TEORETIČNO IN ZGODOVINSKO O ZNANSTVENI FANTASTIKI
Drago Bajt: Ljudje, zvezde, svetovi, vesolja ; eseji o znanstveni fantastiki, Lj. 1982, 231 sti.
Izid Bajtove knjige kaže na to, da smo domala pusto ledino nekega področja začeli orati. Ta ledina je domača znanstvena fantastika (dalje : ZF) oziroma bolje : domače teoretično ukvarjanje z ZF. Bili bi krivični, če bi rekli, da se pred Bajtom še nihče ni esejistično ukvarjal z ZF. Ne bi smeli prezreti Borisa Grabnarja in morda še koga. Vendar pa ima knji-
142
ževna objava večji inrazločnejši domet kot objava v posameznih bolj ali manj specializiranih revijah (npr. Življenje in tehnika).
Ker živimo v času, ko v svetu prehaja ZF iz trivialne v »pravo« književnost, doma pa se tudi pojavljajo vidnejši dosežki v tej književni zvrsti (Gradišnik, Remec, Kuščer idr.), je Bajtova knjiga bodisi kot informacija ah orientacija prišla ravno prav.
Prispevki za to knjigo so izhajali sprva ločeno (na več mestih v 2. polovici 70. let), zato se včasih nekatera dejstva ponavljajo, kar pa ne škoduje oziroma celo koristi glede na pregovor, da je ponavljanje mati učenosti.
Po kratkem informativnem uvodu se Bajt loti razvojne Unije ZF. Predstopnjo zvrsti najde ¦ v stari utopični književnosti (linija : More, Campanella, Voltaire, Cabet idr.). A šele zna- ' nost (tehnika) 19., zlasti pa 20. stol. je omogočila razmah zvrsti, ki jo utemeljujeta dve večkrat si nasprotujoči, tukaj pa nujno stikajoči se oziroma povezujoči se sferi : znanost in umetnost (= fantazija). Ker pa je ZF le predvsem umetnostna (književna) zvrst, je umetnost (hterarna obdelava) pred znanostjo (znanstveno-tehničnimi dejstvi).
V eseju Ljudje, zvezde, svetovi, vesolja Bajt ponudi nekaj opredelitev ZF. Npr. (str. 32) : ^ »Znanstvena fantastika je mitično preoblikovanje, saj ji gre za transponiranje stvarnosti v mit, ki nastane s prikazovanjem metaforične vsebine različnih modelov stvarnosti.« Ah pa (str. 40): »Znanstveno-fantastično je vsako književno delo, ki na hterami način gradi logično mogočo prihodnjo stvarnost v zamišljenem mitičnem okviru.« AÜ pa: (str. 45) ZF je »fantastična predstavitev vesolja v prostoru in času s pomočjo logično-znanstvene po- ; sledičnosti, ki zna z izjemnostjo ah nemogočostjo položaja postaviti bralca v drugačen od- I nos do stvari.«
Sicer Bajt v tem prispevku podrobneje razišče izvore ZF in jih najde že v mitu (str. 35) : »ZF je torej v resnici novodoben posnetek mita in umetni nadomestek znanosti...» Ker pa je mit nekaj temeljnega in bistvenega, s tem ZF nedvomno pridobi. Tu bi lahko pridali, i da je ZF v tem hipu res značilna mitologija vesoljske dobe. V eseju Bajt še obširno nakaže j razvoj zvrsti skozi književnost od renesanse do 20. stoletja. i
V eseju Dvojni obraz prihodnosti obravnava avtor znani Zamjatinov antiutopični (se pra- ' vi: kruto realistični?!) roman Mi (esej je prvič izšel kot spremna študija v slovensko izdajo ' tega romana). Tako ta roman kot oba njegova bolj znana naslednika Huxleyev Krasni ; novi svet in Orwellov 1984 (datumsko nadvse aktuahii) se ukvarjajo z istimi problemi: ' z družbeno organizacijo in funkcionalizacijo oziroma z odnosom podrejenega (slabotne- I ga) posameznika do nadrejene (totahtamo-represivne) države. Bistveno vprašanje biva- ; nja v tej (Mi) ah taki družbi (druge podobne antiutopije) pa je v razkolu med srečo in svo- j bodo. Sreča je biti delček tistega Mi, Svoboda pa je izbor lastne individualne poti in je ob- i enem odsotnost Sreče. Sreča in Svoboda stojita tako na nasprotnih polih in skupaj nista ; dosegljivi. Ker je lažja pot Sreča (podrejenost, prilagojenost, konformizem, izrekanje Da), j je jasno, da je mnogo privlačnejša in vrednejša splošnega zanimanja. Svoboda pa je pač, < kot pravi R. Luxemburg, »svoboda tistih, ki mishjo drugače« (samostojnost, oporekanje, < upornost, izrekanje Ne). V nadaljnjem prikaže Bajt še Zamjatinove ruske predhodnike na i področju antiutopije od Odojevskega do Kuprina. i
Drugi del knjige se ukvarja z domačo ZF. Potem ko se temeljiteje posveti Mencingerje- | vemu Abadonu, poda Bajt pregled slovenske ZF med vojnama. Pri tem pridejo na plan j manj znani književniki (Feigel, Rehar, Breznik idr.) ali pa posamezna dela bolj znanih . književnikov : Kristana (Pertinčarjevo pomlajenje), V. Levstika (Dejanje), Novačana, (Nadčlovek). Med posebno zanimivost sodi dejstvo, da se imenuje Levstikov junak v De- . janju enako kot glavna književna oseba pri Orwellovem 1984 (O' Brien) I! i
143 i
v posebnem sestavku se Bajt ukvarja z D. Feiglom, ki ga upravičeno imenuje slovenski Jules Verne. Feigel je v 20. in 30. letih izdal več knjig, ki opisujejo vrsto posebnih novih izumov in s tem povezane pustolovščine.
Sledi pregled povojne slovenske ZF. Tu izstopajo : V. Pečjak, B. Gradišnik, M. Remec in F. Puncer. Knjigo zaključuje esej, ki nadomešča strnjen povzetek obravnavane tematike. V njem Bajt razvidno in pregledno obdela genezo in tipologijo domače ZF.
Večstransko tehtno knjigo, ki je izšla v zbirki Kultura pri Mladinski knjigi, odlikuje še lepa, primerna oprema (Božidar Grabnar), posebej razveseljivo pa je še, da je ne kazijo ne stvarne ne tiskovne napake (le Tominec stoji dvakrat namesto pravilnega Tominška), kar je redek pojav v domačih logih.
Andrijan Lah Slovanska knjižnica v Ljubljani