenih. Približno na polovico je šlo: trideset na občini, 30 na Upravno enoto. Tam jih je še danes približno enako število, saj je bila država, na lokalni ravni, vedno zelo restriktivna pri zaposlovanju, zato pa se je skokovito povečalo število zaposlenih v občinski uptavi, ki se je skoraj potrojilo.
m fi
ir «•
B*loPbc?fpet pisan
Vsi župani doslej so povečevanje števila zaposlenih utemeljevali z novimi in novimi nalogami, ki jim jih nalaga država in tako so zaposlovali, čeprav so ob vsakokratnih volitvah napovedovali racionalizacijo občinske uprave, ki pa se doslej še ni zgodila. Naj novejšo selitev občinskih uslužbencev na javne zavode ali podjetja v lasti občine pač ne moremo jemati kot racionalizacijo občinske uprave. To, da se je služba parkiriščnikov iz občine preselila v Komunalo pač ne pomeni zmanjševanja števila zaposlenih in tudi najnovejša selitev vodje Urada za gospodarske javne službe to ni.
Ob tem pa vendarle velja povedati: Še sreča, da v izolski občini zaposluje vsaj občinska uprava. Če ne bi oni, ne bi nihče.
Mef
Letos brez štipendij
Vzdržnost javnih financ je drugi izraz za šparanje s proračunskim denarjem oziroma z denarjem davkoplačevalcev. Povsem razumljivo je, da se finančna kriza države pozna tudi na lokalni ravni in tudi zato se politika varčevanja, ki jo izvaja država, dogaja tudi na lokalni ravni.
Tako je izolski župan, kot je moč prebrati v tokratnih Uradnih objavah, sklenil, da se, za zagotovitev vzdržnih javnih financ in za zmanjšanje izdatkov proračuna, spreminjajo in dopolnjujejo določbe Pravilnika o štipendiranju in sicer tako, da Občina Izola za študijsko leto 2012/2013 ne objavi javnega razpisa štipendij.
Sklep velja od jutri naprej.
Ekonomija ni ekologija
■ 1
e
September v Izoli bo navtičen
Na petkovi novinarski konferenci so predstavniki Občine Izola, Marine Izola in Turističnega združenja Izola predstavili tri navtične dogodke, ki jih bo Izola gostila v septembru. Med temi dogodki je tudi prva visokomorska regata na relaciji Rimini-Izola, imenovana Freedom Cup, ki bo potekala v začetku septembra pod pokroviteljstvom Republike San Marino in Ministrstva za zunanje zadeve RS. Regata Rimini-Izola bo predstavljala etapo v seriji regat za pokal Lombardini, poleg same regate pa bo od 1. do 8. septembra tako v San Marinu in Riminiju kot v Izoli potekal tudi bogat spremljevalni program na področju gospodarstva, kulture in turizma.
Zmagovalne posadke regate Freedom Cup se bodo v soboto, 8. septembra, udeležile letošnje jubilejne 10. Diplomatske regate, na katero je prijavljenih rekordno število držav - kar 52 diplomatsko-konzularnih predstavništev se bo pomerilo v jadranju skupaj s politiki, gospodarstveniki in jadralci. Navtični september v Izoli se bo zaključil z navtičnim sejmom Sloveni-an Boat Show - Izola 2012, ki se bo sicer pod tem imenom letos zgodil drugič, je pa ta jesenski navtični sejem že vrsto let stalnica v Izoli. Organizatorji tudi letos napovedujejo sejem, ki se bo osredotočal izključno na navtiko, spremljale pa ga bodo številne obsejemske dejavnosti, ki bodo povezovale izolsko marino z mestnim jedrom. szt-Občina Izola
piše: Franc Kranjc
Tretja faza ekonomske krize
»Slovensko gospodarstvo je stabilno«, je bila ocena nekdanjega direktorja Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) in sedanjega ministra za finance dr. Janeza Šušteršiča na pogovoru z gospodarstveniki Slovenske Istre v Kopru, 26. marca 2007. Res je. V letu 2007 je slovensko gospodarstvo naravnost »cvetelo«. Beležili smo 4,5 do 5-odstotno rast, nekaj mesecev pa celo 7-odstotno rast, s čimer se je rad pohvalil tedanji premier Janez Janša. Uspelo nam je celo znižati inflacijo na 2,5%. Po drugi strani pa je že takrat bilo slišati drugačne zgodbe češ, da hitra gospodarska rast temelji na zadolžitvah. Londonski časnik Financial Times je namreč v neki obliki to celo potrdil. Pred nedavnim je zapisal, da je bila naša hitra gospodarska rast spodbujana z zadolževanjem, zlasti v gradbeništvu, po mnenju časnika pa je Slovenija tudi zrela za evropsko finančno pomoč! Odziva seveda ni.
Pravo sliko našega gospodarstva je pokazalo že leto 2008. Za Primorski utrip sem takrat zapisal naslove k člankom: »Kam smo pripeljali Slovenijo«, »Slovenija se pridno zadolžuje« in ob tem tudi podatke o zadolžitvah. Odziva seveda ni bilo, niti od prejšnje, še manj pa od novopečene oblasti, čeprav sem že septembra 2008 ugotavljal, da so obveznosti različnih dolžnikov (državna podjetja, banke, podjetniki, zasebniki) znašale 39 milijard evrov bruto ali 29,3% več kot junija leta 2007 ter da je neto dolg Slovenije znašal že 8 milijard evrov.
Nisem prepričan, da je Pahorjeva vlada sploh dojela kakšno zapuščino je nasledila od vlade Janeza Janše. Da bi Pahorjeva vlada zagotovila socialni mir se je začela še hitreje zadolževati, tako da znaša danes bruto dolg Slovenije že okoli 46 milijard evrov, neto dolg države pa že okoli 17 milijard, kar predstavlja več kot 200-odstotno povečanje vseh vrst dolgov. K temu je seveda treba prišteti državna jamstva in luknjo v državnem proračunu. Finančna in gospodarska kriza se je porajala nekako v treh fazah: Najprej je počilo v ZDA zaradi nepremičninske krize, posledično pri evropskih komercialnih bankah, ki so kupovale pozneje ugotovljene »ničvredne« vrednostne papirje. Ko so prišle same v krizo so zaprle posojilne pipe našim komercialnim bankam, slednje pa so ustavile kreditiranje naših že tako prezadolženih podjetij. Po tako imenovanem posojilnem šoku je prišlo do ustavitve novih naložb, posledica tega pa je bila ustavitev ali celo nazadovanje gospodarske rasti ob hkratnem porajanju ostalih negativnih ekonomskih parametrov; povečanja brezposelnosti, proračunske težave zaradi povečanja socialnih transferjev in pa vse večjega nezaupanja v tujini ter slabih ocen bonitetnih agencij.
Ekonomsko krizo v Sloveniji smo tako pripeljali do faze, ko več kot polovici prebivalstva že zmanjkuje denarja za plačilo najnujnejših dajatev. Povečujejo se razlike med revnimi in bogatimi. Odlično se lahko počutijo le tajkuni in tudi poslanci, ki so si pri povprečnih bruto plačah 4500 evrov »dali« izplačati regres v bruto znesku 100 evrov, medtem ko so upokojenci z več kot 622 evri pokojnine ostali brez tega žlahtnega dodatka. Danes govoriti o tem, da je za slovensko gospodarsko in finančno katastrofo kriva globalna kriza je milo rečeno iz trte izvito. Prav tako je smešno trditi, da nam bo srečo (in nova posojila) prineslo zlato fiskalno pravilo zapisano v ustavi. Nasprotno. To nam lahko ob nujnih novih zadolžitvah prinese celo ustavno krizo!
Bolje bi se bilo vprašati ali imamo na vrhu slovenske vladne piramide sposobne ljudi ter kakšna je nadzorna funkcija parlamenta?
SllŠil-
Postajamo najbolj severni jug
Stari Rimljani so pravili Mors tua, vita mea, kar bi pomenilo tvoja smrt je moje življenje, ali drugače povedano, tvoj propad je moja zmaga. Nekako tako bi lahko strnili veselje turističnih delavcev nad letošnjim, še posebej “hvaležnim", poletnim vremenom. Sanjsko poletje, bi lahko rekli. A ne za vse.
Da poletje tudi za izolske goste ni ravno sanjsko je poskrbela redukcija vode, zaradi katere so zaprli tuše na plaži. A, če sta lahko pomanjkanje tuširanja in visoka temperatura neprijetna za kopalce, je suša, ki pesti našo regijo že dobro leto, naravnost katastrofalna za tiste, ki jim zemlja nudi kruh.
Vinarji po zgledu Špancev
Matej Korenika, direktor Konzorcija Vin Istre in seveda tudi sam vinar pravi, da je letošnja suša takorekoč nadaljevanje lanskoletne. “Že lani smo imeli vinarji izpad pridelka, zaradi temperature pa smo morali trgati grozdje ob koncu avgusta, zaradi česar so se naši nonoti kar križali. A velikih padavin ni bilo niti pozimi, tako da je letošnja suša le nadaljevanje lanskoletne, izpad pridelka pa je še toliko višji. Veliko pove že to, da so mnogi že začeli s trgatvijo, tako zgodaj pa je nismo imeli še nikoli."
Po njegovem mnenju gre pričakovati do 50 odstotkov nižji pridelek od lanskoletnega, ki je bil že sam po sebi zelo nizek, nekateri, predvsem tisti, ki imajo trte na legah, ki so bolj pod vplivom burje, pa tako zaradi suše, kot zaradi toče, sploh ne bodo imeli pridelka. “Lahko bi rekli, da je za nekatere letošnje poletje katastrofalno. Tam, kjer je toča potolkla listje, je trta nehala delati, poleg tega pa je za trto vse, kar je nad 30 stopinj celzija, škodljivo. Rastlina neha delati, ni več asimilacije, ali pa fotosinteze." In dejstvo je, da letošnje poletje skorajda ni imelo dneva, ko bi temperatura padla pod 30 stopinj celzija. Na žalost ni pričakovati, da se bo trend v naslednjih letih hudo spremenil. “Očitno bomo morali hudo spremeniti način dela in razmišljanja. Prilagoditi se bomo morali pogojem, kot jih imajo v Španiji ali Portugalski, kjer na hektar trte pridobijo štiri tone grozdja, medtem, ko je pri nas običajen donos od šest do osem ton.”
Vino ne bo bistveno dražje
Normalno bi bilo pomisliti, da bo zaradi izpada pridelka cena vina letos poletela v nebo, a globalna ekonomija ne deluje tako. “Če hočemo biti konkurenčni, pač ne moremo dvigniti cene vina, sicer bi se gostinci v notranjosti pač obrnili drugam. Ne tekmujemo samo med seboj, temveč predvsem proti ostalim slovenskim regijam, pa tudi proti ostalemu svetu. Res je suša prizadela en del Italije, a drugod teh težav niso imeli. V Franciji so imeli dobro sezono. Vse to moramo upoštevati."
Veliki brat bo kaznoval
Občinski inšpektorat občine Izola bo v petek, 24. avgusta 2012, pričel z nadzorom prometa s samodejnimi merilnimi napravami. Meritve se bodo izvajale večkrat mesečno na občinskih cestah pred in v naseljih na območju občine Izola, predvsem pa na območju šol, šolskih poti, igrišč vrtcev in na ostalih prometno obremenjenih cestah. Skladno s 15. členom Zakona o pravilih cestnega prometa občinski redarji izvajajo meritev hitrosti izključno s samodejnimi napravami in sredstvi za nadzor prometa, s katerimi se prekršek slikovno dokumentira. Občinski redarji bodo kršiteljem, ki bodo prekoračili dovoljeno hitrost, po pošti vročili plačilni nalog, s katerim bo izrečena globa za storjen prekršek in določene bodo kazenske točke. Z napovedanimi meritvami hitrosti želi občina umiriti promet znotraj naselij, še posebej ob začetku šolskega leta.
SZJ - Občina Izola
Oljkarjem je še težje
Mirjana Klodič, predsednica Društva oljkarjev slovenske Istre pa pravi, da je suša za oljkarje, če je to sploh mogoče, še hujša, kot za vinarje. “Oljkarje ni prizadelo samo zadnje sušno obdobje, temveč se je začelo že s pomladno sušo, ko so bile oljke še v razvojni fazi in niso uspele pridobiti ustrezne velikosti plodov, poleg tega pa so imele tudi premalo vode za nadaljevanje razvoja. Še huje, kot zaradi suše, pa je bilo zaradi zmrzali. Težko povem, kako je stanje pri vseh olj-karjih, a v lastnem oljčniku ocenjujem, da bomo imeli 80 odstoten izpad pridelka. A še huje je v nekaterih, bolj izpostavljenih oljčnikih, kjer bo izpad popoln, 100 odstoten. V najboljših primerih pa govorimo o polovičnem izpadu pridelka. To pomeni, da bo letos na našem trgu zelo malo našega olja, in samo tisti z zaščiteno označbo porekla bodo lahko zagotovili, da je olje zares pridelano v naši regiji. Ob tem pa bo ohromljena tudi kakovost, saj se oljke v sušnih letih obranijo in poskušajo preživeti, zaradi tega so v takih letinah olja manj kakovostna, oziroma nekoliko bolj grenka in pikantna. Mislim, da lahko pričakujemo tako letino."
Niso za kratkoročne ukrepe
Posledice suše, ki jo najbolj občutijo v kmetijstvu, si je prišel včeraj ogledati tudi minister Franc Bogovič in istrski kmetje so mu imeli kaj pokazati in povedati. Med drugim tudi to, da se ne zavzemajo za kratkoročne ampak predvsem za dolgoročne ukrepe. Ravno z izvedbo dolgoročnih ukrepov se je strinjal tudi Minister, ki podpira reševanje problema namakanja, težje pa bo država prišla na pomoč posameznikom z denarnimi subvencijami. A primorskih kmetov vseeno ne bo pustila na cedilu in če že ne more dajati, pa vsaj ne bo vzemala. Določili bodo komisije, ki bodo v posameznih občinah ugotavljale škodo. Kako bodo to naredili po že končani trgatvi, pa nam ni čisto jasno.	a.m.
Avtodomom prijazno mesto?
Ali se avtodomarjem splača pripeljati do Izole na dopust ne vemo, ne vemo pa niti,ali se Izoli splača gostiti avtodome, saj niso znani po tem, da veliko trošijo.
Glede na vedno večje število kam-peristov po Evropi, smo se pozanimali, kako je urejeno bivanje zanje pri nas.
Naj povem da sem se kar malo nasmehnil, ko mi je francoski turist pokazal najprej mapo Slovenije nato pa brošuro za kamperiste po Franciji. Brošura ima namreč nekaj več kot 600 strani, vpisani pa so vsi možni prostori, kjer so kamperji, oz. avtodomi dobrodošli. Poleg gps koordinat je na vodniku vpisana še telefonska številka, email in cena bivanja na dan. Cene so seveda nižje kot v Izoli, vendar, kaj pa je Francija v primerjavi z Izolo.
V Izoli imamo dva kampa, ki sprejmeta kamperiste: kamp Jadranka, ki je trenutno poln (cena približno 11.50 na osebo, odvisno od nočitev.
Za elektriko pa se doplača 3 evre na dan). Drugi je kamp Belvedere, ki ima še nekaj prostih mest (cena na noč 13.50 eura, elektrika je všteta, rezervoarja za fekalije pa nimajo, saj še ni urejena kanalizacija).
Imamo tudi dve parkirišči, ki sprejmeta avtodome in sicer sta to parkirišče pri ladjedelnici in parkirišče pri Delfinu, ki ju upravlja Komunala, staneta pa 15 eur na dan in nimata možnosti priključitve na elektriko in vodo.
Cena je sicer visoka a sta to le prehodni lokaciji, kjer naj bi se gostje zadrževali največ 3 dni.
Kakšne so cene nočitev drugod po Sloveniji smo vprašali enega od obiskovalcev Izole z avtodomom. Povedal nam je, da se cene drugod po Sloveniji vrtijo med 8 in 10 eurov na dan z nekaj dodatnimi euri za elektriko, ki je pretežno na žetone, kar je po izkušnjah iz tujine še najbolj poštena rešitev.
V veselje vseh avtodomarjev pa lahko povemo, da je v pripravi novo brezplačno parkirišče za avtodome tik ob bivšemu Mehanu, ki pa ne bo imelo nobenih luksuznih pripomočkov, kar se zdi čisto pošteno.
Primož
MAMIMl/M' 5
Fido Udo-tako to počnejo v Miljah
Menda trenutno v Izoli poteka kar dvojno zbiranje podpisov za in proti pasji plaži na svetilniku. V uredništvu ne vemo, kakšno podporo imajo eni ali drugi pobudniki, vemo pa, da bi bilo dobro, če bi vsi skupaj preverili kako ta problem rešujejo kje drugje. Naprimer v sosednjih Miljah.
Upravljala in lastniki plaže, ki je urejena takoj za izlivom Ospa, pred miljsko ladjedelnico, se že na vhodu pohvalijo, da so prvo tovrstno kopališče v deželi Furlaniji Julijski krajini. Glede na to, od kod prihajajo njihovi gostje jim lahko verjamemo. Kopališče je še nekoliko večje od naše plaže pri svetilniku, topoli ne dajejo prav veliko sence, dostop v morje je podoben tistemu na izolski pasji plaži, morje pa se z našim ne more primerjati. Vstopnine na plažo ni, saj je namenjena članom društva, ki upravlja plažo, mi pa smo se, brez težav, prijavili kot gostje in vstopili na plažo. Še prej so nam ponudili kosilo (od 5 do 7 Eur) in ležalnike ter senčnike. Privoščili smo si kosilo, čeprav nam je bilo kasneje žal, da nismo vzeli še ležalnika, saj je zemlja od suše razpokana in trda, tako da ležanje na brisači ni bilo nič kaj udobno. Zato pa je bilo vse ostalo brez pripomb.
Psov je bilo na kopališču približno toliko kot lastnikov, saj
je bila večina družin, nekatere tudi z več kosmatinci, ki pa so se obnašali kot klasični turisti. Poiskali so najboljšo senco in tam mirno trpeli vročino in čakali, da jih gospodarji odpeljejo do morja. Seveda so bili vsi na povodcih, nagobčnikov pa ni bilo videti, saj so bili psi videti šolani in kultivirani.
Laježa skoraj ni bilo slišati, čeprav so v neposredni soseščini ležali labradorci, čivave, hrti in mešanci. Tudi psom je bilo jasno, da se na kopališču ne spodobi delati nered in so postali del prijetne obmorske tišine s pridihom šestdesetih let.
Na čase tistega turizma so spominjali tudi objekti na kopališču in člani društva, ki so pripravljali hrano ter prodajali napitke. Natanko ob enih se je oglasil zvonec in povabil h kosilu, ob katerem so se zbrali gostje in njihovi psi, ki so, ležali pod lesenimi mizami in se kaj ovohavali, medtem ko smo se mi topili ob prijetnih vonjavah okusne Par-migiane s pomfrijem in odžejali z laškim pivom.
V drugi leseni baraki so nam postregli z odlično kavo, nekaj aktivistov pa je v soseščini že pripravljalo bovlo in palačinke za večerjo.
Po kosilu se je prileglo malo telovadbe v posebej ograjenem prostoru, ki je namenjen razg-hibavanju psov, ki so tam lahko odvezani, seveda vedno pod nadzorom gospodarja. Enkrat ali dvakrat je bilo, v igri, slišati, renčanje a so ga hitro utišali. Prav veliko psov ni bilo v vodi. Nekaterim očitno ni do kopanja v slani vodi, zato pa so bili deležni tuširanja, saj v Miljah očitno še nimajo omejitev porabe pitne vode. Pasjih iztrebkov ni bilo nikjer, za kar so poskrbeli lastniki in očitno tudi psi. Vzdušje na kopališču je bilo nadvse prijetno, tudi zato, ker ni bilo gneče, kakršna je bila že na drugi strani ograje, kjer je normalno kopališče za ljudi.
Bil je lep in zelo poučen strokovni izlet čez mejo.	d.m.
Izolska novinarka prefinjenega okusa bi lesene objekte razglasila za podrtije, naša inšpekcija pa bi jih zaprla, ker "ne ustrezajo evropskim standardom".
San Simon brez vstopnine
Kot je že znano so prejšnji teden inšpektorji Ministrstva za okolje in prostor trem upravljavcem naravnih kopališč, Hotelom Bernardin (kopališče San Simon), Termam Krka (kopališče Strunjan) in Rdečemu križu Slovenije (kopališče Debeli rtič) z odločbami odredili, naj prenehajo zaračunavati in pobirati vstopnino za kopanje ali dostop do morja. V vseh treh kopališčih so odločbo inšektorja že upoštevali.
V San Simonu niso želeli dajati izjav v zvezi z odločbo in morebitnima izpadom dohodka, ki ga bodo imeli iz tega naslova, zagotovili pa so, da bo ponudba na plaži ostala nespremenjena, saj gre vendarle za plažo, ki jo uporabljajo tudi njihovi gostje. So pa drugi turistični delavci povedali, da je bilo več negativnih mnenj, kot pa pozitivnih, predvsem pri tistih, ki so že kupili abonmaje oziroma so jih že koristili:
"Pravil pač ne spreminjamo sredi igre. Enako pa velja tudi za parkirišče pod Belvedurjem, za katerega je bilo najprej rečeno, da bo brezplačno, potem pa si je očitno nekdo premislil in avgusta so začeli pobirati parkirnino." A.M.
Turizem smo še vedno ljudje
V današnjem, za malega človeka neprijaznem času, ko smo že skoraj navajeni grobosti, nekulture in močno poslabšanih medčloveških odnosov sem doživela nekaj prav presenetljivo prijaznega, toplega in človeškega in sem zato sklenila svojo izkušnjo podeliti tudi z drugimi. Menim, da je prav opozoriti tudi na ljudi, ki pri svojem delu upoštevajo vsa pravila dobre poslovne morale in imajo posluh za soljudi.
Pred kratkim sem g. Deanu Kocjančiču, direktorju operative v San Simon resort-u poslala pismo, v katerem sem navedla nekatera lastna opažanja v zvezi s kopališčem San Simon. Priznam, da glede na dosedanje izkušnje in splošno negativno družbeno klimo, v bistvu nisem pričakovala nikakršnega odgovora, še najmanj pa tistega, ki sem ga dobila v rekordno kratkem času. G. Kocjančič mi je poslal vljuden in prijazen odgovor, se zahvalil za moja opažanja in razmišljanja ter mi obljubil, da bodo zadeve preučili in me obvestili o sklepih.
Čez nekaj dni sem z omenjenim podjetjem urejala neko popolnoma drugo zadevo, ki je bila posledica določenih dogodkov, ki za San Simon niso bili najbolj prijetni. Prav zaradi tega sem pričakovala, da bodo pristojni brez posluha in da bodo mojo prošnjo zavrnili. Zgodilo pa se je prav nasprotno. V zadevo se je nadvse prijazno vključil g. Kocjančič in jo pozitivno rešil takoj in brez zadržkov.
Omenim naj še to, da sem tudi ob obisku hotela, ko sem šla urejat navedeno zadevo, srečala le prijazne in uglajene uslužbence.
Vse pohvale g. Kocjančič! Želim vam še naprej vse dobro in obilo dobrih poslovnih rezultatov.	Slobodanka Lešnjak

Fešta
Ribiški kot ga lahko vsi prenesemo
Zagotovo ni bil Ribiški praznik presežkov, bil pa je dovolj zanimiv in razgiban ter dovolj uvideven do prebivalcev starega mestnega jedra, posebej tistih iz notranjih ulic, saj tam glasbe skoraj ni bilo slišati. Pa tudi hišni vogali so ostali nepobruhani in brez vonja po urinu. To je gotovo eden od dosežkov praznika.
Ni povsem natačno znano, koliko Ribiških praznikov je Izola že doživela in preživela, vsekakor pa se številka počasi približuje petdeseti. In yako kot vsi doslej je bil tudi ta dovolj vesel in razgiban, zatajilo je le vreme, saj bi v soboto opolnoči moral pasti dež, vendar ga ni bilo. Morda je krivo dejstvo, da so organizatorji letos praznik pomaknili kar na sredo avgusta, kar je, zaradi vremena, morda bolje, zagotovo pa na ta način praznik izgublja simbol zaključka glavne turistične sezone.
Prednost domačim skupinam
Posebnost letošnje programske ponudbe je bila predvsem »domačnost", saj so goste zabavali predvsem godci iz slovenske Istre, Istrska je bila tudi gostinska ponudba, saj so prevladovale sardele, kalamari, pedoči, girice in tudi dober brodet je bil v nekaj kotlih.
V petek so na svoj račun prišli mlajši obiskovalci, ki so, po odpovedi napovedanega koncerta Dan D na svetilniku (organizatorju so postavili skoraj nemogoče organizacijske pogoje), našli tolažbo pri skupini Ana Pupedan, ki je nastopila na Velikem trgu.
Ob poletu v vodo so jih vzpodbujale besede olimpijca Vasilija Žbogarja, ki je Ribarom tudi pomagal pri pripravi školjk.
Naporen plavalni maraton
Sledil je zanimiv Ribiški plavalni maraton, kjer je letos nastopilo še več tekmovalcev, ki so imeli veliko dela predvsem s plavanjem v veter. Pri članih je Andrej Pribac za las premagal brata Aljošo, tretji pa je bil Andrej Škof.
Zvečer pa so na Lonki z neizmerno vzdržljivostjo navduševali Primorski fantje, medtem ko je na Velikem trgu zažigal, prav tako neutruden, Danilo Kocjančič s prijatelji, ob podpori mlade skupine Pop Corn in starih uspešnic Parnega Valjka.
V Centru za kulturo šport in prireditve so nam povedali, da so za letošnji Ribiški praznik »porabili" približno 35.000 Burov, vendar bo večina tega denarja porabljena za čiščenje, varovanje, montaže in demontaže ter najem odra, Sazas in podobno. Stroški za program so pravzaprav manjši del vseh stroškov, ki jih prinaša praznik. Po prvih ocenah bodo prireditev izpeljali s pozitivno ničlo.
Tudi stojnice so bile bolj domače kot »kitajsko" obarvane, saj so prodajalci ponujali tudi domače likerje, pecivo, oljčno olje in celo kozmetične izdelke iz naravnih surovin.
Tudi tokrat so bili prisotni večni sodelujoči, med njimi seveda Herman s svojim Delamarisom in Ribari z odlično ponudbo školjk in veselo domačo godbo.
Pred tem so tam nostalgijo zganjali pristaši vedno bolj zabavnih Vipsajdersov, na Lonki pa so za plesalce, jedce in pivce skrbeli Nočni skok.
Sobota je z dogajanjem posregla že v popoldanskih urah s krstom mladih veslačev in jadralcev ki so v povorki krenili od izolske marine do carinskega pomola, kjer so jih krstno pometali v vodo.
Med mlajšimi dekleti je bila najhitrejša Urška Kveder, pred Kirn Zabukovec in Nino Krebelj, v kategoriji od 15 do 100 let pa je zmagala Tamara Pavlovič, pred Nastjo Levašič in presenetljivo vzdržljivo Marjetko Popovski.
Novost letošnjega praznika je bila tudi odločitev, da se dogajanje prenese le na obalni del starega mesta in tako je Manziolijev trg postal velika pivnica, v Ljubljanski pa je bilo, z izjemo elvisovega brodeta, kot v oazi miru. Morda pa je tako tudi prav.	d.m.
Turizem

Kapacitete so polne, poraba pa ni kaj prida
Če bi številke o prenočiščih zadoščale, bi bila izolska poletna sezona izvrstna. Hotelirji in sobodajalci so verjetno zadovoljni, manj pa tisti ki predstavljajo izvenpenzionsko porabo. Z izjemo marketov.
Ribiški je prišel in odšel. Tradicionalno bi zdaj morali turistični delavci potegniti iz žepa kalkulator in pripraviti prva poročila o uspešnosti turistične sezone. A to je bilo nekoč. Danes je Ribiški praznik postavljen tam nekje sredi sezone, saj se je ta, tudi zavoljo globalnega segrevanja, podaljšala za dober mesec. Kljub temu pa lahko potegnemo že prve črte pod letošnjo turistično sezono. Kakšna je bila? Je zadovoljila izolske apetite?
Danilo Markočič, direktor LTO, je
na petkovi tiskovni konferenci omenil, da se moramo tudi vremenu zahvaliti, da je letošnja sezona izjemna, saj so bile, z izjemo avtokampov, menda vse kapacitete v mestu zasedene.
Tudi vročina ni vedno dobra
V turistični agenciji Laguna v Izoli, kjer oddajajo predvsem apartmaje, pravijo, da je sezona dobra in to kljub vremenu. ' Resda ne dežuje, a je po drugi strani grozno vroče. Letos smo opazili, da stranke ob najemanju apartmaja vprašajo za tri stvari: internet, parkirno mesto in klimatsko napravo.” Kar pa se sezone tiče, nam je Mojca Kotnik, direktorica Lagune povedala, da je dobra in da so skoraj vse kapacitete zasedene, a to velja predvsem za zadnja dva meseca. “Junija pa je bilo nočitev manj. Vsekakor pa je opaziti nekoliko spremenjen trend izolskih gostov. Nemških in avstrijskih turistov je nekoliko manj, na srečo pa se je odprl vzhodni trg, Rusija, bivše Sovjetske republike, pa tudi Poljska. Očitno je, daje trenutno tam več denarja.”
Naši Rusi so srednji razred
Je pa med “portoroškimi” in “izolskimi” Rusi vendarle velika razlika. “Ko govorimo o ruskih gostih v Izoli nimamo v mislih tistih najbogatejših, ki jih lahko srečamo v Portorožu. Gre predvsem za mlade družine srednjega razreda, ki iščejo kraj brez petih zvezdic, ki jim je pisan na kožo in Izola je trenutno točno to.
Škoda bi bilo, če bi se naša strategija turizma začela spogledovati s petimi zvezdicami. Mislim, da bi bilo to za nas dolgoročno kar škodljivo.”
Sogovornica je še omenila, da je pomemben del sodobne turistične ponudbe vezan tudi na hišne ljubljenčke. “Veste koliko ljudi se je ustavilo v Izoli tudi zaradi naše pasje plaže? Večina sobodajalcev, ki sprejmejo hišne ljubljenčke, oddaja apartmaje v Jagodju in marsikateri gost se je dnevno odpravil na srehod s hriba pa do Svetilnika zato, da pridejo do pasje plaže. To je pomemben del ponudbe. Letos pa smo imeli tudi tri dekleta iz Azerbajdžana, ki so tri tedne letovale v Izoli, s sabo pa so pripeljale tudi mačko.”
Turisti z živalmi
Evropska kriza je seveda vplivala na način dopustovanja, odprl pa se je zanimiv novi scenarij. “Nekoč so sobodajalci oddajali apartmaje najmanj za teden dni, sicer je res veliko dela s čiščenjem in pripravo. Danes seje to spremenilo, saj mnogi, predvsem domači gostje, prenočijo vsega tri dni, po drugi strani pa gostje iz vzhodnih držav pridejo v Izolo za več tednov."
Tudi tistih sobodajalcev, ki oddajajo prenočišča "na črno" je vse manj, saj zdaj menda že vedo, da je preko agencije lažje dobiti gosta.
V hotelih ni razlik
Če so sobodajalci opazili spremembo v strukturi gostov, pa to ne velja za hotelske goste.
Dean Kocjančič, direktor operati-ve San Simon Resori, pravi, da so s sezono zadovoljni, saj je zelo podobna lanskoletni, ki je bila, kar se rezultatov tiče, izvrstna.
“Domačih gostov je dobra četrtina, ostalo pa so tujci, kot v preteklih letih pa prevladujejo Nemci, Belgijci, Avstrijci in Švedi. Izpada italijanskih gostov, o katerem se veliko govori drugod, pa ne beležimo, saj nam tudi v preteklosti niso predstavljali pomembnega deleža.” Kocjančič pravi, da je dobra sezona predvsem plod dobrega dela, tržnih aktivnosti in rezultatov v preteklosti. “Je pa opazen upad domačih gostov v predsezonskih mesecih."
A. M.
Pri sosedu so zadovoljni
Dober obisk se dobro pozna predvsem v trgovinah s hrano, kjer se, v tistih bliže morju, v dopoldanskih urah, pred blagajnami, vlečejo dolge vrste kupcev sendvičev in osvežilnih pijač.
Ob tem najbolj preseneča dejstvo, da v nekaterih trgovinah, kljub neznosni gneči, niso dobili kadrovskih okrepitev. "Če hočejo jesti bodo že počakali" si o kupcih verjetno mislijo tisti, ki bi lahko poskrbeli za ojačanje ekip.
Prenovljena sprejemna pisarna
Občina Izola je zaključila obnovo prostorov v pritličju na Sončnem nabrežju 8, kjer se po novem nahaja sprejemno-informacijska pisarna. Uradne ure sprejemne pisarne ostajajo nespremenjene, in sicer od ponedeljka do petka med 8. in 12. uro, v sredo pa tudi med 14. in 17. uro. Prenovljena sprejemna pisarna je prijaznejša in lažje dostopna občanom, še posebej gibalno oviranim osebam.
Poleg sprejemne pisarne bodo v kratkem v pritličju urejeni tudi manjši priročni arhiv, sejna soba, glavni vhod in večji arhiv v dveh etažah. Vrednost obnove celotnega pritličja znaša 68 tisoč evrov, izvajalec del je podjetje Geoit d.o.o.	szj - Občina Izola
MORSKI KOTIČEK
(Nastopajo: morski konjiček Marjo, hobotnica Ljulja in polžek Marek)
Nekega dne je v našem mestu divjalo močno neurje. Orkanski veter, pomešan z dežjem je pustošil po obali. Veliko dreves je bilo poškodovanih in izruvanih.
Močni valovi so udarjali ob skale in morje se je penilo.
Na obalo so valovi nanesli veliko morskih živali. Med njimi tudi kamenje, plastiko, steklo in ostale naplavine. Med temi smetmi je nemočno ležal morski konjiček Marjo, hobotnica Ljulja in polžek Marek sta se opotekala ob njem. Bili so obupani. Najbolj je bil objokan morski konjiček Marjo. Bal se je, da ga bodo pomendrali. »Le kako naj gledamo to umazanijo okoli nas? Le kdo je zmetal vso to plastiko v naše čudovito morje? Od kod čevlji, stare copate in ostala šara v morju? Naše morje je postalo smetišče in odlagališče za človeštvo. Le kaj delajo ljudje! Kupi in vrzi! Dovolj, dovolj. Rešiti moramo ta planet.
Morski konjiček Marjo je glasno zajokal in poklical na pomoč. »Le kako se bom vrnil nazaj na morsko dno?!« »Počakaj Marjo!« »pomagala ti bova z Marekom« je rekla hobotnica Ljulja. Poklicala sta izolske otroke. Pritekli so Aljoša, Vasja, Zarja, Matija, Sara in Marko, ki so bili najbližje obali. Poklicali so še vse svoje prijatelje, da so jim sledili.
Morske prijateljčke so zalivali z morsko vodo in jim tako lajšali bolečine. Uspelo jim je potisniti vse morske prijateljčke nazaj v morje. Le ti so se otrokom zahvalili za nesebično pomoč. Prosili so jih še, naj pazijo na morje in na svojo ter njihovo obalo. »Nobenih smeti več v morje!«
Otroci so jim obljubili, da nemarnežem ne bodo dovolili, da mažejo njihovo mesto, morje in obalo. Zavihali so rokave in pohiteli odstranjevati odpadke, ki jih je morje naplavilo. Sortirali so vse v vrečke in te pometali v zabojnike, ki so namenjeni reciklaži ( za plastiko, papir, steklo in ostale smeti). Službe, odgovorne za okolje v našem mestu, so se zahvalile vsem otrokom za njihovo čistilno akcijo in jih obdarile s sladkarijami. Tako mesto postaja lepše in morje čistejše. Postane naj biser za bodoče rodove. Vsem otrokom in odraslim, ki skrbijo za čisto okolje, gre zahvala, da bodo tudi naši zanamci uživali vse lepote narave, ki nas obkroža. Besedilo pripravila: Milenka ARSENOV
Avtor skulptur: Zorko DEŽ10T
spari
Audi podpira mlade jadralce
Jadranje
Zmaga Liamu Orlu, nova jadrnica v JK Pirat
Organizatorji regate Audi Junior Cup so 167 jadralcem iz osmih držav pripravili prireditev, kakršno si zaslužijo. S pomočjo zmernega maestrala so v treh dneh izpeljali celoten tekmovalni program in na sklepni slovesnosti z novo jadrnico razreda optimist razveselili podmladek Jadralnega kluba Pirat.
Regata Audi Junior Cup, prvotno namenjena naj mlajšim v razredu optimist, je ob desetem jubileju prerasla v mednarodni dogodek privlačen za domače in tuje ekipe. Letos se ga je udeležilo 167 športnikov iz Nizozemske, Španije, Italije, Hrvaške, Malte, Turčije, Madžarske ter Slovenije, ki so konec tedna dodobra poživili utrip obalne prestolnice. Tekmovalci stari od sedem do petnajst let so se pred Koprom pomerili v osmih plovih, od tega šestih kvalifikacijskih in dveh finalnih. V maestralu do 15 vozlov hitrosti je sprva vodstvo prevzela Maria Vittoria Machesini iz Trsta, vendar je v nadaljevanju pokazala premalo, da bi se obdržala na čelu razpredelnice. Poznavanje domačega terena in konstantnejši nastopi so do zmage tako popeljali Liama Orla, petkrat prvega v cilju in dvakrat drugega. Drugo mesto je osvojila tržačanka Francesca Bergamo z nizom 3.,1.,2.,2.,4.,2.,7., tretje pa njena someščanka Machesini jeva. Slovenci smo imeli poleg Orla med deseterico še Martina Peternelja na četrtem mestu, evropsko prvakinjo Maro Turin na osmem in Klemena Semel-bauerja na devetem mestu.
Tudi v konkurenci kadetov je največji pokal prejel slovenski predstavnik. Med tekmovalci rojenimi do leta 2001 je namreč krmilo najbolj spretno sukal Matej Planinšič iz JK Pirat, hitrejši od Janeza Zabukovca (Jadro Koper) in opatij čana Marka Vukasinoviča. Nagrade je cvetu najboljših podelil srebrni olimpijec Vasilij Žbogar: “Samo jadrajte in bodite vztrajni. Opazoval sem vas in videl, da imate potencial. Le pogumno torej, rezultati bodo prišli sami od sebe,” je mlajšemu rodu položil na srce izolski šampion, zadolžen tudi za žreb nove opremljene jadrnice razreda optimist. Potihem si je verjetno želel obdariti katerega od nadebudnih krmarjev iz matičnega kluba Burja Izola, toda sreča je bila tokrat naklonjena jadralnemu klubu Pirat, ki je odslej bogatejši za novega enoseda proizvajalca Far East.
Zmagovalci v skupnem seštevku:
1.	SLO Liam Orel
2.	ITA Francesca Bergamo
3.	ITA Maria Vittoria Marchesini
Najboljše v dekliški konkurenci:
1.	ITA Francesca Bergamo
2.	ITA Maria Vittoria Marchesini
3.	ITA Giovanna Guštin
Prvi trije kadeti:
1.	SLO Matej Planinšič
2.	SLO Janez Zabukovec
3.	C RO Marko Vukasinovič
Jadra pokrovitelja Olimpic sa-ils so dobili:
CRO Sven Stevanovič C RO Viktor Kulic Golja CRO Bojan Gerekarovvski ITA Giovanna Guštin
Jana Pines
Evropsko prvenstvo Laser 4.7
Včeraj se je v avstrijskem Breite-nbrunnu zaključilo evropsko prvenstvo v mladinskem enosedu Laser4.7. Na 20.mestu je prvenstvo v konkurenci 215 ih jadrai-cev končal Marko Radman. Urša Kraševac se je v kategoriji deklet do 16 let uvrstila na 19.mesto.
Rokomet
Rokometaši se pripravljajo na novo sezono
Potek priprav na novo sezono v prvoligaški druščini RD Istra-benzplini Izola
Rokometaši članske ekipe RD Istrabenz Plini so se prvič zbrali že v začetku meseca julija, kjer je vsak posameznik dobil navodila in program treningov za individualno telesno pripravo, da
bo na začetek priprav prišel optimalno telesno pripravljen. Sezono so uradno začeli v ponedeljek 30.7.2012, kjer je novi trener Podbregar prisotne pozdravil in
predstavil program treningov za novo tekmovalno sezono.
Prvi dan so igralci opravili tudi začetno testiranje, ki je pokazalo v kakšni meri so oddelali program, ki jim je bil dodeljen v začetku julija.
Prva dva tedna so priprave potekale na travnatih površinah, kjer so igralci opravljali predvsem tekaški del priprav ter vaje za moč.
V	tretjem tednu pa se je poleg teka pojavila tudi žoga in tako privajanje na igrišče v dvorani na kraški.
Od 16 - 23.8.2012 so opravili mini priprave kar v domači dvorani, kjer so bolj pogosto trenirali. V soboto pa jih je pričakalo prvo srečanje sezone proti sosedom iz Trsta, ki igra v prvi italijanski ligi, ter tekmo tudi uspešno zaključili z zmago.
V	najslednjih dneh izolske rokometaše pričakuje še nekaj pra-pravljalnih tekem.
Torek 21.8.2012 - 19.30 doma z ekipo Poreča
Sobota 25.8.2012 - 19.30 v Umagu z Umagom
Torek 28.8.2012 - 19.00 doma z Ferlach-om
Petek 31.08.2012 - 18.00 v Rijeki z Zametom
PLESNI KLUB

TITTy DAN
vabi v šolskem letu 2012/2013 k vpisu v celoletne plesne tečaje
*CICI MIX (2008): Mirna
Torek: 16.30-17.30/l.vaja-11.09.
MIX (2007). Mirna Četrtek: 16.30-17.30/l.vaja-13.09.
*STREET PRIPRAVLJALNICA
(2005,2006): Mirna
Ponedeljek in Sreda: 16.45-17.45/l.vaja-10.09.
*HIP HOP(2000 NOVI,2001-2004), stopnja 1/2:
Ponedeljek (Vesna) in Sreda (Tina): 18.00-19.30/l.vaja-10.09.
*HIP HOP(1994 in starejši-2000 nadaljevalci),stopnja 2/3: Ponedeljek (Vesna) in Sreda (Tina): 19.30-21.00/l.vaja-10.09.
*BREAK DANCE 1 (1998-2004 novi),
Stopnja 1/2: Kamenx
Torek in Četrtek: 17.30-19.00/l.vaja-4.09.
*BREAK DANCE 2 (2000-1994 nadaljevalci),
stopnja v2/3: Kamenx
Torek in Četrtek: 19.00-21.00/l.vaja-4.09.
Informacije ob vpisu:
•	od 27,08. dalje na tel. št. 031 579 214 ali e-mail: mirna.dance@gmail.com
VPIS:
•	27.08.-31.08.2012 v prostorih Rekreacijskega centra za ženske Gym Bo Fit na Rudi v Izoli od 18. do 20. ure
•	plesne skupine so omejene s številom vpisov, zato je potreben predhodni vpis
S*** I
None in nonoti ■ prijavite se!
Bliža se namreč začetek novega šolskega leta in v razrede bodo spet vstopili novi prvošolčki, pa tudi vsi ostali bodo bolj razposajeni, kot sicer. To je bil vrsto let najbolj nevaren čas s področja prometne varnosti, odkar je zaživela akcija poostrenega nadzora prometa, ki jo izvajajo policisti in akcija pomoči najmlajšim šolarjem na poti v šolo, pri kateri sodelujejo številni prostovoljci, pa se je število nesreč zelo zmanjšalo in približalo ničli.
V Izoli smo že pred leti začeli z akcijo None in nonoti za prvošolce v kateri sodelujejo predvsem upokojenci, ki prve dni šole pazijo za varnost na prehodih za pešce in drugih prometno nevarnih območjih. Letos bi radi k akciji privabili še več non in nonotov, upokojencev ali drugih občanov, ki imajo čas, da se pridružijo tej akciji, ki bo trajala od ponedeljka 3. do petka 7. septembra v jutranjih urah, ko se odprejo šolska vrata in opoldne, ko gredo šolarji domov.
Vsi, ki ste pripravljeni sodelovati v letošnji akciji skrbi za naše najmlajše šolarje, pridite na sedež Društva upokojencev v Plenčičevi ulici, ob ponedeljkih (9.00 - 11.00) ali sredah (15.00 - 17.00), ali pa se prijavite po elektronski pošti na duizola@siol.net
Družinske igre za zaključek poletja
V soboto, 25. avgusta pripravljamo na svetilniku tradicionalne izolske družinske igre, s katerimi bomo v Društvu prijateljev mladine zaključili naše poletno druženje.
Igre bodo pričele ob 9. uri (zberemo se 15 minut prej) z lovom na skriti zaklad, sledile pa bodo igre na kopnem in v vodi. Končalo se bo, seveda, s piknikom in prijetnim druženjem. Vabljeni ste vsi otroci in starši, ki smo se družili preko poletja, seveda pa lahko s seboj pripeljete tudi kakšnega prijatelja ali sorodnika. Participacija je 5 EUR na družino, neglede na število članov, in se vplača ob prijavi.
Zaradi boljše organizacije prosimo, če nam vašo udeležbo potrdite do ponedeljka, 20.8., osebno ali na tel. 040 385529 ali 031 775739. Upamo, da se vidimo v čim večjem številu, ter da bo tudi naše druženje na ta dan tako prijetno, kot je bilo preko celega poletja!	dpm Izola
Bojan, Barbara, Sasikala in Krištof
Ni tako preprosto
Če ste morda pomislili, da je iskanje skritega zaklada po Izoli preprosta stvar vam dajemo za pokušino eno od vprašanj iz prejšnje izvedbe družinskih iger.
Vprašanje:
Kaj piše nad vrati, kjer se nahaja ta detajl?
Namig:
Med Salsa verde in barvo za lase, naj lepša rožica v tem mestu rase.
Nepovabljeni orači na delu
S Šareda smo prejeli kratek zapis o tem, kaj vse, poleg suše, lahko dela škodo v našem kmetijstvu. Bralec ima namreč njive v bližini cerkvice sv. Jakoba, ki jih ne obiskuje in “obdeluje” le on ampak tudi divji prašiči. Letos so jih obiskali že štirikrat. Po treh takšnih “obiskih” so še pravočasno uspeli izkopati krompir, ob četrtem obisku pa so nepovabljeni gosti, v eni noči, uničili nasad melon in lubenic.
Očitno je lovcev že manj kot divjadi.
Kako, kljub prepovedi, lahko zalivate vrt
Okoli hiše imamo veliko dreves, grmičevja, zelišč, ter enoletnic. Imamo tudi vodnjak, ki pa se je ob tej suši osušil. Ob pogledu na usihajočo vegetacijo sem pričela iskati rešitve.
Zalivati z vodo iz vodovoda se ne
sme, kar je razumljivo, a če želimo, se da, z malo dobre volje, uporabiti do 70% vode, ki jo porabimo v gospodinjstvu in nam običajno odteče v odtok, če je ne prestrežemo. Tako sem v kuhinji v pomivalno korito namestila večje vedro in vanj steče vsa voda, ki ne vsebuje detergenta. Večino posode operem samo z vodo in samo za tisto, ki je mastna, uporabim detergent (zelo mastno posodo najprej obrišem z papirnato brisačo, tako prihranim dete-trgent in vodo). Prav tako vso vodo od umivanja rok, sadja in zelenjave, uporabim za zalivanje.
Na vrtu imam več posod kamor zbiram vodo prestreženo preko dneva. Posode imajo pokrov, da se ne gojijo komarji.
Tudi v kopalnici prestrežemo vodo. Pod umivalno korito smo postavili manjši sod ter odstranili sifon. Tako vsa voda od umivanja obraza in rok steče v sod. Ko je potrebno milo, si roke umijemo nad bidejem in tudi zobe. Verjetno kdo viha nos, a včasih je za neke višje cilje treba spremeniti nekatere navade.
Zvečer pa sledi veselo zalivanje vrta.	Irena M.
Ste tudi vi “izumili" kaj podobnega. Povejte še ostalim!
Uko con bučo
Že res, da naš skriti sodelavec včasih opozarja na stvari o katerih je bilo že veliko govora in podanih veliko odgovorov, toda ne zamerimo mu. Njegova vrlina je prav neobremenjenost z dosedanjim reševanjem posameznih problemov, tako kot v primeru zamljišča nekdanjega Arga, ki prav zeva s svojo praznino sredi, s pločevino zabasane Izole.
Da ni parkirišč? Že z metlo in motikco bi razbremenili staro mestno jedro moteče pločevine, še posebej ulice okoli Kristanovega trga pa Smrekarjevo in Gregorčičevo ulico. Prav bi bilo, da se ta prostor nameni parkiranju n sicer
-1/3 bi bila namenjena prebivalcem bližnjega starega mestnega jedra, del sredstev bi pripomogla občina lastnikom(najemnikom) parcel.
-1/3 bi bila namenjena uporabnikom marine, ki bi lahko sofinancirala ureditev
-1/3 pa bi prispeval hotel Delfin za goste hotela.
Prepričan sem, da bi domači projektanti celo pro bono izrisali ustrezne načrte za to parkirišče, občina pa mora po svoji poti poskrbeti, da ne bodo partikularni interesi posameznikov uničili celega projekta. mu
SMEROKAZI
•	• • • petek 24.avgust* • • •
Korte - od 15.00 do 23.00
V Korte na obisk.V sklopu obiska naše vasi.bo tudi mednarodno prijateljsko balinarsko druženje.
Manziolijev trg - ob 20.00 Koncert
MARKO HATLAK & FUNTANGO
(V primeru slabega vremena, koncert odpade)
Korte-ob 20.00 Kortežanske domačije 2012
•	• • ‘sobota 25.avgust‘ • • •
Manziolijev trg -od 19.00 ob 20.00
javna dražba umetnikov Izole za naše otroke
Društvo prijateljev mladine Izola z ZVEZDICAMI vsake počitnice, vsak popoldan, vsako prosto uro združuje izolske osnovnošolce, jih vodi na izlete, letovanja, zimovanja. Ves čas smo se skupaj učili, premagovali ovire, se veselili, odraščali in vedno ste nam stali ob strani. Kot ponavadi nas bodo spodbujali izolski glasbeniki. Vsako javno dražbo umetniških del za naše otroke smo uspešno izpeljali skupaj in pogumno vas vabimo, da se nam pridružite pri nakupu umetnin tudi letos.
Vsa dela si lahko od 17. do 25. avgusta ogledate v izložbenih oknih Koprske in Ljubljanske ulice v Izoli.
Korte - ob 20.00
Kortežanske domačije 2012
Moby Dick Bar, - ob 21.00
After Val Navtika party
•	• • ‘nedelja 25.avgust« • • •
Park Pietro Coppo 10.30 in Lonka 19.00
Nedeljske poletne godbe: KUD Litostroj.
•	• • ‘torek 28.avgust* • • •
Park Pietro Coppo - ob 19.00
SNEGULJČICA IN SEDEM PALČKOV
(V primeru slabega vremena, bo predstava v Kulturnem domu)
Ljudska pesem na kantavtorskem večeru
Gostja šestega kantavtorskega večera Pr’ špini danes, v četrtek ob 21.00 bo pevka, ljubiteljica ljudskega izročila, Marjetka Popovski. Težko bi o njej napisali kaj novega, razen tega, da bo njen tokratni nastop bolj intimen kot običajno, da bo zapela tiste pesmi, ki jih ima ona najraje, od slovenskih ljudskih do sevdalink in od zborovskih do lastnih pesmi, ki se jih je v teh letih nekaj že nabralo. Obljublja tudi nekaj presenečenj in verjamemo, da bo tudi drevi prijazen, glasbe poln večer.
PRIHAJA PRIMORSKI POLETNI FESTIVAL
Dragi prijatelji Primorskega poletnega festivala!
Letos se vam znova oglašamo ob koncu poletja in v veliko bolj skromni obliki, kot bi si želeli, a vendarle je. Jagodni izbor.
Zaznamovali ga bodo gostje z juga - Italije in Makedonije in gledališki dogodek iz domače primorske delavnice. V jesenskem podaljšku pa obljubljamo še dva gledališko-glasbena dogodka.
Italijansko gledališče Berardi -Casolari nas popelje vsvet umetnosti, spregovori o trnovi poti do uspeha skozi zgodbo Poskušam leteti/Io provo a volare, ki je hkrati poklon Domenicu Modugnu. Ganljiva zgodba, nagrajena na več festivalih, z briljantnim avtorjem in izvajalcem Gianfrancom Berardijem, je pripoved z osupljivim koncem.
Dnevnik norca, ki ga bo uprizoril Mal dramski teatar Bitola, je radikalna predstava v režiji Roberta Simonovskega in razgali norost v njeni skrajni obliki. V središče je postavljen uradnik - igra ga Zdravko Stojmirov, ki v svoji želji po uspehu povsem izgubi občutek za realnost. Gre za izpovedno predstavo z modernim gledališkim izrazom. Norost, s
<30
INSUIA
GALERIJA • GALLERIA
Let anm
Vabimo na razstavno predstavitev
KLAVDIJ TUTTA na Obali
v Galeriji Insula v Izoli in v Hotelu Krka v Strunjanu.
*
J*
1
Galerija Al^a / Knstanovvgi
Dušan Fabič
ETROSPEKTIVNA RAZSTAVA
Galerija SalsaverdeGramscijevtrg4izoia
"risbe/disegni” Zvonko Coh & Milan Erič
imm*\
v/.
Paride DiStefano gre "na cesto"
V sklopu tradicionalnih razstav z naslovom Vv Umetnost na cesti se bo to soboto dopoldne (10.30) v Ljubljanski ulici v Izoli, na Lar-gu Pr’ špini, predstavil mlad akademski slikar iz Italije Paride Di Stefano, ki ima sicer v atelje v Izoli. Razstavil bo serijo slik v olju na platnu, ki jih je pred kratkim predstavil na razstavi v Trbovljah z naslovom Pagus „ Mundi.	*'
Vse prireditve organizira Društvo Izolani
katero se ukvarja Ionesco v predstavi Deliri v dvjeh, je čisto drugačna. Je vsakdanja in se nam zdi normalna, saj gre za konformizem oziroma prepričanje, da je edino prav, če se posvečamo le sebi, lastnim željam in ugodju in ne vidimo, kaj se dogaja okoli nas. Norost mikrokozmosa, ki si ga ustvari človek kot nekakšen obrambni zid, in preneha biti družbeno bitje, je izhodišče pretresljive, duhovite in inventivne predstave. Gre za prvo režijo Radoša Bolčine, ki v predstavi - nastala je v produkciji KD Teater na konfini - skupaj z Marjuto Slamič tudi igra.
Na koncu se nam pridruži še Ksenija Prohaska z monodramo o Billie Holliday, ki je nastala v HNK Split.
Začenjamo že to soboto:
•	25.8.2012 ob 21.00, Koper, vrt Circolo
Compagnia Berardi-Casolari - Gianfranco Berardi: POSKUŠAM LETETI - poklon Domenicu Modugnu Nastopajo: Gianfranco Berardi, Davide Berardi, Giancarlo Pagliara / Režija in luč:Gabriella Casolari V sodelovanju s Skupnostjo Italijanov Santorio Santorio
•	31.8.2012 ob 21.00, Koper, Martinčev trg
Mal dramski teatar Bitola - Gogolj: DNEVNIK NORCA Igra: Zdravko Stojmirov, režija: Robert Simonovski
•	8.9. 2012 ob 20.30 Izola. Manziolijev trg
Teater na konfini - Eugene Ionesco: DELIRI U DVJEH Igrata Marjuta Slamič in Radoš Bolčina, režija: Radoš Bolčina
Osvežili smo ga!
Poslovni imenik bizi.si je opremljen z novimi finančnimi podatki!
Preverite dnevno sveže podatke o:
-	stečajih,
-	blokadah TRR-jev,
-	likvidni sposobnosti,
-	bonitetnih ocenah podjetij.
Preizkusite 7-dnevni brezplačni dostop
na www.bizi.si!
Postanite naš FB prijatelj in spremljajte aktualno poslovno dogajanje!
Kam pa kam
Od Vojteha in Manija do šalše
V zahodnem delu Ljubljanske ulice je bilo zadnje čase vsega dovolj in skoraj preveč, Takorekoč iz dneva v dan so si sledile različne ulične prireditve in dogodki, od navadnih rojstnodnevnih fešt do filmskih projekcij in kantavtoeskih nastopov, Za povrh pa še šalšiada. Brez razumevajočih sosedov ne bi šlo.
Začelo se je že dva četrtka tega, ko je na kantavtorskem večeru nastopil skrivnostni izolski glasbenik, eden od ustanoviteljev Istranove in alfa in omega skupine Izolabrand, Stevo Pahek, bolj znan kot Nani.
Čeprav vsi vedo, da se ne loči od kitare ga že zelo dolgo ni bilo videti in slišati na samostojnem nastopu. Tudi zato so ga tokrat prišli poslušati tisti, ki ga zelo dobro poznajo pa tudi drugi, ki so le poslušali o njegovi glasbi. Vsem je privoščil nekaj svojih izvrstnih uglasbitev poezij Georga Noela Gordona Byrona, bolj znanega kot Lord Byron, seveda pa ni šlo brez njegovih lastnih skladb, ki jih ima vsaj za tri takšne večere. In dobili smo potrditev, da gre za izvrstnega avtorja, zelo dobrega kitarista in več kot dobrega pevca, zato je res škoda, da njegovo delo ni bolj predstavljeno širši javnosti.
Ta četrtek pa ljudska pesem
Gostja šestega kantavtorskega večera Pr’ špini bo pevka, ljubiteljica ljudskega izročila, Marjetka Popovski. Težko bi o njej napisali kaj novega, razen tega, da bo njen tokratni nastop bolj intimen kot običajno, da bo zapela tiste pesmi, ki jih ima ona najraje, od slovenskih ljudskih do sevdalink in od zborovskih do lastnih pesmi, ki se jih je v teh letih nekaj že nabralo. Obljublja tudi nekaj presenečenj in verjamemo, da bo tudi drevi prijazen, glasbe poln večer.
0 arhitektu Mediterana
Prejšnji četrtek se je prizorišče Pr’ špini spremenilo v kinodvorano na prostem. V sodelovanju z Zbornico za arhitekturo so člani društva Izolani organizirali projekcijo dokumentarnega filma o lani umrlem slovenskem arhitektu Vojtehu Ravnikarju z naslovom Arhitekt Mediterana. Poleg scenarista Mateja Mljača so bili na projekciji tudi nekateri nastopajoči Ravnikarjevi sodelavci in prijatelji, med katerimi je imel prav posebno vlogo Matjaž Garzarolli, ki je bil eden od štirih članov skupine Kras v kateri je deloval tudi Ravnikar.
Čeprav gre za klasični dokumentarni televizijski film so ustvarjalci z dobrimi govorniki in dinamično montažo dosegli, da film ne izgublja na pozornosti in predvsem ni zgolj hvalnica prešernevemu nagrajencu za arhitekturo ampak predstavlja tudi njegovo, z delom in emocijami, prepleteno življensko plat.
cm
Paride bo “na cesti”
V sklopu prireditev Umetnost na ce-,g sti se bo to soboto dopoldne (10.30) | na Largu Pr’ špini predstavil mlad < akademski slikar Paride Di Stefane. •1 Razstavil bo serijo slik v olju na plat-y nu, ki jih j e predstavil že na razstavi v s. Trbovljah z naslovom Pagus Mundi
Tartinijeva je pobrala šalše
Druga Šalšiada, prijateljsko tekmovanje v kuhanju tradicionalne paradižnikove šalše, je tokrat gostila kar pet ekip, ki so, kljub slabi letini paradižnikov, pripravile izvrstno paradižnikovo omakco, kot bi rekli na kontinentu.
V soboto dopoldne je v Ljubljanski dišalo po paradižniku, čebuli, baziliki pa tudi po nekaterih drugih dodatkih, ki so jih ekipe ljubosumno skrivale pred očmi javnosti in članov drugih ekip.
ii

Strokovna komisija, ki so jo sestavljali: Alojz Pečan, Nives Dečman in Alan Pušpan je šalše ocenjevala med pripravo, ob koncu priprave in v sozvočju s peresniki, ki so jih skuhali kar 11 kg in ni jih ostalo. Šalše so bile med seboj različne, saj so nekateri na koncu dodali tudi malo pancete ali pekoče feferone.
Komisijo so s šalšo in celotno predstavitvijo najbolj prepričala dekleta iz Tartinijeve, ki jih je vodil Dario xxxxx, šalšo pa so kuhale: Mirjana, s Silvestra, Marjetka in mama Ar-1 mida. Za nagrado bo naslednje leto f 3. Šalšiada v Tartinijevi ulici, d Komisija je bila v zagati, saj so bile 5 vse šalše izvrstne, zato je ostala pri opisni oceni. Ekipa iz Napolija je naredila najbolj študentsko, Motohova ekipa najbolj “Šarf”, Mlakarjevi najbolj dišečo in blago, Eda in Dušan pa sta naredila najbolj podobno tisti od none. Rdeči karton si je prislužil Franc, po katerem bi Šalšiada nosila ime, če ne bi, zaradi slabe letine paradižnika, tik pred zdajci, odstopil.
'M
• A
'4, l—
E
/iv
Za presenečenje pa je ob koncu filma poskrbel nepričakovani gost, vrhunski klarinetist indijsko srbskega rodu, Robindro Nikolič, ki trenutno službuje v Barceloni, šolal pa se je v Salzburgu. Sam in nato še ob kitarski spremljavi Deana Semoliča je odigral nekaj izvrstnih variacij s pridihom Indije in Mediterana ter obljubil, da bo naslednje poletje prišel v Izolo s svojo tričlansko spremljevalno skupino Svving Gitan.
Arrigoni
Arrigoni je ostal brez programa
Lani je bil letni kino Arrigoni eno pomembnejših izolskih prizorišč, letos pa je ostal bolj ali manj le gostilna, prostor, kjer lahko dobiš hladno pivo in izvrstne breskvice v vinu, programa, ki bi to ponudbo dopolnil pa enostavno ni. Ribari, ki so najemniki prostora, denarja za program nimajo, drugih pa ni.
Še nedolgo nazaj smo pisali o težavah izolske mladinske subkulture. Podpore ni, prostora, kjer bi podporo iskali niti, še največji problem pa je, da ni niti tistih, ki bi iskali podporo in prostor. Mlade lastno dogajanje očitno ne zanima, ali pa se jim preprosto ne da.
V podporo tej tezi gre tudi dejstvo, da, resnici na ljubo, Izolani svoj prostor, kjer bi se "dogajalo", vsaj poleti, imamo. In ta je izvrsten. Letni kino Arrigoni ima takorekoč vse: je ograjen, razmeroma izoliran, v idilični lokaciji in kar kriči po organiziranju dogodkov. Ti so se v zadnjih nekaj letih kar vrstili, od različnih drum'n'bass dvodnevnih mini festivalov, pa do "open air" metal žaganja, mimo Ribarskih fešt in posameznih koncertov. Letos je kazalo, da se bo zgodba ponovila.
Konec maja je KIŠD organiziral Mladostni dan, nekaj tednov kasneje so Ribari imeli svojo fešto in povabili Partibrejkerske, teden kasneje pa so športniki vseh generacij imeli svoj" dan odprtih vrat". In potem? Nič, to je to.
Ko bi se moralo zares začeti, se je končalo
Kako to, da se v vrhuncu sezone v Arrigoniju ne dogaja nič? Najbolj očiten, pa tudi preprost in "komot" odgovor je, da ni denarja. A tega ni bilo nikoli in nikoli ga ne bo. Razlog tiči drugje: ni nikogar, ki bi poiskal možne rešitve, kako brez velikih sredstev, a z veliko prostovoljnega dela izpeljati dogodek. Rok Jurman, predsednik Izolskega kluba študentov in dijakov pravi, da je organizacija dogodka v Arrigoniju kar kompleksna reč, ob tem pa nič kaj rentabilna: "Prostor je sicer res idiličen, a kljub varnostnikom ne moremo preprečiti obiskovalcem, da notri "prišvercajo "pijačo, s tem pa smo ob dober zaslužek za šankom.
Poleg tega pa je tudi čiščenje prostora, zaradi njegove specifike, prava mora. Nenazadnje pa tudi enodnevna najemnina 360 eurov ni zanemarljiva."
Prostor imajo sicer trenutno v najemu Ribari, uporabljajo pa ga predvsem kot nekakšno zbirališče na odprtem. Kot je povedal Marko Treskavica, je najemnina za prostor visoka, odplačujejo pa jo takorekoč sami, z lastnimi sredstvi, saj veliko drugih gostov ni. Le kako bi bili? Za prostor vedo Izolani, pa še nekaj ljudi na Obali, a povprečen turist se mirmo sprehodi mimo, ne da bi sploh pomislil, da je kaj zamudil. Za organizacijo prireditev denarja ni, da bi šank tudi za en sam dan prepustili komu drugemu, pa ob visoki najemnini pač ne pride v poštev. A velikokrat je ravno šank tisti, ki denarno reši prireditev, in okoli te dileme se veliko zadev tudi vrti. Tako se le vsake toliko odvrti kakšen film, to pa je tudi vse.
Zaradi tega je Izolsko mladinsko dogajanje v juliju in avgustu takorekoč nično, kljub temu, da se lahko pohvalimo z verjetno najbolj privlačnim "open air" prizoriščem v državi, če že ne v regiji. Kaj ga ni škoda?
Postanite pevke zbora SINJI GALEB
Zakaj je dobro peti v pevskem zboru?
Zako, ker je zborovsko petje ustvarjalno umetniška dejavnost, ki posreduje posebne glasbene vrednote, pevcem pa razvija višjo ravan estetske občutljivosti in odgovornosti do kulture okolja. Pri zborovskem petju se razvijajo posameznikove sposobnosti, spretnosti in znanja, ki pevca usmerjajo v sprejemanje, doživljanje in izražanje muzikalnosti.
Z geslom: Lepo je peti, dobro peti pa še lepše!, Ženski pevski zbor Sinji galeb vabi upokojenke (lahko tudi še delovno obvezne), da se jim pridružite prve dni septembra v prostorih Društva upokojencev Izola, Plenčičeva 3, ob ponedeljkih in sredah od 18 do 19.30.
Informacije dobite lahko tudi po telefonu: 05 641-97-37 vsak ponedeljek od 09 do 11 ure in sredo od 15 do 17 ure.
Vljudno vabljene!!	PredsednicaŽPZ "SinjiGaleb" ZlataRadikon
V četrtek, 16^ avgusta, dan pred ribiškim praznikom, je pesem , ki je prihajala z barke Škarpena 2, popestrila večer njihovim gostom in vsem mimoidočim, ki so pohajali ob morju tisti večer. Med ostalimi so bile na barki tudi pevke skupine Cvet v laseh z Marjetko Popovski in zapele so spontano, ob kitari, tiste lepe stare pesmi....Lastnik Marjan je bil navdušen, kuhar Božo tudi, pa so pevke pogostili še z odličnimi kalamari, giricami in kozarčkom malvazije. Pevke so posedle na kljun barke in njihove pesmi, ki so jih zapele so zbrale množico ljudi tudi na pomolu. Poslušalci so jim poklonili prisrčne aplavze, veliko jih je tudi zapelo zraven in marsikomu bo ostal večer v lepem spominu. Tudi pevkam Cvet v laseh.
Življenje ni igra
Za 13 Eur vas bodo vsi našli
Povod za ta zapis je bila pripomba bralca Mandrača, da v Izoli enostavno manjkajo napisne table nekaterih ulic in trgiv, med drugim tudi trga republike, zato turisti velikokrat ne vedo, kje se sploh nahajajo. Preverili smo navedbe in večino tabel odkrili, res pa je, da so nekatere očem precej skrite.
Začeli smo na osrednjem Trgu republike, kjer je menda največ turistov, ki bi se radi orientirali, pa ne vedo če so na pravem mestu. Tabla z napisom Trg republike je namreč postavljena na fasado Nove ljubljanske banke (bivše lekarne), ni pa je več na fasadi stavbe, kjer je zdaj Casino oziroma na fasadi gostilne Istra, kjer bi bila gotovo bolj opazna.
Krajani so nas opozarjali tudi na umanjkanje tabel v tistih ulicah, kjer so obnavljali fasado prve ali zadnje hiše pa potem niso ponovno pritrdili table z označbo ulice. Tako je brez imena kar dolgo ostala Ulica ob stari bolnici, ki sicer ima oznako na drugem koncu, vendar je še ta skrita nad podporne nosilce stavbe, ki se tam vse bolj nagiba nad ulico.
Tudi za Goriško ulico so nas opozarjali, vendar tabla tam je, sicer le na zgornji strani, tako da bo imel obiskovalec, ki išče to ulico iz Smrekarjeve ulice kar precej težav. Še sreča, da so se nekateri stanovalci znašli in z lastnimi oznakami umestili stanovanja v Goriško ulico.
Problem je namreč v tem, da so v teh ulicah hišne številke brez imena ulice in smo zato prisiljeni iskati ime ulice na njenem začetku ali na koncu.
TRG REPUBLIKE
m

m


3 1
TRG RSPUBlim I
m-n Kili Kfinuil
Seveda je ta problem posebej prisoten v starem delu mesta, kjer je večina hišnih tablic še vedno iz časov, ko na njih ni bilo vpisane ulice. In če manjka velika napisna tabla za ulico je težko vedeti kam kakšna hiša sodi.
Za tablico 13 Eurov
Tri obalne občine so z enakim odlokom sprejele obliko in vsebino hišnih tablic na katerih je, za razliko od starih označb, napisana številka hiše ter ulica oziroma trg. Na dvojezičnem območju je ta informacija v obeh jezikih, na podeželju pa samo v slovenskem. Tablice s hišno številko izdaja Geodetska uprava v Kopru, cena ene tablice pa je 13 Eurov. Nove tablice običajno naročajo ob novogradnjah ali pa trakrat, ko je stara že zbledela oziroma je odpadla ali je drugače poškodovana. Tablico mora naročiti in plačati lastnik hiše, v primeru da gre za stavbo v lasti občine to stori občina iz proračuna, tako kot v primeru označevalnih tabel za ulice in trge, ki so v pristojnosti občine, nameščajo pa jih, običajno, delavci Komunale.
V Kortah je to pravi projekt
O zamenjavi hišnih številk pa so ko-inec lanskega leta govorili na zboru krajanov Kort, kjer so se prisotni odločali med prehodom na ulični sistem z novim oštevilčenjem stavb ter zgolj preštevilčenjem stavb. V vsakem primeru je seveda treba zamenjati hišne tablice, kar bo v tem primeru strošek občine, ki je v ta namen imela na voljo 10.000,00 EUR.
Glede na to, da bo občina plačala izdelavo hišnih tablic bodo v vsakem primeru morali Kortežani na svoje stroške zamenjati osebne dokumente.
Nekaj čez trideset udeležencev zbora krajanov se je z veliko večino opredelilo za vzpostavitev uličnega sistema, seveda pa je treba najprej opraviti posvetovanje o ustreznosti predlaganega imena. Vsi so se strinjali, da bi bilo smiselno imenovati ulice po sedaj obstoječih zaselkih, ki so Morgani, Čedlje, Medoši, Gocan, Gornja vas in Dolnja vas.
Podprli so tudi predlog o postavitvi panoramske table, ki bi prikazovale objekte in druge značilnosti kraja. Postavitev takih tabel po vaseh je predvidena v projektu Izolske poti, ki ga je potrdil tudi izolski Občinski svet. Občina Izola pa je z njim kandidirala na razpisu za pridobitev Evropskih sredstev.	d.m.
V komaj 57. letu starosti nas je zapustila
Katarina Klampfer
prej Pribac 1955 -2012
Katarina je dolga leta delala v gostilni Sonja in bila ambasadorka dobre volje.
Kamorkoli je prišla, je za seboj pustila mavrico smeha, veselja in optimizma.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste ji dolga leta stali ob strani, sploh pa zadnje leto, ko se je soočala s težko boleznijo.
Od nje se bomo še zadnjič poslovili v petek, 24. avgusta ob 14.00 uri na izolskem pokopališču.
hči Vesna, sin Simon in vnuk Taj Izola, avgust 2012
Obvestila Društva invalidov Izola
-	Člane društva invalidov Izola obveščamo, da smo pričeli z prijavami za srečanje z MDI Domžale, ki bo v petek 07. 09. 2012, ter za dvodnevni izlet po gradovih Bavarske od 22. do 23. 09. 2012.
Člani, ki se bodo prijavili za izlet na gradove Bavarske, morajo ob prijavi plačati akontacijo izleta. Za srečanje z MDI Domžale, je ob prijavi treba plačati polno ceno.
-	Z delavnicami ročnih spretnosti pričnemo ponovno po 15.septembru.
-	V septembru pričnemo s kontinuiranim razgibavanjem: razgibavanje težje pokretnih oseb
splošna telovadba za ostale člane Dl razgibavanje in vaje ramenskega obroča vaje za preprečevanje inkontinence Vse člane Dl Izola vljudno vabimo na vse naše aktivnosti in na pravočasno prijavo (zaradi lažje organizacije).
Tito gre v Kumrovec
Društvo Tito Izola organizira 8. septembra izlet v Kumrovec. Vabljeni vsi člani društva in simpatizerji. Prijave sprejemajo vsak dan, od ponedeljka do petka v prostorih društva. Koprska 2.
Prijatelji Izole na jezero Maggiore
Prijatelji Izole organiziramo tridnevni izlet od 31. 8. do 2. 9. 2012 v Milano in na jezero Magiore, Boromejske otoke, Lugano in Bergamo. Vsi, ki jih zanima ta izlet naj pokličejo 041 807 800 (Tonček).
Zapustila nas je
Valči Smokovič
31.3. 1959 - 5.8. 2012 iz Izole, Senčna ulica 7
Veliko prezgodaj je, po kratki a težki bolezni, od nas odšla Valči Smokovič iz Jagodja. Od naše drage Valči smo se še zadnjič poslovili v četrtek, 9. avgusta na izolskem pokopališču
Zahvaljujemo se izolskemu župniku Janezu Kobalu za opravljen obred, številnim sodelavkam iz Agrarije Koper za občutene poslovilne besede, vsem sosedom, sorodnikom in drugim, ki ste jo v velim številu pospremili na zadnji poti.
žalujoči:
mati Livija, oče Otavio, brat Erni, svakinja Nataša, nečaki in drugo sorodstvo
Izola, avgust 2012
Predzadnja
KRIMINALNE
MALI OGLASI
Razno
Nova fasada rumene barve
Nekdo je ponoči z gradbišča pri bolnišnici izvršil tatvino več 30 kilogramskih veder z rumeno fasadno barvo znamke Weber, v vrednosti 800 evrov.
V slogi je moč
Moški vitke postave, visok približno 180 cm in zagorele polti je v večernih urah z nožem zagrozil prodajalki na stojnici in zahteval denar. Ta se je s storilcem sprla, kar je opazil moški na bližnji stojnici in priskočil na pomoč. Storilec je to opazil in zbežal. Kljub policijski blokadi in pregledu območja s službenimi psi, ga nismo našli. Policisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil.
Niti dima ni potegnil Policisti so med postopkom ugotavljanja identitete 19-letnemu Koprčanu zasegli ročno zavit cigaret z neznanimi posušenimi rastlinskimi delci. V kolikor bo analiza pokazala, da gre za prepovedano drogo, bodo zoper kršitelja ustrezno ukrepali zaradi kršitve Zakona o proizvodnji in prometu z drogami.
Otroci ne vedo koliko je 70 Policisti so odredili izredni tehnični pregled za kolo s pomožnim motorjem znamke Derby, katerega je vozil 17-letnik iz Izole. Vozilu je po homologacijskih dokumentih določena najvišja konstrukcijska hitrost 25 km/h, vendar je bila na tehničnem pregledu ugotovljena najvišja izmerjena hitrost 61 km/h. Policisti so vozilo zasegli in podali obdolžil-ni predlog na sodišče za prekrške. Začetniška (ne)sreča Policisti so imeli v postopku šest vinjenih voznikov osebnih avtomobilov, najvišja izmerjena koncentracija alkohola je bila 0.87 mg/l. Trem voznikom je bilo odvzeto vozniško dovoljenje in odrejeno pridržanje. 22-letni voznik začetnik pa je, kljub temu da so mu prepovedali nadaljnjo vožnjo, pod vplivom alkohola peljal naprej in so mu zato tudi zasegli vozilo.
Ostal brez izpita Policisti so na obvoznici ustavili voznika osebnega avtomobila, zoper katerega je bil odrejen alkotest, ki je pokazal 0,87 mg/l alkohola. Noč je preživel na policijski postaji, srečal se bo še s sodnikom za prekrške in inštruktorjem v avtošoli.
Tatvina v avtokampu Mladenka je obvestila policiste, da so jih v avtokampu okradli. Policisti so na kraju ugotovili, da je oškodovanka okoli 9.00 ure odšla iz avtokampa na plažo. Ko se je ob 19.00 uri vrnila v šotor, je ugotovila, da so ji ukradli 180 evrov iz denarnice v šotoru.
Alkohol ni dober za spomin
Domačin je obvestil policiste, da so mu v avtokampu ukradli rdeč flexer s kovčkom. Na kraju sta policista izsledila vinjenega lastnika, ki je že našel moped parkiran za ograjo. Opozorjen je bil, da pijan ne sme voziti.
Namesto telefona hlačke
Na policijsko postajo se je zatekel po pomoč ogoljufani kupec, ki je preko spleta naročil GSM aparat v višini 200 evrov, prodajalec pa mu je namesto telefona poslal dvoje ženskih hlačk. Prodajalec se mu je za napako najprej opravičil in mu obljubil pravo pošiljko, potem pa se na telefon ni več oglašal. Ker očitno ni imel namena prodati telefona, ga bodo policisti ovadili pristojnemu sodišču.
Najprej na bencinsko potem v kiosk
V	noči na sredo je neznanec poskušal vlomiti v bencinski servis, vendar mu dejanje ni uspelo, zato se je napotil na plažo, kjer je vlomil v lesen kiosk. V kiosku ima lastnik shranjene spominke in rekvizite za na plažo. Sledita kazenski ovadbi.
Brez izpita in registracije
Policisti so pri kontroli prometa ustavili voznika Renault Eocpressa s preizkušnjo. Pri postopku je bilo ugotovljeno, da je mladi voznik vozil brez vozniškega dovoljenja in po poteku preizkusne tablice. Vozilo je bilo izločeno iz prometa, voznik pa oglobljen.
Pokradli nafto in elemente
Neznanci so v noči na četrtek iz treh delovnih strojev na gradbišču pri pokopališču v Kortah ukradli približno 300 litrov diesel goriva.
Na gradbišču pred bolnico Izola, pa so neznanci ukradli kovinske gradbene elemente (elementi spuščenega stropa).
Sobotni rekorder v globah
Na Industrijski cesti so policisti zaustavili voznika avtomobila z ljubljansko registracijo. Med postopkom so ugotovili da reg. tablice ne pripadajo omenjenem vozilu. Odredili so mu preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal 0,26 mg/l. Nato so ugotovili tudi, da je vozil vozilo brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Izdali so mu plačilni nalog za več prometnih prekrškov ter mu zasegli zavitek z prepovedano drogo.
Napihal mlad voznik
Policisti so zaustavili domačina, voznika kolesa z pomožnim motorjem. Kot voznik začetnik je napihal 0,44 mg/l alkohola. Prepovedana mu je bila vožnja in odvzeto vozniško dovoljenje. Na zagovor bo moral k sodniku za prekrške.
Najdeni izgubljenčki
V	Izoli sta bila najdena izgubljena hišna ljubljenčka. Majhno mešanko je na policijsko postajo prinesel domačin, prevzeli so jo v društvu proti mučenju živali. Drugega samčka je našel policist v San Simonu. Ker je imel ovratnico z naslovom, je bil vrnjen lastniku.
Nevada LadyjeVada Lady
Nekdo je ukradel žensko kolo znamke Nevada Lady in lastnico oškodoval za 465 evrov.
Novi oglasi so označeni polkrepko.
Nepremičnine
PRODAMO
-	V centru Izole, ob tržnici ugodno prodamo obnovljeno 2,5 sobno stanovanje 62m2 za 115.000 eur. tel 040 294 439
-	Prodam dvo in pol sobno komfortno stanovanje v Livadah. Stanovanje ima dnevno sobo, spalnico, kabinet, kuhinjo z jedilnico, kopalnico in WC, balkon in klet. Stanovanje je odlično ohranjeno, tako kot cela stavba, ima priključek za KTV in klima napravo. Informacije na tel.: 041 838 160
-	Prodam dvoinpolsobno stanovanje (67m2) v oktobrski, zadnje nadstropje, brez dvigala, tel 031 856 381
NAJAMEMO
-	Iščem enoinpolsobno ali dvosobno stanovanje v izoli ali Kopru, tel 070 530 781
ODDAMO
-	Za daljše obdobje oddam dvosobno stanovanje v centru Izole. Telefon: 051 202 961.
-Oddamo 2-sobno stanovanje od 1.9.do 28.6, najraje študentom Tel: 040 500 074
-	Za daljše obdobje oddamo 3-sobno opremljeno stanovanje v Izoli na dobri lokaciji 031 242 290
-	Oddam skladišče v velikosti 90m2, pritličje 041 344 280
-	V bloku v Livadah, v 2. nadstropju, za daljše obdobje oddamo dvosobno, opremljeno stanovanje, veliko 57m2 . Informacije na telefon: 041 402 187
Vozila in plovila
- Prodam 6,5m dolgo jadrnico, s kabino in 4 ležišči. Jadrnica je privezana na kom. privezu Marine Izola, tel 031 684 041
-	Prodam nerabljeno Eminflex vzmetnico (letna in zimska stran) in letvice, dimenzije 190cm x 160 cm Tel. 041 312 940
-	Prodam nov jogi Dormeo com-pact 160x200 in dva posteljna poda 80x100 tel. 040-618 533
-	kupim Pony kolo. tel 041 234 570
-	Potrebujem raztegljiv kavč 041 322 280
-	Prodam: hladilnik Beko (150 eur), pralni stroj Beko (150 eur) in pograd (100 eur.) 070 554 565
-	Ugodno prodam otroško sobo s pogradom in dvemi manjšimi omarami Tel: 05 641 7696
Delo
-	Nudim inštrukcije iz italijanskega, angleškega in slovenskega jezika za osnovne in srednje šole Tel 031 418 217
-	Lahko poskrbim za vzgojo vašega psa. Tel.: 031 698 006
-	Italijanski jezik poučujem po najnovejših metodah. Uspeh je zagotovljen. Tel.: 041 542 955
-	Nudim gospodinjsko pomoč - likanje, pospravljanje in čiščenje ter pomoč pri negi starejših občanov, tel 041 686 703
-	Nezaposlen sprejme kakršnokoli fizično delo. 040 233 702
-	Nudim pomoč pri čiščenju poslovnih prostorov ali domov, pomivam posodo ali opravljam kakršnokoli drugo domače delo. tel 031 295 156
-	Ponujam inštrukcije matematike, fizike, kemije in angleščine za srednješolce in osnovnošolce, ter mentorstvo pri pripravi na izpite in izdelavi seminarskih nalog. Tel.: 041 345 634
-	Nudim pomoč v gospodinjstvu pri likanju in čiščenju. 041 821 569.
ZAHVALA DAROVALCEM
Območno združenje Rdečega križa Izola, se darovalcema humanitarnih sredstev - g. Borisu Pahorju in Androgoškemu društvu Morje, zahvaljuje za denarno pomoč. Z zbranimi sredstvi sta omogočila letovanje na Debelem rtiču štirim izolskim otrokom.
Hkrati Tdeči križ Izola sporoča, da je v tem kratkem času trajanja akcije zbiranja šolskih potrebščin in opreme zbral kar lepo zalogo šolskih torb in drugih potrebščin. Torbe je v glavnem prispevalo podjetje Live, zvezke, svinčnike, barvice in ostale šolske potrebščine pa posamazniki, ki razumejo stisko drugih ljudi. Zbrane šolske potrebščine bodo začeli razdeljevati v sredo, 29. avgusta. Do takrat pa lahko še vedno sprejemajo prispevke in potrebščine darovalcev.	Rdeči Križ Izola
Tako-le kar prevečkrat samevajo kolesa, glavni junaki evropskega projekta s katerim so v treh obalnih občinah postavili kolesarnice in kupili kolesa. Morda je kriva najemnina, ki za eno uro znaša 3 Eur, za cel dan pa 13 Eur. Kljub temu se povpraševanje po kolesih postopoma le povečuje.
Trg Etbina Kristana 2
Brezplačni telefon 080 18 33 sifra@siol.net
Tudi avgusta se marsikaj dogaja
Eden najpomembnejših dogodkov zadnjega obdobja je bil požar pri Črnem Kalu, ki je bil eden največjih tovrstnih požarov pri nas v zadnjih letih. Pri gašenju so sodelovali gasilci iz cele Primorske, od Bovca do Sečovelj, skupaj jih je bilo več kot 1.200. Med njimi so bili tudi gasilci iz Izole in Kort in tudi njihove fotografije požara pričajo o tem, kako pomembno delo so, v izredno nevarnih razmerah, opravili pri zaščitili ljudi in imovine.
Vroče, a na povsem drugačen način, je bilo tudi na Ribiškem prazniku, ki je v Izolo privabil kar lepo število, v glavnem zadovoljnih, gostov.
Bollywood v Izoli, Izola v Bollywoodu
V spremstvu Katarine Karlovšek(prva z leve) iz Regijske tiskovne agencije (RTA) j e bila v prejšnjih dneh na obisku Slovenije in Izole delegacija iz indijskega Bollywooda, največje filmske industrije na svetu. Na ogled sta prišla znani filmski direktor fotografije Chote K. Naidu in agent Natarajan Ramji (drugi in tretji z desne). Zdaj pa v Slovenijo že prihaja 40-članska filmska ekipa. Snemali bodo pet dni, od 31. avgusta do 4. septembra, predzadnji dan tudi v Izoli. Prvi trije snemalni dnevi bodo potekali v Ljubljani, Mariboru in na Bledu, zadnja dva pa v Piranu in Izoli. Članica društva Izolani, Barbara Dobrila (prva z desne), je uredila, da so indijski gostje prenočevali v Izoli in jo tudi spoznali med kratkim sprehodom po našem mestu.
Retrospektiva slikarja Dušana Fabiča
V galeriji Alga smo v četrtek 9. avgista imeli otvoritev retrospektivne razstave našega domačega in zelo dobro poznanega slikarja Dušana Fabiča in ker so razstavljene nekatere zelo stare in nam še nevidene slike vas vse, ki se niste uspeli udeležiti prelepe otvoritve, lepo vabim na ogled. Posebej se zahvaljujemo vsem, ki so pomagali pri razstavi in otvoritvi in sicer Mirjani Klodič, družini Miško, Gorazdu Rihtariču in tedniku Mandrač, pravzaprav tistim, ki tam delajo in so njegova duša. Hvala vsem skupaj in še enkrat lepo vabljeni na ogled razstave, ne bo vam Žal.	Aljoša Križ