Poitntaa plačana t eotovfcl Leto X, št. 230 Ljubljana, 2 »reda 2. oktobra 1929 Cena 2 Dfn a Dhv aa moienstvo 40 Din. Uredništvo! ____ Knaftfcf.-a Mkca 5. Trtefc« 4122. »123. 1124. 9128 iS 3126. Maribor; ASefesartmra cesti M. Ttkhm H «40 Ceflei Koceoora i. i. Teleta« kar. 1H bofcopm m m vračata. - Ortaa* po PHtonm * 64 •t >1U <123. 1124. <126. <126. •ddeieki Unbfem. Pre4enw» 4 Tetetoo k. 1402 Martttori ttetasandrava MO* U Tetetuo fc «66 CeHoi Koocuw»a aftca fc. 1 ToMo« fc 190 prt pott 6ek. canrodUi. Ljmrfjaaa fc UMj Praha Oato T8.I8O1 Wla« Hr. tOS-241 LJubljana, 1. oktobra. Macdonald, predsednik angleške vlade, se je odpeljal v Ameriko. Nastopil je svojo že dolgo napovedano pot čez Ocean, ne da opravi običajno formalnost diplomatskega poseta, marveč da uspešno zaključi pogajanja o sporazumnem pomorskem raz o rože vanju. Mac-donaldova ameriška pot pomeni važen korak v razorožitveni akciji, ki predstavlja stvarno za enkrat sicer samo še omejitev razoroževanja, a je kljub temu ogromnega pomena za celotno svetovno politiko. Zakaj vsi nadaljnji načrti mednarodne omejitve oboroževanja se naslanjajo na projektirani ameriško^britanski razorožitveni sporazum. Silne ovacije, ki so jih priredili Macdonaldu ob odhodu v angleških mestih, ima.io potemtakem svoj globlji sm V sel in kipec, predstavljajoč angela miru. ki so ga pri tej priliki darovali predsednikovi hčerki, simbolizira prav dobro poglavitno težnjo, ki jo ima preko-oceansko potovanje markantnega la-bourističr.ega voditelja. Svojčas so naglašali časopisni komentarji, da bi se Macdonald ne odpravil na pot, če ne bi bil popolnoma uverjen, da bo svojo misijo uspešno dovršil. Dasi se tej domnevi vendarle da oporekati, je ipak verjetno, da je delavski voditelj svojo akcijo toliko pripravil, da ga v Washingtonu ne čaka viden fiasko. Trdi se, da so poglavitne točke razorožitvenega sporazuma že dogovorjene in da je treba doseči soglasje samo še v manj važnih zadevah. To je zelo verjetno, osobito ker se že sklicuje splošna konferenca, ki naj do?oči temelje za omejitev pomorskega oboroževanja in na kateri bi razen Amerike in Velike Britanije' sodelovale tudi ostale pomorske velesile. Japonska, Francija in Italija. Ali kljub tej optimistični presoji se Vendar zdi. da stvaren uspeh tudi v ameriško-angleški razorožitveni akciji še ni tako blizu. Oglašajo se pomisleki, ki poudarjajo predvsem, da je princip paritete za Veliko Britanijo mnogo težje sprejemljiv, nego za Ameriko. Zakaj Velika Britanija ima svoje kolonije raztresene po vsem svetu ob vseh oceanih: da ohrani svoje svetovno gospo* u;nra Anglija čuvati obilo morskih prehodov, ožin in mornariških oporišč fn potrebuje v ta namen večje sile nego Amerika, ki ji je neprimerno lažje braniti svojo posest na morski strani. Ako pa se ali se je morda že kljub temu dosegel sporazum med različnimi interesi obeh poglavitnih pomorskih velesil, je treba računati, da bo še }e nadaljevati razorožitveno akcijo med ostalimi državami, ki predstavljajo mnogo manj uravnovešene sile. Vzemimo samo različne interese med Francijo in Anglijo. Francija ima neprimerno večjo kokmiialno posest, slično kot Anglija raztreseno ob raznih morjih, m za očuvanje zveze s kolonijami ji je treba mnogo večje pomorske sile nego je potrebna Italiji, ki ima manj kolonij in še te razmeroma blizu skupaj. Ali pri tem je Italija ambicijozna sila, ki smatra. da jo čaka na morju še velika bodočnost. posebno pa misli, da ji je v Sredozemskem morju namenjena prav posebna, in sicer dominantna vloga. Tu bo treba premostiti še mnoge težave, preden bo mogoče spraviti v soglasje obe različni naziranji. Tudi drugod seveda ne bo brez tež-koč. Opozorimo naj na diference, ki so svojčas pretile, da resno razdvojijo Anglijo in Francijo. Takrat je francoska politika polagala važnost predvsem na veliko število podmornic, dočim je angleška politika želela podmornice kar najbolj mogoče eliminirati iz maiitim-ne vojske. Povsem razumljivo, zakaj isto orožje, ki je za slabšo Francijo ogromne koristi, je za Anglijo zelo ne-prikladno. zakaj v tem primeru se njena maritimna po-moč tangira na najbolj občutljivi točki. Svetovna vojna je podala v tem dovolj prepričevalne dokaze. Omejitev oboroževanja na morju skriva tedaj v sebi še mnoge jtežke probleme, ki jih bo pričela reševati razorožitvena konferenca okrog novega leta. Ta konferenca pa ie vezana na uspeh nagleško-ameriških pogajanj, ki r.aj bi se pri Maodonaldovem posetu definitivno in seveda ugodno zaključila. Pomorsko razoroževanje naj pomeni oričetek splošne omejitve oboroževanja, ki mora pač slediti Kelloggovemu paktu in drugim sličnim mednarodnim pogodbam. Zato je povsem razumljivo, da se o priliki Macdonaldovega odhoda v Ameriko želje in nade pacifističnega stremljenja vzpenjajo tako visoko in vsak prijatelj napredka in kulture mora samo želeti, da se izpolnijo. G^ska in Mala antanta Berlin, 1. akt. p. Predsednik grško vlade Venizelos je sprejel v Berlinu novinarje ter je na vprašanje, kakšno stališče zavzema Grška do Maie antante, izjavil, da ni neznano, da goji Grška prijateljska čustva na pram Mali antanti in da bi že davno tudi sama stopila v Malo antanto, ako ne bi imela gotovih obzirov, radi katerih je ta njen vstop neoportun. Uspešen zaključek druge pirotske konference Po podpisa konvencije o prometu dvolastiiikov so naši in bolgarski delegati sinoči zapustili Pirot Pirot, 1. oktobra. AA. Po sinočni seji obeh delegacij je bil izdan naslednji komunike: »Danes popoldne sta se obe delegaciji sestali ob 16. uri in razpravljali do 20. ure. Na seji obeh delegacij je bila završena končna stilizacija začasnega pravilnika o dvolastnikih, nakar je bil pravilnik podpisan od članov obeh delegacij. Na jutrišnji (torkovi) zadnji seji bodo izmenjani pravilniki ter bo zavr-šeno tehnično delo.« Beograd, 1. oktobra, p. Iz Pirota poročajo, da so bila včeraj uspešno zaključena pogajanja med našo in bolgarsko delegacijo in da je bila podpisana tudi posebna konvencija »A« o dvo-lastniških posestvih. Danes so bili de- legati ves dan zaposleni z manjšimi tehničnimi deli. Opoldne je jugoslo-venska delegacija priredila bolgarski delegaciji banket, ki so se ga udeležili polnoštevilno člani obeh delegacij. Naša delegacija je nocoj odpotovala v Beograd, bglgarska pa v Sofiio. KaJkor se doznava iz avtentičnega vira. je bil na pogajanjih unašimi in bo-javil da bo stavil na tehtnico vprašan'« vlade, če vladne stranke ne bodo prista na posredovalni predlog. Po tem predlo; naj bi bil zakonski osnutek vlade glede z varovanja brezposelnosti sprejet, dočim bila zahteva nemške ljudske stranke gle< zvišanja prispevkov odgodena najmanj : dva meseca. Zaupnica slovaških klerikalcev dr. Tuki Pater Hlinka in tovariši pozdravljajo zaradi veleizdaje obtoženega dr. Tuko Praga, 1. oktobra, g. V Roženberoku na Slovaškem je zboroval v ponedeljek širši odbor slovaške ljudske stranke, ki je sklenil veliko zaupnico za dr. Tuko. Pri tej priliki je bila poslana dr. Tuki v zapor brzojavka nasled vsebine: »Vrhovni forum slovaške ljudske stranke vam izreka, g. profesor, soglasno zaupanje in vas kandidira v poslansko zbornico. Naj vas vsemogočni krepi v trpljenju za pravice slovaške dežele.« Ta brzojavka, ki jo je podpisal msgr. Hlinka, je izzvala v češkem tisku veliko razburjenje. »Brnske Lidove Novini« pripominjajo, da slovaška Hudska stranka ne po mf šli a, da 8 takii postopanjem podira zadnje mostove, ki j vežejo z državotvornimi strankami Bratislava, 1. oktobra, h. V razprav proti dr. Tuki in tovarišem so bili dane zaključeni govori zagovornikov obeh ot tožencev Mache in Snackega. Po njuni govorih Je predsednik razpravo zaključ in naznanil prekinitev razprave do sobot oziroma ponedeljka. To dobo bo sena porabil za posvetovanje o razsodbi, ki b I>otemtakem razglašena v soboto ali pone deljek. Borba za revizijo ustave na Poljskem Sejem je odbil v načelu vsako Plsudskega za Varšava, 1. oktobra, d. Spor med sejmom in maršailom Filsudskim, ki traja ie več mesecev zavzema vedno ostrejše oblike. KliHifo posredovaJraim poskusom prijateljev Pil-sudskega .iagladiiti silma nasiprotstva med njim šn sejmom, ]e prišlo sedad tako daleč, da je izIMfiučeno vsako sodelovanje med PLteudstem m sejmom. Vzmoik koračnega popolnega preloma med tema ravaioma je predfag maršala Pilsaidlskega po reviziji poljske ustave, za katero je potrebna tri petim sika večina sejma. Ta predlo« pa je ogromna veSiaia sejimskflh posilancev že v naprej odbite •in dziaviia, da položi raje takoj sivoje mandate. razpravo o predlogu maršala revizijo ustave kakor pa, da pristane nanj. Nadihu® odlpor Ja proti ornim delom predloga, ka pcedvideviado odpravo poslanske imunitete in omejitev deJotkroga parlamenta na čisto tehnično proučevanje diržav. nega proračuna, ka bi ga lahko sejem sprejej zavrgel .v celoti teT na-to prepustil vladi, da po smo® uvidevnosti razpolaga s posameznimi pno«' računskimi postavkami. KaJao stališče bo zavzel naipiram tema odSkUo-nitaemu nastop« sejma maršal PilsmdsHri, Se nI znano. Najbrže pa bo tzposloval razipustitev sedma in razipes novih volitev pri katerih bo posta* šaJ s pomočjo vladnega bloka dobStii večino r roovem sejmu. Bethlen pričenja s postopno demokratizacijo Zahteve madžarskih socijalistov tične amnestije Budimpešta, 1. oktobra, g. V političnih krogih se sedaj mnogo govori o dozdevnem sporazumu med ministrskim predsednikom grofom Bethlenoon in sooijalnrmi demokrati Socijalisti izjavljajo, da so od ministrskega predsednika zahtevali likvidacijo reakcije, uvedbo splošne tajne volilne pravice ter volilni zakon, ki bi zagotavljal enotnost voftev. V političnih krogih zatrjujejo, da se je girof Bethlen že pogajal s socijalno demokratskimi voditelji glede pomilostitve nekaterih ntffeirviih emfl©ranitov. Tudi velerzidajm- za sporazum z vlado — Poli- na obzorju šike razprave, ki viise proti nekaterim emigrantom naj bi bile razveljavljene. Krščansko nacijonalni listi protestirajo že danes proti nameravani amnestiji njim so se priključili tud: vsi rredenti-stični in revizijonistični krog*, ki sanjajo da bodo rešili Madžarsko s pomočjo reakcije. _ »Grof ZepoeMn« nad Bavarsko Friedrichsbafea, 1. oktobra, s. Zrakoplov »Grof Zeppettti« je davi oti 8.20 s 33 potmiici odfetel pod vodstvom kapitana Flamimtnga h krožnemu po-tertiu nad Bavarsko. Pogajanja med Vatikanom In Rusijo Rusija bo odstopila katoliški cerkvi celo vrsto cerkva in dovolila izvrševanje katoliškega bogoslužja Povratek dr. Marinkoviča | ŠahOVSkl tlimir v Rogaški Slatini Rim. 1. oktobra, d. »Tevere« objavlja obširno poročilo o vesteh, da so se pričela med Vatikanom in sovjetsko Rusijo pogajanja za ureditev položaja katoliške cerkve v Rusiji. Pogajanja se vrše med papeškim nuncijem v Berlinu Paccellijem in ruskim berlinskim poslanikom. Razgovori se vrše že dalje časa ter so bila na njih obravnavana vsa važna vprašanja tičoča se razmerja med obema strankama. Najtežjo oviro tvori zahteva Vatikana, da mora Rusija priznati katoliško hierarhijo in pristati na svobodno izvrševanje katoliškega bogoslužja in dovoliti organiziranje katolikov v cerkve- nih družbah. Sovjetska Rusija se je izkazala do sedaj dokaj popustljivo ter je že privolila v to. da bo odstopila katoliški cerkvi celo vrsto cerkva, katerih vzdrževanje pa bodo morale plačevati ruski katoličani sami. Sličen pogoj stavi tudi za vzdrževanje sveče-ništva in opravljanje katoliškega bogoslužja. Ker imata obe pogajajoči se strdki velik interes, da bi se pogajanja ugodno zaključila, je pričakovati kljub nasprotnim vestem iz Vatikana' da bodo pogajanja v kratkem ugodno zaključena. Venizelos v Pragi Praga, 1. okt. h. Jutri ob 9. dopoldne bo prispel semkaj grški ministrski predsednik Venizelos v spremstvu soproge in državnega podtajnika v ministrskem predsedstvu Papadadosa in osebnega tajnika Lanbrosa. Venizelos bo v Pragi gost vlade. Pojutrišnjem ob pol osmih se bo odpeljal v To-polčane, kjer bo kot gost predsednika Ma-saryka ostal do petka. V petek zvečer bo Venizelos odpotoval preko Budimpešte v Beograd. Položaj Nemcev v Češkoslovaški Praga, 1. oktobra, g. Nedavni razgovor Eredsednika republike Masaryka z dopisni-om »Berliner Tageblatta«, kateremu je izjavil, da češkoslovaški Nemci niso navadna manjšina, nudi »Narodnim Listom< povod ca polemičen članek, v katerem izvajajo med drugim: >Že okolnost, da so Nemci teritorijalno zelo raztreseni, jim daje pravni atribut manjšine, ki ima ravno isto stališče kot vsaka manjšina v ostalih državah. List priznava, da nemška manjšina ni brez pomembna ln da je gospodarsko zelo močna in kulturno zrela. Ravno ta prosti razvoj nemške manjšine dokazuje, da naš narod ne izpolnjuje samo vseh obveznosti, ki Jih je prevzel po mirovni pogodbi, temveč daje Nemcem tudi pravice, ki gredo celo preko teh dolžnosti. Iz tega pa se nikakor ne sme izvajati, da je pravno stališče Nemcev v naši republiki izjemno, zaradi česar naša stranka ne more odobravati 6tališča, ki ga je v tem vprašanju zavzel predsednik republike. Tornado nad Florido Pensacola (Florida), 1. oktobra s. Tornado, ki je prispel iz mehiškega zaliva, je divjal pozno popoldne s hitrostio 102 mili na uro. približno 12 milj vzhodno od Pen-sacole. Izmed ladij je bilo razmeroma le malo poškodovanih, ker so vse večje ladje zapustile pristanišče. Kakor poročajo lz Paname na Floridi je vihar razdejal tamkajšnje pristaniške naprave in številna Poslopja. Tudi železniški promet je bil zaradi porušenja proge prekinjen. Sovjeti odbili prošnjo za povratek Trockega Carigrad, 1. oktobra, d. Trodkad j* sprefri več ■Tiigkšk.ili novinarjev ter }kn izjavi glede na govorice, da misli zapustiti Carigrad in se vrniti r sovjetsko Rusijo, d« te vesti ne odgovarjajo resnici. Naprositi je v resnici sovjetsko vfado, da bi miu dovolila povrateGc v Rfttsijo, njegova prošnja pa Je bila odbita. Dr. Srbik avstrijski prosvetni minister? Dona], 1. ototobra. d. V parlamentarnih krogih Kjo, da bi prevzel ministrstvo ta prosveto, rofesor dunajskega vseučilišča dr. Srbik, ki je Jen najboljših avstrijskih zgodovinarjev. Poseb-io znamenita je njegova razprav* o Metter-olchii. Razstava grškega tiska Atene, 1. oktobra. AA. Na predlog tajnika ko-nisije za proslavo stoletnice osvoboditve Grčije ,e bilo sklenjeno, med drugimi slavji prirediti tudii razstavo grškega tiska, časopisja im novinarstva. Razstava bo otvorjena meseca marca l. 1930. ta bo najbrže pretvorjena v trajni mtt-*e»j grškega tiska. Kritično zdravstveno stanje čičerina Moskva, 1. oktobra, g. Zdravstveno stanje komisarja za zunanje zadeve čičerina se je tako poslabšalo, da se ne bo mogel več vrniti na 6voje mesto. Zaradi tega je postalo vprašanje njegovega nasledstva aktualno. Iz Bolgarije Solila, 1. oktobra AA. Povodom stoletnice bolgarskega pisatelja Hristova Danova, ki je znan pod imenom Dedova Danova, se bodo vršile po Bolgarski 19. oktobra velike spominske svečanosti. Donodki prireditev so namenjen; postaviti spomenika Danevu v Borisovi Gradini. Sofija 1. oktobra AA. V kratkem bodo začeli graditi progo Trdjan-Karlovo. Istočasno bodo pospešili tudi dograditev proge Plovdiv-Karlovo. Sofija, 1. oktobra AA. Pasive trgovske tvrdke Bakanov. ki je včeraj zašla v kon. kurz, znašajo po dosedanjih ugotovitvah 65 milijonov levov. Bolgarski finančni minister Molov in zunanji minister Burov se bosta vrnila iz Inozemstva v Sofijo 10. oktobra. Sofija, 1. oktobra. AA. Sinoči le neki Qe-orgij Colov poskusil umoriti bivšega makedonskega revoluci onarca Ivana Dančulova. Po do .edanjih ugotovitvah je bil ta poskus umora nepolitične narave. Sofija, 1. oktobra, p. Bolgarski listi poročajo, da se je vlada odločila ukiniti obsedno stanje v petriškem in čustendilskem okrožju, kakor hitro bodo pirotske konvencije stopile v veljavo. Sofija, 1. oktobra. AA. Liga za zaščito človeških pravic je poslala bolgarski vladi energičen protest, v katerem obsoja medsebojna pobijanja makedonstvujuščih in napada bolgarsko vlado, da dopušča prekrižan ih rok vse te zločine. Pretep med Američani in Italijani Genova, 1. oktobra, g. V tukajšnjem pristanišču je prišlo do hudega pretepa med italijanskimi pristaniškimi delavci in ameriškimi mornarji. Italijani so pripeljali s krova ladje dva amerška mornarja na kopno, toda mornarja nista hotela poravnati vozarine. Vnel se je prepir in kmalu nato tudi pretep, ki se ga je udeležilo 40 Italijanov in ameriških mornarjev En Italijan je bil ubit, več drugih pa težko ranieuih. Oblasti so aretirale vse udeležence. Pogreb kardinala Dubois Pariz, 1. oktobra s. Danes se Je vršil pogreb umrlega pariškega nadškofa, kardinala Duboisa Blagoslovitvi krste v cerkvi »Notre Dame« so prisostvovali zastopniki predsednika republike in ministrskega predsednika zastopniki obeh zbornic, notranji minister Tardieu, dva državna podtajnika, celokupni diplomatski zbor. številni kardinali in škofje ter ogromna množica občinstva. Angleško delavstvo in vladne odredbe proti brezposelnosti London, 1. oktobra, s. Konferenca delavske stranke v Brightonu se je danes bavila z odredbami Macdonaldove vlade v vprašanju brezposelnosti. Delegati so precej ostro kritizirali te odredbe, dasi se .je zastopnik vlade, ki mu je poverjena posebna naloga proučevanja vprašanja brezposelnosti, v daljših izvajanjih prizadeval braniti vlado. Koncem debate so zastopniki 1,100.000 članov proti delegatom z 1,027.000 glasovi odklonili predlog nezaupnice delavski vladi e strani konference delavske stranke. Nesreča danskega parnika New Orleans, 1. oktobra, s. Ameriška križar-ka, ki Je prihitela na pomoč na sipino nasedlemu danskemu parniku »Scandia«, k rešila njegovih zadkih 23 mož posadke. Velika simultanka Niemcoviča v Pragi Praga, 1. oktobra, h. Znani zmagovalec v šahovskem turnirju v Karlovih varih, Niemcovič, bo dne 4. oktobra odigral veliko simultanko proti 30 najboljšim šahistom iz Prage. Francoski kipar Bourdelle umrl Pariz, 1. oktobra, g. Znani francoski kipar Bourdelle je umrl. Pokojni Bourdelle je izoblikoval več znanih spomenikov, med njimi tudi spomenik poljskega pesnika Mickie-wicza v Parizu. „Pori" (Najnovješi film o tajnostih črnega kontinenta. — Predvaja od Jutri dalje ZKD.) Neki farmer je odšel v vzhodno Afriko, da bi sredi tajinstvene in skoro še docela neznane ravnice, »Pori« imenovane, poiskal zatočišče za sebe in svojo rodbino. Utabo-ril se je v bližini divjega plemena črncev Massai. Sprva je vladalo med sosedi nekako nezaupanje; ko pa so črnci rešili far-merjevo deco pred napadom krvoločnih zveri, so se razmere spremenile in med sosedi je zavladalo najtesnejše in najprisrč-nejše prijateljstvo. Da se oddolži plemenu Massai za vse ljubeznivosti, s katerimi je obsipal njegovo družino, je farmer na izredno drzen način ustrelil ogromnega starega leva, ki je med plemenom vzbujal že dolgo časa strah in trepet. V zahvalo so mu priredili črnci veliko gostijo in veselico. Pri tej priliki so se tudi dogovorili, da pojdejo skupno na lov na slone in sklep se je kmalu udejstvil. Toda nesreča nikoli ne počiva in tako tudi tukaj ni šlo vse gladko. Farmer je padel v roke sovražnemu plemenu Wambulu. Šele po mnogih težavah mu je uspelo, da je s pomočjo svojih nekdanjih črnih prijateljev in zaveznikov iz plemena Massai zopet dosegel zlato svobodo. Film, poln izredno zanimivih in poučnih slik, je delo vzhodno afriškega filmskega sindikata in je bil posnet ob zadnji poučni ekspediciji Gontard - Kluge. Nikjer še ni bilo življenje črncev tako krasno predoče-no, nikdar nam še ni podal noben film tako izčrpne slike o živalstvu in rastlinstvu divje Afrike. Lov na ogromnega starega leva, na ogromne slone, boj z orjaškimi kačami, črede najrazličneišh vrst eksotičnega živalstva — vse to so slike, ki bodo vzbudile zanimanje pri slehernem inteligentu. Film je zlasti poučen za šolsko mladino In dijaštvo. Da se omogoči vsem učencem in dijakom ogled tega filmskega dela, priredi ZKD dve šolski predstavi z znižanimi cenami in sicer lutri in v petek v Elitnem kinu Matica ob 14.30. Do znižanih vstopnic pri teh šolskih predstavah pa imajo pravico le oni dijaki in učenci, ki pod vodstvom in v spremstvu učiteljev posetijo predstavo in si vstopnice nabavijo že v predoro-daji do danes zvečer do 18. v tajništvu ZKD med običajnimi uradnimi urami (od 9. do 12. in od 15. do 18.). Pri dnevni blagajni v Matici na dan predstave ni nobenih popustov več, temveč se prodajajo še ostale vstopnice po normalnih cenah. Gg. profesorji in učitelji, ki spremljajo svoje razrede, so prosti vstopnine, istotako je dovoljen brezplačen poset nekaterim najsiro-mašnejšim učencem. Gotovo bo film našel med občinstvom največji odziv. Nadaljnje predstave za najširšo publiko bodo v soboto in nedeljo. Beograd, 1. oktobra. AA. Tekom jutrišnjega dne se bo vrni! v Beograd minister zunanjih poslov dr. Voja Marin kovic, ki je zastopal našo državo na konferenci v Haagu ter na zasedanju Društva narodov v Ženevi. Povratek ministra Demetrovica v Beograd Beograd, 1. oktobra. AA. Minister trgovine in industrije JuraJ Demefcrovič se >e davi vrniti iz Zagreba v Beograd. Prometni minister v Dalmaciji Beograd, 1. oktobra. AA. Minister prometa inz. Radivojevič je davi odpotoval s pa-robrodom »Plav« iz Gruža preko Ercegnova v Zeleniko, odkoder se vrne v Beograd z železnico. Izvc-z našega lesa v Španijo Šibenik, 1. oktobra. Č. Zaključitev trgovinske pogodbe s Španijo je izzvala v tukajšnjih gospodarskih krogih zadovoljstvo zlasti glede na izvoz lesa, ki se ga je v preteklem letu sanio iz šibeniike luke izvozilo 30o tisoč kubičnih metrov v Valencijo, Barcelono in druga španska mesta. Naš les se je po vojni pošiljal največ preko Reke, zaradi česar so naši izvozniki izeubili od 5 do 10 %, na drugi strani pa so ga označevali italijanski prekupci kot koroški ali štajerski les. Sedaj bo to prenehalo in v naših lukah bo nastal živahnejši promet, obenem pa bo tudi bolj zaposlena naša trgovska mornarica. Konferenca o Južni železnici Beograd, 1. oktobra. AA. Začetkom oktobra se bo vršila na Dunaju konferenca držav, ki so svoj čas prevzele proge Družbe južnih železnic. Na konferenci bodo sodelovali predstavniki Avstrije, Madžarske, Jugoslavije in Italije. Slo bo za to, da se sporazumejo predstavniki teh držav glede nadaljnega postopanja v tožbi, ki teče pred dunajskim sodiščem zaradi 77 tovornih vagonov, ki jih je baje dunajska »Verkehrs-anstalt« posodila med vojno Društvu južnih železnic in ki so po prevratu neznano-fcam izginili. »Verkehrsanstalt« zahteva za vagone 400.000 švicarskih frankov odškodnine. Napredovanja pri financi Beograd, 1. oktobra p. Z ukazom finančnega ministra je napredoval pri finančni direkciji v Ljubljani v oddelku računovodstva za glavnega blagajnika II-l Vladimir Ogorelec, dosedaj blagajnik II-2. Za višje knigovodje II-l so imenovani dosedanji knjigovodji II-2 Fran Papež in Ivan Kranjc ter likvidator II-2, Andrej Golob, za računskega inšpektorja II-l Viktor Bižo, dosedaj podinspektor 11-2 za revizorje II-2 Andrej Uran, Viktor Markovič in Stanko Lazar, doslej knjigovodje II-3. Dohodki carinarnic Beograd, 1. oktobra. AA. V drugi tretjini meseca septembra so znašali dohodki naših carinarnic sfcupaj 52.4 milijona dinarjev. Od tega odpade na carinarnico v Beo.grad« 12.5, v Zagrebu 13, v Novem Sadu 9, v Ljubljani 10.5, v Dubrovniku 4, v SkopSu 1.9 in v Splitu 1.1 md-Bjonov dinarjev. Imenovanja sodnikov Beograd, 1. oktobra. AA. Kralj je na predlog ministra pravde ter po zaslišanju predsednika ministrskega sveta podpieal večji ukaz o premestitvah, upokojitvah in imenovanjih sodnikov in sodnih uradnikov. Zagrebški kongres hotelirjev odgoden Zagreb, 1. oktobra, n. Kongres hotelirjev, kavarnarjev in gostilničarjev iz vse države, ki je bil že enkrat odgoden na ta mesec, je sedaj ponovno po sklepu upravnega odbora odgoden na negotov čas ter se nikakor ne bo vršil letos. Afera zagrebškega odvetnika dr. Kulčarja Zagreb. 1. oktobra, n. Uradne »Narodne Novine« bodo jutri objavile sklep odvetniške zbornice v zadevi afere odvetnika dr. Kulčarja, ki je bil nedavno aretiran zaradi suma raznih denuncijacij in izsiljevanj. Kakor znano, je njegova aretacija vzbudila veliko senzacijo. Odvetniška zbornica je na svoji seji sklenila, da odvzame dr. Kulčarju pravico izvrševanja advokature in je imenovala za upravitelja njegove pisarne Svetnika dr. Ivana Lorkovica. Ta sklep odvetniške zbornice je še začasen, da se zaščiti ugled odvetniškega stanu in interesi klijen-tov dr. Kulčarja, ko pa bo sodišče izreklo pravomočno razsodbo v njegovi zadevi, mu bo advokatura definitivno odvzeta. Kakor se doznava, se bo sodna razprava proti dr. Kulčarju vršila v najkrajšem času. Spopad orožnikov s tihotapci tobaka Mostar, 1. okt. č. Včeraj je došlo na Humu do boja med dvema finančnima stražnikoma in tihotapci tobaka. Finančna stražnika sta zalotila neks ljudi, ki so bili natovor-jeni s težkimi bremeni. Pozvala sta jih, naj se ustavijo, v odgovor pa so pričeli streljati z revolverji. Nato sta tudi finančna stražnika pričela streljati iz pušk. Streljan e je trajalo nekoliko minut, nakar so tihotapci pobegnili. Stražnika sta našla na mestu, kjer so bili tihotapci, 36 kg najlepšega hercegovskega tobaka, poleg pa mlako krvi, vendar pa tihotapcev še niso izsledili. Senzacijonalna afera v Osijeku Osijek, 1. okt. n. Dediči bivšega osješke-ga podžupana in nekdanjega narodnega poslanca pokojnega Vase Muačeviča so vložili pri državnem pravdništvu ovadbo proti neznanim storilcem zaradi različnih prevar in poneverb, izvršenih na ta način, da je bil denar pokojnega Muačeviča, naložen pri »Srpski štedionici« v Cbijeku, dvignjen s ponarejenimi podpisi Muačeviča. Zaradi teh prevar je bil pozvan grafološki strokovnjak Legrin z Dunaja, ki je ugotovil, da sta dva podpisa absolutno jx)narejena, bržkone pa tudi še dva druga. Zaradi te afere je bila uvedena sodna preiskava in zaslišuje se vse osobje »Srpske štedionice« v Osijeku. Pire premaga Samischa ln se nahaja v sprednjih vrstah — Rubinstein vodi dalje Rogaška Slatina, 1. oktobra. Rezultati nedeljskega X. kola so bili: Rubinstein premaga Brinckmanna, dr. Geiger dr. Singer-ja, Rožič Jovanoviča, Fiohr Canala in Pr-zepiorka Griinfelda. Remis sta ostali partiji Pire : Maroczy in Konig : Samisch, Igra Takacs : Honlinger je bila prekinjena. V ponedeljek sta bili končani viseči partiji dr. Geiger : Griinfeld in Takacs : Honlinger, ki sta obe ostali remis. Danes se je vršilo XI. kolo. Občo pozornost je danes izzval naš mladi mojster Pire, ki je odpravil močnega nemškega mojstra Samischa v 24. potezah. Rubinstein je zopet utrdil svojo pozicijo na čelu tabele ter vodi s poldrugo točko. Današnji rezultati so bili: Pire je premagal Samischa v 24 potezah, Rubinstein je odpravil dr. Singerja v 54. potezah, Prze-piorka pa Rožiča v 43. potezah. številnejši so bili neodločeni rezultati. Canal je po 65. potezah remiziral z Brinck-mannom, Maroczy s Flohrom po 30. potezah, Honlinger s Konigom po 40. potezah, Griinfeld s Takacsem po 54. potezah in dr. Geiger z Jovanovidem po 50. potezah. Stanje je sedaj naslednje: Rubinstein 8 in pol, Maroczy 7 in pol, Pire, Fiohr, Griinfeld in Przepkrrka 7, Takacs, Canal, Samisch 6 in pol, Honlinger, Brinckmann 5 in pol, dr. Geiger 5, Konig 3 in pol. Rožič 2, Jovanovič, dr. Singer 1 in pol. Jutri se bo igralo XII. kolo. IX. in X. kolo šahovskega turnirja Rogaška Slatina, 29. septembra. Rubinstein je otvoril d2—d4 proti Floh-ru, kateri se je branil holandsko, a Rubinstein je igral sistem, a katerim jo že svoj čas zmagal proti Tartakcrwerju. Tudi topot je dobil kmalu nadmočno pozicijo ter je Flohra stisnil v defenzivo in končno zmagal v krepkem slogu. Maroczy je istotako z energično igro prisilil Koniga h kapitulaciji. Najdaljša je bila partija Sšmisch : Takacs, ki je imela 89 potez. Končno sta imela oba nasprotnika po 2 kraljici, a srdita bitka je ostala remis. Griinfeld je z zanimivo kombinacijo prodrl proti Jovanoviču. Rožič je kot beli proti dr. Geiger ju v damskem gambitu dobil popolnoma dobljeno pozicijo, a je seveda igral »preveč ženijalno« in je partijo izgubil. Remis so ostale partije Canal : Ptrc, Hdn-linger : Przepiorka in Brinckmann : dr. Singer. Senzacija je prvi poraz Griinfelda. Przepiorka ga je kot beli z lepo kombinacijo nadigral ter je Griinfeld izgubil enega kmeta in je podlegal v končnici. Brinckmann je proti Rubinsteinu igral špansko partijo, toda je napravil par napačnih potez, nakar je Rubinstein prav hitro zmagal. Fiohr je istotako igral Špansko partijo proti Canalu in je po srditem boju zmagal v končnici. Dr. Geiger je kot črni z lahkoto premagal dr. Singerja. Rožič je vendarle enkrat zmagal, in ai-cer proti Jovanoviču. Remis sta bili partiji Kdnig : Samisch ln Pire : Maroczy. Partija Takacs : Honlinger je bila prekinjena. V naslednjem objavljamo zanimiv potek remis partije Rubinstein : Kdnig 1. d2-d4 Sg8-f6 2. Sgl-f3 e7-e6 3. Sbl-d2 c7-c5 4. e2-e3 b7-b6 5. Lfl-d3 Lf8-e7 6. 0-0 Lc8-b7 7. b2-b3 Sb8-c6 8. a2-a3 c5Xd4 9. e3Xd4 0-0 10. c2-c4 d7-d5 11. Lcl-b2 Dd8-c7 12. Tfl-el Ta8-d8 13. Tal-cl Dc7-b8 14. Ddl-e2d5Xc4 15. b3Xc4 Tf8-e8 16. h2-h3 g7-g6 17. Ld3-c2 Sf6-h5 18. Lc2-a4 Le7-f6 19. De2-e3 Te8-f8 20. Sf3-e5 Sc6Xe5 21. d4Xe5 Lf6-e7 22. Sd2-e4 Lb7Xe4 23. De3Xe4 Td8-d2 24. Lb2-c3 Td2-a2 25. La4-dl Sh5-g7 26. Lc3-b4 Le7-c5 27. Ldl-e2 Sg7-f5 28. De4-bl Ta2Xa3 32. Ld3Xf5 g6Xf5 33. Tdl-d7 La3-c5 34. Td7Xa7 Df6d4 35. Dbl-c2 b6-b5 36. Tel-dl Dd4Xc4 37. Dc2Xc4 b5Xc4 38. Ta7-c7 Lc5-a3 39. f2-f4 h7-h5 40. Tc7Xc4 Kg8-h7 41. Tdl-d7 La3-b2 42. Kgl-f2 Kh7-g6 43. Td7-c7 Te8-b8 44. Tc7-c8 Lb2-d4+ 45. Kf2-e2 Tb8-b2+ 46. Tc4-c2 Tb2-b3 47. Tc8-g8+ Ld4-g7 48. Tc2-d2 Tb3-b4 49. Ke2-e3 50. Td2-d3 51. Ke3-f3 52. h3-h4 53. g2-g3 54. Kf3-g2 55. Kg2-h3 56. Tg8-d8 57. Td8-d7 58. Td8Xd7 59. Kh3-g2 Tb4-a4 Ta4-b4 Tb4-a4 Ta4-a7 Ta7-b7 Tb7-b2+ Tb2-b7 Tb7-a7 Ta7Xd7 Lg7-c3 Dva velika rudarska shoda Trbovlje, 1. oktobra. V nedeljo sta se v^š.la v trboveljskem Delavskem domu in pri Bregarju dva sijajno obiskana shoda rudarjev, kakršnih v naših revirjih že leta ni bilo. Shoda je sklical koalicijski odbor, ki so ga sestavila Narodna strokovna zveza. Zveza rudarjev. Jugosl. strok, zveza in II. rudarska skupina, da izvede akcijo za izboljšanje življenskih razmer rudarjev, zlasti za zvišanje mezd. Koalicijski odbor je sporazumno z delavci sestavil spomenico in zahteve, ki iih predloži Trboveljski premogokop-ni družbi. Nedeljska shoda je koalicijski odbor sklical zato. da obvesti o svojem delu rudarje in dobi njihov pristanek. Na shodih so poročali tajnik Zveze rudarjev Arh, tajnik JSZ Pitako in predsednik NSZ Rudolf Juvan. Govorniki so izvajali, da je postal položaj rudarjev nevzdržen: mezde so že davno pod eksistenčnim minimom in se niso izboljšale- čeprav producirajo rudarji vsako leto več premoga in so tudi cene premoga višje. Pri vsem tem naraščajo še globe, ki gredo že v stotisoče, dočim so rudarske družine vržene v največje pomanjkanje. Rudarske organi zacije so se zaradi tega združile, d< podpro zakonito borbo, ki so jo rudarj započeli v samoobrambi, in so osno vale skupen koalicijski odbor. Zborovalci so govornike pazljivo poslušali in jim burno pritrjevali. Obi shoda sta potekla v najlepšem redu ir brez nesoglasij; tudi resolucije so bik sprejete. soglasno. Rudarji vidijo v ten razveseljiv dokaz, da je konec neplod nih medsebojnih bojev in da se začenj? reš pozitivno delo za njihove pravice Rudarji pričakujejo, da bo vsa javnos* simpatično spremljala njihovo pravič no mezdno gibanje in so prepričani, d? bodo kmalu doseženi povoljini uspehi K poročilu »Slovenca« o rudarskih shodih smo prejeli naslednji dopis: V nedeljo sta se vršila v Trbovljah ' Zagorju dva velika shoda rudarjev. Shou sta bila sklicana od vseh strokovnih orgs nizacij in II. rudarske skupine. V6e priprave so se vršile soglasno in ob sodelovanj vseh organizacij. Tudi na shod;h so govor1 zastopniki vseh organizacij, med njimi h'; zastopnik Narodno - strokovne zveze. »SI venecc, ki poroča o shodu v Trbovljah, [ pravi, da sta govorila samo zastopnika Ur je rudarjev g. Arh in tajnik JSZ g. Pital-ter je namenoma izpustil zastopnika NS Nismo tako malenkostni kakor gospoda ok li >Slovenca< in JSZ, in nas tako tende cijozno postopanje pušča popolnoma hlc ne. Nam gre predvsem za celokupne inteT se rudarjev in tako malenkost le pomilu mo. Ugotovili smo to le zaradi te?ja, da ja nost in rudarji vidijo, e kakšnimi ljud; imajo opravka, 7 ljudmi, ki pri ekupnih -cijah zasledujejo povsem drugo intere:-kakor jra koristi iolr /a. — J. k. Mednarodni kongres duševnih delavcev Od 23. do 26. sept Je bil v Haagu ko gres Mednarodne zveze duševnih dela cev. Svoje delegate je poslala Anglija, A strija, Finska, Francija, Nizozemska, Po ska, Češkoslovaška in Jugoslavija, ki jo zastopal univ. prof. dr. M. Slavič iz Lju Ijane. Nemčija in Danska sta imeli opaž valce, ker se njune zveze še niso pridr žile mednarodni zvezi. Kongres je obra naval poleg tehničnh stvari zlasti o avte skem pravu z ozirom na reprodukcijo gramofonu, glasnem (govorečem, pojoče svirajočem) filmu in radiofoniji, o soclj nem zavarovanju duševnih delavcev, kontroli v vzgojnem in moralnem oziru radiju, o konkurenci, ki preti duševnim t lavcem mehanična reprodukcija njihove duševnega dela. Zveza duševnih delavcev v Haagu je p redila koncert, na katerem so se igrale r rodne himne vseh navzočih delegacij, in je proizvajala tudi jugoslovenska hirm Mesto Rotterdam ie razkazalo kongre stom svojo luko, ki je tretja največja svetu. V luki sta bila tudi dva Jugoslove ska parnika, ki so ju kongresisti pozdra tjali z glasnimi živijo-klici. na katere mornarji istotako odgovarjali z »Živijo« „ Kg&-g7 29. Lb4Xa3Lc5Xa3 60. Td7-b3 Lc3-b4 30. Tcl-dl Db8-e5 61. Td3-b3 Lb4-a5 31. Le2-d3 De5-f6 remis. Hajduk nogometni prvak Jugoslavije BSK noče odigrati dveh preostalih prvenstvenih tekem. Beograd, 1. oktobra, p. Snoči Je bila sej« uipravnega odbora BSK, na kateri je bilo sklenjeno, da BSK letos ne bo več sodeloval pri tekmah za državno prvenstvo. BSK je siprejd ta sklep, ker sta bili razvevavjjeni njjegovi tetani s Hajdukom in Jugoslavijo, o katerih smotra, sta se odigrali pravilno. BSK čaka še na sfciep glavne skupščine v prepričanju, da bo t« raizve!ija>vi!a nepravilni sktep upravnega odbora JNS. Razen tega BSK tudi n« želi iti več v Split, ker je poslednja tekma v Spiitu prinesite 30.000 Din deficita. Odhod francoskih letalcev Beograd, 1. oktobra, č. Francoski letaki, ki 60 e francosko vojno zračno eskadrilo došli pred dnevi v Beograd, so davi odleteli z beograjskega letališča proti Franciji. Na poti so jih nekaj časa spremljali naši letalci na šestih »Devoitinih«. Na beograjskem letališču so se naši letalci prisrčno poslovili od avojih francoskih kolegov. Hmelj Žatee, 1. oktobra, h. Zelo živahno nakupovanje po deželi. Cene čvrste 400—725 Kč. Povpraševanje živahno in vsestransko. Največ zanimanja vlada za prvovrstno blago. Razprodaja na deželi gre hitro od rok in računa ee, da so že tri četrtine žetve prodane. Za dvig tujskega promet na Pohorju Maribor, 1. oktobr Poleg konzorcija, ki si je nadel nr logo zgraditi vzpenjačo na Pohorje, s Rušani ustanovili konzorcij, ki bo zgrs dil avtomobilsko cesto od Ruš prek-Ruške koče do Sv. Martina, kjer b imela stik s cesto do Slovenske Bistrice. Dočim zbira prvi konzorcij šel' sredstva za zgraditev, so se Rušan takoj lotili dela. Na zgornjem delu projektirane pot-marljivo grade 5 m široko cesto, o< Apnice do Sv. Areha (3.5 km), ki bf gotova že do zime. Zaposlenih je 25 de lavcev. Kasneje bo konzorcij, ki gi tvorijo: ruška podružnica SPD. rušk; pašniška zadruga- tovarna Viktor Gla ser. posestnika Anica in Josip Roglii" in drugi, dogradila še ostali del cesti do Ruš. Treba pa se bo odločiti za ene izmed štirih tras. Avtomobilska cesta je za dvig tu? skega prometa eminentne važnosti i; je potrebno, da se za stvar zavzamejc najširši krogi, predvsem oa oblasti, oko liške občine in mesto Maribor, da s tako čimprej izvede velikopotezni na črt. ki bo vsej oblasti, zlasti pa Pohorju, v veliko korist. Konzorcij namerava podaljšati cesto do Sv AreLa in Mc riborske koče in od tam do razgledn ga stolpa pri Sv. Bolfenku ka nor 1 vozila turiste od vznoži.« Pohor V2penjača. Cesta ne bo samo ve-like* oorr.ena za tujski promet temveč t imeia tudi velik gospodarski pomen. Naši Kraji in ljudje Desetletnica Narodnega gledališča v Mariboru Maribor se slovesno spominja majhnega, a pomenljivega jubileja: desetletnice svojega Narodnega gledališča. Desetletje Je zares neznatna doba, vendar pa ahko pomeni v izvestnih okoliščinah celo epoho. Tak epohalen pomen ima za slovela Maribor ustanovitev Narodnega ^edahšca ln njegovo desetletno delovanje v izreano važnem času. ko se na razvalinah tuje, vsiljene kulture gradi skromnejša, a zato tem bolj intimna in pomembna stavoa ao-mače, narodne kulture. V tej idealni kulturni stavbi Maribora zavzema Narodno gledališče odličen prostor: »iegovo delovanje je ena najsvetlejših točk v celotnem kulturnem prizadevanju slovenskega Maribora in mariborske oblasti Brez velikega vnanjega hrupa, a z gorečim notranjim elanom ie skupina poklicnih gledaliških igralcev prevzela l. 1919. na takrat še vročih mariborskih tteh lepe tradicije Dramatičnega društva in Je otvo-rila v nekdanjem nemškem teatru drugo slovensko Narodno gledališče. Duša tega gledališča, ki je zbralo okoli sebe pred-vsem dane bivšega slovenskega gledališča v Trstu, je bil sedanji režiser zagrebške drame g. Hinko Nučič. Ko se je uredilo vrrašanje vzdrževanja novega slovenskega teatra in je g. Nučič zapustil Maribor, je bi} imenovan prvi državno nastavljeni upravnik mariborskega gledališča g dr. Radovan Brenčič. Z neverjetno energijo se je novi intendant oprijel poverjenih mu nalog ln je kmalu privedel mariborski teater na višek njegovega razvoja. Bilo je to v letih, ko je imel Maribor opero, s kakršno bi se lahko ponašalo tud vsako večje mesto s starim, že zdavnaj upeljan ni gledališčem. Takrat so o de u mariborskega f-ceatra pisali priznavalno celo tuji lisli. Bili io časi, ko Je naše lepo mesto ob Dravi zaživelo mnogo obetajoče kulturno življenja, ki se je vse bolj oddaljevalo značaju province. Toda le prehitro so nastopili trdi časi. Budžetne neprilike v Beogradu so se vedno bolj zajedale mariborskemu gledališču v meso ln kri. Začela se je doba hudega boja za biti ali ne biti: zakaj bo: za obstanek izpolnjuje vseh teh deset let življenja mariborskega slovenskega gledališča. Izredni žilavosti upravnika dr. Brenčiča gre hvala, da je mariborske Narodno gledališče srečno prebilo razne svoje finančne krize, ki so kajkrat pretile da zapro za nedogleden čas svetišče naše obmejne Talije. Ne damo se! — Je rekel mariborski teater s svojim npravnikom ln vrlim ansamblom, moramo živeti, ker hočemo. Opera se Je sicer opustila, £. Mitrovič je odložil svojo blagoslovljeno taktirko, toda teater še deluje in baš redavno je izjavi! njegov neumorni upravnik na tem mestu, da Je optimist glede desete sezone. Led je prebit, kriza premajana. Za jubilej prihaja blagodejna pobudi g. generala Maistra, da se z javno zbirko poravnajo dolgovi prejšnjih let Ma-riborsto gledališče nastopa novo desetletje s pogumom in z vero. Nas« beseda so le skromna častitka pri-kupnenu jubilantu. Ob drugi priliki se bo-« do lalko podrobneje naštele njegove zasluge. Mirno trdimo, da je njegova kulturna bilanca visoko aktivna. Slovenska beseda ima v njem neprecenljivo obmejno ognjiš&. Veliko delo je opravil s svojo kulturiD reprezentanco, s svojim itplivom na druiorodne someščane, s svojim dviganjem larodno-kulturne zavesti in ponosa. Nobeno naše gledališče ni toliko kot mariborsko podpiralo jugoslovenskega zbliževanja. Pod njegovo streho so se vzgojili za naebljni uspešni razvoj mnogi mladi talenti. Omenjamo samo dve že slavni imeni: /iki Podgorska in Marij Šmenc. Vsa Slovenija se v teh dneh spominja desetletiice našega kulturnega hrama v lepem Mariboru. Ponosni smo, da drugo slovens:o gledališče vztrajno premaguje trde ovre, ki mu stoje na poti in da dostojno iredstavlja na severni državni ln narodni meji lepoto naše besede in moč naše kilturne vere. Narodnemu gledališču v Maritoru želimo še mnogo uspeha in mu kličemo: Vivat, crescat, floreat! Naval krvi, tesnobo srca, zasoiplje- nost esnobnost, dTažlijivost živcev, migreno, otožlroost, nespanje, odlpravi-mo kmuhi z ujporabo naravne »Franz Joseiovt« grenčice, Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da služi »Franz JoSe-fova« v>da pri zagatenju vseh vrst z najboljših uspehom. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, droge-rijaih in s/pec. trgovinah. Poklonitev vodstva JAČ kralju in vladi Jugoslov. akademska čitalnica, o katere smotrih za poglobitev prosvetnih in nacijonalnih idealov visokošolske omladine smo že ponovno poročali, je z novo sezono dijaškega vrvenja zopet intenzivno razvila svoje delovanje. Že par dni se v Beogradu mudita agilni predsednik Ivo Zdolšek in blagajnik Jerko Radmilovič. Posetila sta predsednika vlade generala Živkovi-ča in še nekatere druge ministre ter jim v znak zahvale za dosedanjo podporo in naklonjenost izročila lepo Izdelane plakete. V nedeljo sta bila sprejeta tudi v avdijenco pri kralju Aleksandru in mu istotako izročila krasno plaketo, ki Jo predočuje naša slika. Plošča je srebrna, dolga 20 in široka 11 cm. Zgoraj je v zlatu Izdelan grb Karadjordjevičev, v sredini zelo povečan znak JAC v državnih barvah, s krono in lo-vorjevim vencem. Plošča spo-svetilom pa je iz zlata. Kako kralj ceni pokret Jugoslovenske akademske čitalnice. Je velikodušno pokazal s ponovnim visokim darilom 50.000 Din. Seveda so tudi vsi vladni faktorji pokazali največji interes z JAČ ter obljubili vsestransko nadaljnjo pomoč. S posebno simpatijo so vladni či-nitelj sprejeli načrt za kulturo telesa, ki jo bo Jugoslovenska akademska čitalnica v Zagrebu postavila na znanstveno in tehnično osnovo s pomočjo vseučiliških profesortev medicine in Sokolstva. Že do prihodnjega leta upa JAČ vzgojiti močno gardo akademikov-telovadcev, ki bodo nastopili na vseso-kolskem zletu v Beogradu. Vojna oblast bo razen strokovne literature dala članom JAč na razpolago tudi vojaške konje za Jahalne vežbe. JAČ v Zagrebu vrši velike priprave za Ob desetletnici pevskega društva Jadran v Mariboru Maribor, 1. oktobra. Letos obhaja pevsko društvo »Jadran« desetletnico svojega obstoja. Proslava bo 5. okt ob 20. v Unionski dvorani. Bivši predsednik in soustanovitelj » Jadrana«, ravnatelj Stanko Detela, bo v slavnostnem govoru podal zgodovino postanka in delovanja društva. velikopotezno slavje na narodni praznik 1. decembra, ko bo razvila svoj prapor. Povabila obeh predstavnikov JAČ pri vi šokih činiteljih v Beogradu so dobila kar najbolj simpatičen odmev. Društvo pa slavi istočasno tudi trojni Jubilej svojega neutrudljivega pevovodje g. Josipa Laha, tajnika na sreskem poglavarstvu Maribor desni breg. ki je praznoval 26. avg. t 1. 60letnico svojega rojstva, ter praznuje letos obenem 351etnico udejstvo-vanja kot pevovodja, 301etnico, kar je v državni službi, in lOletnico bivanja v Mariboru. Naš jubilant spada med one tipične re-prezentante naše starejše generacije, ki so si s tihim, požrtvovalnim in nesebičnim delom med narodom postavili sami najlepši spomenik. Nikdar ni silil v ospredje, povsod pa si ga dobil, kjer Je bilo treba prijeti za neplačano delo. Najlepše plačilo mu je bila vedno hvaležnost onih, katerim je posvečal svoje sposobnosti in moči. Jos. Lah je bil rojen 26. avgusta 1869 v Dutovljah na Krasu. Tamošnji učitelj An- ton Kosovel Je 1. 1882. spoznal njegove mu zikalne talente in ga je poučeval glasovir in petje. Pozneje se je pri glasovitem ka pelniku Mikal-u v Trstu učil godbe na pihala. Z 18. leti je bil sprejet h godbi vojne mornarice, kjer je bi! štiri leta, tekom katerih ga je zanesla pot skoro v vsa večja j evropska pomorska mesta. Pozneje se je začel udejstvovati kot pevovodja rped narodom za narodne in cerkvene pesmi in bo ostalo njegovo ime z zlatimi črkami za pisano v zgodovini boljših dni naših danes zasužnjenih bratov v Primorju, med kate< rimi je Lah mnogo pripomogel k narodne, mu preporodu zlasti v Trstu in okolici. L. 1900., kmalu po vstopu v državno službo pri glavarstvu v Sežani, je tam ustanovil pevski zbor »Zorislava« in priredil ž njim nešteto koncertov in zabavnih večerov. Poučeval je istočasno tudi pevski zbor v Trebčah in Repnu. L. 1906. je bil premeščen k namestništvu v Trstu, kjer je takoj prevzel pouk cerkvenega in narodnega petja pri bratovščini sv. Cirila in Metoda pri Sv. Jakobu, katera je opravljala slovensko petje po raznih cerkvah v Trstu. Ustanovil je pevsko društvo »Ilirija« in ga poučeval do 1. 1919., ko je moral iz Trsta. Društvo mu je v zahvalo poklonilo glasovir, ki ga ima še danes. Poučeval je petje tudi v Rocolu, bil je ustanovitelj in organizator 36 mož broječe godbe nar. del. organizacije, vodil in poučeval je orkester »Viktor Parma brezplačno. Temu orkestru je predsedoval g. Požar, sedaj trgovec v Rušah. Kot eksponiran narodnjak se je moral g. Lah po prevratu preseliti v Jugoslavijo, kjer je našel svojo drugo domovino. Usoda je hotela, da je prišel iz obmejno-nacional-no vročega Trsta v narodno - potujčeni Maribor. Njegova prva pot je bila v Pekre, Kdo ima prav: hčd aii mati? »pravica mladine" Madge Bellamv Barry Norton 0®I«Stte sS ta ttfan, da vidite mater, kii ovira hčerkino srečo! Samo še danes oib 4, /46., M8. in 9. ELITNI KINO MATICA Telefon 21 4 Kulturni pregled Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20. Sreda, 2.: Nevesta s krono. Premijera. Izv. Četrtek, S: Faust. D. Petek, 4.: Zaprto. Sobota, 5. Velika abeceda. Izven. Nedelja, 6: Naš gospod župnik. Premijera. Izven. jJTTBLJANSKA OPERA. Začetek ob pol 20. Sobota, 5.: Svanda dudak. Premijera. Izven. Nedelja, 6. Evgenij Onjegin. Ljudska predstava p znižanih cenah- Izven. MAHBORSKO GLEDALIŠČE. Sreda, 2. o> 20.: Pohujšanje v dolini Sent- florjansci. Premijera. SENTJA60BSKI GLEDALIŠKI ODER. Sobota, 5.: Igra s smrtjo. Abonma. Otvoritvena pedstava. Nedelja, 6.: Igra s smrtjo. Izven. »Selo Sbpančikovo« v slovenskem prevodu V dneh, i so glede na pripravljajoči se zakon o avtorski zaščiti usodni za slovensko prevodno 6lCe bi izdala to knjigo Vodnikova ali Mohorjeva družba, bi roman radostno požirali desettisoči in de-settisoči, in če bi ga dali umirajočemu v roke, bi 6e moral od strani do strani groho-tati vsemogočni smešnosti njegovih situacij.« Prijatelje slovenske knjige zelo veseli, da je izšel ta roman v slovenskem prevodu, s čimer se je slovenski Dostojevskij obogatil za novo pomenljivo delo. To veselje ie tem večje, ker je prevod prvovrsten: mojstrsko delo Vlaaimirjja Levstika, ki je že prej prevel najvažnejše romane F. M. Dostojevskega. Tako ta nova knjiga »Tiskovne zadruge« zasluži tudi s te strani vso pozornost. Marsikdo Je v zadregi, katero novo slovensko knjigo naj komu podari ali priporoča ljudem, ki bi radi čitali res kaj dobrega in veselega hkrati. »Selo Stepančikovo« je taka knjiga, ki zasluži, da pojde v tisočih in tisočih med slovensko ljudstvo. Pripomnimo, da je knjiga izšla v lepi, dostojni opremi (na 244 straneh v 8°). Stane broširan izvod 44, v platno vezan pa 56 Din (poštnina 2 Din). Naroča se pri »Tiskovni zadrugi« v Ljubljani, Prešernova ulica 54. Tridesetletnica SegantiniJeve smrti. Pred tridesetimi leti, v noči od 29. na septembra 1899 je umrl v Schafbergu pri Pontre-sini v Engadinu slikar Giovanni Segantini, katerega slike se odlikujejo po veliki nežnosti v načinu slikanja in izbiri motivov. Segantini je bil nekakšne vrete naš Grohar. kjer Je poučeval takrat maloštevilni pevski zbor v petju. L 1922. Je prevzel pevovod-stvo v »Jadranu«, kjer deluje še danes in vodi svoj zbor po Mariboru ter bližnji in daljni okolici od uspeha do uspeha. Obenem pa poučuje že tudi v novorojeni »liri« v Radvanju, kateri Je skrbni oče. »Jadranu« in njegovemu pevovodji Iskrene čestitke ln še na mnoga leta uspešnega delal Slepec brez gramofona LJubliana, 1. oktobra. Preko stapnjlc se le z roko in palico sam pretipal v prvo nadstropje, tu mu je sluga z vodstvom pod pazduho pokazal pravo sobo. — Slep sem, gospodje... ne zamerite, ko ne vem, s kom govorim. Pa to bi prav lepo prosil, če bi dali v list: gramofon bi rad dobil, da bi se vsa! kako preživljal. Vidite, živ ne morem v grob... Položil je medtem na mizo svoj dokument in ga sam razgrnil. Tu stoji zapisano in od treh superarbitracijskih funkcionarjev podpisano, da je Anton Cerar stoodstotni vojni invalid, slep na obeh očeh, ki razločita samo še svtelobo. Star 58 let stanujoč v Ljubljani na Ambroževem trgu 3. Še to pravi dokument da invalid potrebuje postrežbo druge osebe. Poročen Je, toda s čem naj mu žena postreže, ko ni niti moke v omari... Oslepel je Anton Cerar na Dobrdobu. Ne zaradi šrapnela ali plina, marveč na posledicah tifusa, na katerem Je obolel 1. 1915. — Vse bi se bilo še rešilo, če bi me bili kot rekonvalescenta poslali v zaledje. Pa so me še dve leti držali na fronti, dokler nisem čisto opešal in nazadnje oslepel... In zdaj: po novem zakonu od danes dalje ne bom več dobival mesečnih 660 Din invalidnine, samo magistrat mi daje po 100 Din na mesec. Seveda, računajte, 7. najemnino sem v zaostanku, za življenje ni pare — edino z gramofonom se bom morda še lahko preživljal. Šel bom po sejmih, po romanjih in tako... Ko se Je poslovil. Je še enkrat prosil, da bi dali v list zaradi gramofona: morda, je komu odveč, zanj pa rešitev? Seveda, tudi kakega dinarja ali druge podpore se slepi revček nikakor ne bo branil. Samomor priljubljenega mladeniča Loke pri Zagorja, 1. oktobra. Danes dopoldne se je po zagorski dolini raznesla presenetljiva in žalostna vest, da si je na Lokah vzel življenje 231etni Fric Kovač, sin trgovke gospe Marije Kovačeve. Žalostna smrt mladeniča je bila posebno presenetljiva zaradi tega, ker so vsi sosedje vedeli, da se je fantu po skoro enoletnem čakanju uresničila želja, da bo sprejet kot godbenik opere v Ljubljani in da je nameraval ta dan tudi odpotovati na to mesto. Kovač je dovršil nekaj razredov realke in ker je bil strastno vnet za godbo, je stopi] v vojaško godbeno šolo v Vršcu, ki jo je dovršil z najboljšim uspehom. Pri vojaški godbi je služboval v Negotinu, Veliki Kikindi in v Beogradu. Med vojaškim službovanjem se je naleze! malarije in ta bolezen, ki ga, je hudo uničila, je najbrž tudi bila vzrok, da si je vzel življenje. Ze pred letom dni je bil bolan prišel domov in — kakor že rečeno — si je ves ta čas prizadeval, da bi bil sprejet k operi v Ljubljano. In ravno na dan, ko bi moral nastopiti zaželjeno službo, si je okrog 9. pognal kroglo v glavo in bil takoj mrtev. Tragično preminuli mladenič je bi! v vsakem oziru na najboljšem glasu, priljubljen pa je bil tudi zaradi svojega požrtvovalnega delovanja pri G'asbenem društvu v Zagorju. Večer pred svojo tragično smrtjo je preživel v krogu članov tega društva in je bil jako dobro razpoložen. Nihče ni slutil, da ga čez nekaj ur ne bo več med živimi. Prebivalstvo obžaluje nesrečno usodo vzornega mladeniča ter sočustvuje z roditelji. katerim je kruta usoda prizadela nov težak udarec, ko še niso preboleli lanske nesreče hčerke edinke. Drzen vlom v Mozlju Kočevje, 1. oktobra. Drzni vlom v Kožarjih pri Ljubljani je dobil svoj par v naši pokrajini, sicer ne po višini prizadete škode, pač pa po enako drznem načinu, s katerim je bil izvršen. V minuli noči okrog 2. ure 90 se namreč v smeri od Kočevja pripeljali z avtomobilom neki nepoznani tipi v Mozelj, se ustavili sredi vasi pri pošti in začeli šariti okrog hiše. Pregnal pa jih je pes z močnim lajanjem. Vlomilci so krenili z avtom da-lie in vlomili v Jonkejevo trgovino, vendar niso odnesli plena, ker ni bilo manufakt-i-re, na katero so bili očividno najbolj pohlepni. Poskusili so kmalu nato svojo srečo v trgovini Alojzija Kreseta, ki jo vodi Ivan Kamenar. Utrli so izložbeno okno, pobrali vso minufakturo, jo odnesli okrog hiš mimo skednja na bližnjo pot, ki vodi v Spodnji Mozelj. ter jo tu naložili na avto. Svoje početje so vršili silno previdno. Orožniški komandir, narednik Hočevar, ki stanuje v isti hiši, je sicer slišal pok šipe, vendar v domnevi, da zunaj vleče močna sapa, ni temu posvečal pozornosti. Okrog pol treh zjutraj pa je šel sosed Bachmayer krmit živino in ko je stopal mimo trgo- '© rabile zanesljive britvice Gillette.se boste vselej brezhibno brili. Izredno ostro rezilo n najboljšega jekla reže pri vsaki potezi z aparatom. Kupite pravočasno nove britt vice Gillette t MuOBlOPvfJ Gillette vlne, »o njegovo pozornost vzbudila polk-na, ki so bila samo priprta, dočim 90 se na cesti nahajale nekatere deske. Odprl je pol-kna in takoj uvidel, da je bil izvršen vlom. Poklical je Kamenarja, ki je prihitel v trgovino in po pregledu škode mogel ugotoviti samo to, da iznaša okrog 20.000 Din. Orožniki so takoj uvedli zasledovanje za avtomobilom. Toda pot proti Črnomlju, po kateri je zdirjal avto, je močno šodrana in ne kaže zanesljivih sledi. Prav gotovo so vlomilci pobegnili skozi Stari trg in preko Kolpe na Hrvatsko. Tragična smrt mladenke Ljubljana, 1. oktobra. Te dni Je umrla v ženski bolnici v Ljubljani 20letna Štefka T. in sicer zaradi iz-krvavljenja. Mlado dekle so prepeljali v bolnico na vse zgodai zjutraj, vendar je bila zastonj vsaka zdravniška pomoč. Zdravniki so ugotovili, da je nastalo krvavljenje zaradi odprave telesnega plodu. Ker je bilo krvavljenje dolgotrajnejše, je dekle že tako oslabelo, da je končno podleglo splošni izčrpanosti. Takoj po njen! smrti so pričela prihajati na kriminalni oddelek ljubljanske policije anonimna pisma, ki jih je pošiljalo tja očividno več ljudi, ki so informirali varnostno oblast da tiči za dogodkom cela afera. Smrt mlade Štefke ni razburila samo njenih domačih, znank in znancev, marveč tudi druge stanovalce hiš za Bežigradom. Znano je bilo namreč, da je imela Štefka razmerje z 221etnim Stankotom J., sinom trgovca iz Ljubljane. Ljubezen med obema se je pletla že nad tri leta. Kakor sta se sicer sprva ljubila, pa se je pozneje to razmerje vendarle nekam ohladilo. Ne sicer trajno, marveč le v presledkih. Stanko J. je obenem vzdrževal stike tudi z raznimi drugimi dekleti. Shajal se je z njimi na raznih prostorih po Ljubljani in obenem tudi dopisoval. Zaradi takih in drugačnih dogodkov, o katerih je bila Štefka po svojih prijateljicah informirana, sta se oba zaljubljenca večkrat sprla. Še hujše je postalo, ko je Štefka povedala svojemu fantu, da je zanosila. Po nekaj mesecih nosečnosti je odšla Štefka k nekim svojim sorodnikom na Ig. Stanko je hodil za njo tudi tja. Shajala sta se na domu sorodnikov ln krenila tudi večkrat v neko bližnjo gostilno. Nekoč je prišla Štefka domov vsa oslabela. Na vprašanje njenega strica, kaj ji manjka, se je izrazila, da je pričela krvaveti. Obenem je pripomnila: »Uh, mi je že zopet dal kaj na vinu!« Take stvari so se ponavljale večkrat. Pozneje se je Štefka vrnila zopet domov v Kobaritsko ulico za Bežigradom. Njeno stanje se je tam še poslabšalo in morala je slednjič v bolnico. Bilo pa je že prepozno in dekle je umrlo na bolezni, ki je bila posledica nasilne abortacije. Na podlagi zaslišanja raznih prič, s katerimi je govorila Štefka pred svojo smrtjo, se je odločila policija in napravila pri Stankotu J. hišno preiskavo. Zaplenila je pri njem več raznih praškov, ki so utegnili pospešiti abortacijo. Ker so priče izpovedale za fanta iako obremenilno, je bil včeraj po ponovnem zaslišanju aretiran in izročen sodišču. Iz §Wie Loke S!— Smrtna kosa. V nedeljo je umri gospod Franc Rupar, posestnik in kovač na Spodnjem trgu. Zaradi blagega značaja je bil pokojnik povsod priljubljen. Pokoj njegovi duši! šl— Gasilsko vajo pod vodstvom društvenega načelnika g. Ivana Kavčiča so priredili v nedeljo ob 14. uri domači gasilci na Studencu z lani novonabavljeno motorno brizgalno. Ogenj je bil improviziran na stanovanjske in gospodarske prostore ge. Pokornove. Ko so zavzeli gasilci določena mesta, je pričela motorna briz-alna brezhibno metati mogočne vodne curke na ogroženi prostor. Istočasno so stopili v akcijo gasilci z lestvami. Vaja je privabila precejšnje število gledalcev. Jutri velika „ITfa'» premijera! MAIOLESCF V glavni vlogi evropska in slavni Rus Bri^ita Helm - Ivan Možuhfn ■ Jutri! ELITNI KINO MATICA Jutri! I Domače vesti Naročnikom Naročniki, katerim Je z včerajšnjim dnem potekla naročnina, so prejeli poštne položnice. Prosimo jih, da poravnajo naročnino vsaj za mesec oktober, ako pa morejo, pa za tri mesece do konca leta. S tem nam prihranijo mnogo dela in stroškov. Oni, ki so naročnino na dolgu še za nazaj, naj blagovolijo poravnati tudi te zaostanke. Ob tej priliki ponovno prosimo vse naročnike, da plačujejo naročnino vedno takoj prve dni v mesecu, ker nam s tem zelo olajšajo delo. Uprava »Jutra«. * Kralj za slepe. Kakor vsako leto je kralj Aleksander tudi letos bogato obdaril slepe gojence Doma slepih v Zemunu. Poslal jim je za »krstov dan«, na dan njihove »slave« 400 kolačev, 17 tort, dvajset litrov vina in 47 škatelj cigaret * Kongres narodega delavstva v Kranju. Priprave za kongres narodnega delavstva v Kranju pričajo, da se bo prireditev Izpremenila v veliko manifestacijo naprednega delavstva. Z vseh strani se prijavljajo udeleženci, ki se ne strašijo ne stroškov, ne truda, da pohite na vsakoletno največjo prireditev edine narodne strokovne organizacije. Letošnjega kongresa se udeleži tudi zastopnic Češkoslovaške obce dčlnicke iz Prage in sicer glavni tajnik te organizacije poslanec Alojs Tučny. Izvrševalni odbor NSZ ponovno prosi vse one, ki morda še niso prejeli vabila, da ae javijo tajništvu v Ljubljani, palača Delavske zbornice, kjer dobe vabilo in izkaznico za polovično vožnjo. Izkaznice za polovično vožnjo so veljavne od 8. do 10. t m. za vse vlake razun orijent-ekspresa. Pozivamo narodno zavedno delavstvo, da ee še v zadnjih dneh odloči za udeležbo na kongresu in prijavi to tajništvu v Ljubljani. * Odlikovanje. V Zagrebu Je prošlo nedeljo proslavil petdesetletnico mašništva slovenski rojak P. Vendelin Vošnjak. Pri banketu, ki je bil prirejen pri tel priliki, je beograjski nadškof dr. Rodič pripel slav-Jjencu na prsi kraljevo odlikovanje red sv. Save 3. stopnje. * Osebne vesti s pošte. Inšpektor Miroslav Matjašič, ki Je bil pred meseci premeščen od tukajšnjega poštnega ravnateljstva v Skoplje, pride v kratkem nazaj v LJubljano na svoje prejšnje službeno mesto. * Vojaške vesti. Oficirski Izpit so napra. vili naredniki; Janez Iršič, Anton Rupec ln Josip Juvančlč za čin aktivnega pehotnega podporočnika; Celestin Krajšek. Aleksander Marušič ln Alojzij Bohte za čin aktivnega inženjerskega podporočnika. * Z ljubljanske univerze. Posle rektorja na univerzi kralja Aleksandra I. je z včerajšnjim dnevom prevzel za novo študijsko leto profesor dr. Metod Dolenc. * Italijanski vicekonzul v Ljubljani. Po razpisu ministrstva za notranje zadeve je g. Giuseppe Andreoli imenovan za vicekon-zula pri generalnem konzulatu kraljevine Italije v Ljubljani. * Spominska plošča kralju Tomlslavu. V Kliševu so preteklo nedeljo na slavnosten način odkrili spominsko ploščo staronrvat-skemu kralju Tomislavu. Kliševo ie na meji Hercegovine in se je slavnosti udeležilo mnogo ljudstva tako iz Hercegovine kakor lz dalmatinskih krajev. * Narodni ženski savez javlja udeleženkam kongresa v Splitu: Ker nam je ljubljansko železniško ravnateljstvo blagohotno stavilo na razpolago poseben vagon, odpotujemo iz Ljubljane skupno v Split v soboto 5. oktobra ob 12.30 s poštnim vlakom. Prihod v Zagreb 16.45. Odhod iz Zagreba z brzovlakom 20.30. Prihod v Split v nedeljo ob 8. zjutraj. Na odhodnl postaji kupite četrtinsko karto do Splita, pri po-vratku zopet v Splitu četrtinsko In sicer na podlagi legitimacij, ki ste Jfa dobile cd Narodnega ženskega saveza. Preskrbite si vozne karte v soboto tekom dopoldneva pri blagajni na glavnem kolodvoru In ne šele tik pred odhodom vlaka. »Putnik« ne izdaja teh voznih kart. * Privilegirana agrarna banka razpisuje natečaj za uradnike, In sicer: za štiri šefe oddelkov, za pet višjih uradnikov 'n za deset uradnikov. V poštev pridejo ao»ol-venti trgovinske akademije ali it.-okovne trgovske šole, kake druge višje šole ter pravne ali ekonomsko-finančne fakultete. Reflektanti morajo imeti tudi bančno prakso. Prošnje sprejema do 10. oktobra se-kretarijat Privilegirane agrarne banke v Beogradu, Sremska ulica 6. * Smrtna kosa. V Trbovljah le umrla gospa Jožefa S k e r b i c ln bo njen pogreb Jutri ob 16. na farnem pokopališču. — V Ljubljani je podlegla daljši bolezni gospa Helena Sever. K večnemu počitku jo poleže jutri ob 15. na pokopališču pri Sv. Križu. Pokojnicama blag spomin, žalujočim Iskreno sožalje! * Prvi sneg v Bosni. V okolici Petrovca in Ključa v zapadni Bosni je padel te dni prvi dneg, ki pa Je kmalu skopnel. Nastopil pa je občuten mraz, čeprav je vreme zopet mirno In jasno. * Morski pes v Bakarskem zalivu. V Ba-karskem zalivu so ribiči preteklo soboto ujeli v mrežo velikega morskega psa, težkega 160 kg. Kakor poročajo, bo lepi eksemplar kupil zagrebški prirodoslovnl muzej. * Strašna avtomobilska nesreča na Krasu Dopoldne so imeli poroko, popoldne Je prišla smrt. Dne 28. pr. m. proti večeru je podrl avtomobil, prihajajoč Iz Sežane, cestno zatvornico v bližini Opčin In se zaletel v tovorni vlak. Tresk Je bil strašen. Dve osebi sta obležali mrtvi, šest je bilo težko ranjenih. Mrtva sta tržaški krčmar Anton Flego in mornar Ivan Flego. med težko ranjenimi sta bila mornar Roman Tel in n:e-gova žena 20 letna Antonija Micolli. Poto-čila sta se oni dan dopoldne v Trstu. popol- dne so napravili Izlet na Kras. kjer so se dobro gostili. Ranjence so spravili v trža' ško bolnico, kjer je novoporočenka podlegla poškodbam. * Pasja grobnica v Prvačlnl. Goriški »Novi List« poroča o posebnem dogodku v Prvačini v Vipavski dolini. Neki gosp6 je obolel psiček. Poklicani so bili na pomoč trije živinozdravniki. Sklenili so operacijo Izvršili so jo, »pacijent« pa je poginil. Jok in stok v hiši. Naročena je bila takoj krsta, psiček je bij balzamiran. zidar ie po naročilu napravil betonirano grobnico. Pri pogrebu so se držali vsi svečanostno in resno. Operacija je stala 600 lir, drugih stroškov Je bilo 400 lir. * Borba s ciganskim medvedom. V okolici Buloga v Bosni je v nedeljo proti večeru kmet Gavro Gazičič šel pogledat za svojim konjem, ki se je pasel na travniku. V zadnjih dneh so se tamkaj mudili cigani, ki so kazali svojega medveda. V nedeljo zvečer se Je medved rešil vrvi, s katero je bil privezan, in je naletel na Gazičiča. Misleč da je to njegov konj, je Gazičič s palico udaril medveda, nakar je kosmatin pograbil Gazičiča s prednjima šapama ter ga nemilo pritisnil na tla. Ko so cigani slišali klice na pomoč, so prihiteli na kraj nezgode ter nesrečnega seljaka rešili iz medvedjega objema. * Ponesrečen požig. Poročali smo, kako so bile v prvem nadstropju šolskega poslopja v Škrbini na Krasu klopi in mize poli te z bencinom in kako je bila napeljana vžigalna vrvica, ki je pa prej ugasnila, preden je prišla v stik z bencinom. »Piccolo* je menil, da je to delo emisarjev z onstran meje in da se ne tiče domačinov, vendar pa so fašisti takoj pokazali na celo vrsto ljudi, katere so orožniki takoj odgnali v zapore. Nameravanega požiga dolžijo neko slovensko učiteljico, ki je bila odpuščena Iz službe. * Intenzivno delo zahteva Intenzivno hrano Ovomaltine vsebuje v koncentrirani obliki vse hranilne snovi, ki so izvor telesne moči. * Obledele obleke barva v različnih barvah In plisira tovarna Jos. Reich. Dames! Danes! DOLORES DEL RIO v njenem najHejJšem fitau Rdeča revoiucitonarka (Moskovska ptesalika.) Kot partner idealni Idubtmec Charles Farrell. Danes ob 4., K6.. M8„ 9. KINO IDEAL. h !.iwb?;ane u— Francoska veseloigra »Naš gospod župnik« Je druga vesela igra letošnje sezone in ne zaostaja prav gotovo v ničemer za Veliko abecedo. Narodni divadlo jo vprizarja že par let zaporedoma in je število predstav doseglo že 150 ponovitev. Simpatičnega župnika igra g. Cesar, razposajeno varietetno pevko gospa Nabloc-ka, njenega moža g. Lipah. Režijo vodi prof. O. Šest. Premijera bo v nedeljo izven abonmana. u— »Nevesta s krono«. Kot četrto premi-jero v letošnji sezoni vprizori naša drama danes, v sredo, 2. t. m. znamenito Strind-bergovo pravljično igro »Nevesta s krono«. Igra je polna bajeslovnih in fantastičnih •prizorov. — Premijera bo izven abonmaja ter po običajnih dramskih cenah. Vstopnice so na razpolago pri dnevni blagajni v opernem gledališču in pri večerni blagajni pol ure pred pričetkom predstave v dramskem gledališču. u— Otvoritev ljubljanske operne sezone. Operna sezona 1929-30 v ljubljanski operi začne v soboto dne 5. tm. Otvoritvena predstava bo VVeinbergerjeva opera Švanda dudak z gospodom Križajem v glavni vlogi To operno delo se z največjimi uspehi Izvaja po vseh večjih odrih. u— Šentjakobski gledališki oder otvori svojo IX. sezijo v soboto in sicer uprizori duhovito komedijo Arkadija Averčenka »Igra s smrtjo« v režiji g. Gnidovca. V glavnih vlogah nastopijo gg. Košak, Lavrič, Pastorčič ter gdč. Modičeva in Pirčeva. V ostalin vlogah pa gg. Čuk, Moser, Trtnik, Nahlik in gdč. Koščakova in Baranova. Predprodaja vstopnic v trgovini g. Miloša Karničnika na Starem trgu. u— Klavirski koncert ArturJa Rublnstel-na. V ponedeljek 7. oktobra bo v dvorani Uniona izredno zanimiv, pa tudi pomemben klavirski koncert. Nastopi eden največjih in najbolj znanih klavirskih virtuozov Artui Rubinstein. u— Sokolski pevski zbor Iz Moravske Ostrave — 50 članov moškega zbora — bo koncertiralo pod vodstvom svojega dirigenta F. M. Hradila v Ljubljani v sredo 9. oktobra v Filharmonični dvorani. Zbor je eden najboljših šlezijsko - moravskih zborov In je dobil že več nagrad od Češke obce. u— Odhod na službeno mesto v Južno Srbijo, Včeraj je odpotoval inž. Marko Kranjec v Skoplje, kjer bo prevzel mesto šefa kemičnega laboratorija. Premestitev je bila izvršena na lastno prošnjo. Na kolodvoru so se od inž. Kranjca poslovili mnogi njegovi pri!atelji in tovariši. u— jubilej pod Rožnikom. Gospodar pri Čadu pod Rožnikom praznuje danes svojo 50 letnico. Slovita Čadova gostilna z obsežnim gospodarstvom vred že odtlej, ko je gospodaril pokojni gospod Čad. simpatični mož s čestito belo brado, od Liubljančanov šegavo Imenovan »sveti Miklavž«. Po očetovi želji je sedanji gospodar Jožko v mladih letih pridno študiral in se posvetil bančni stroki. Vojna leta je z mnogimi strapaci prebil kot častnik v Galiciji, ko P?, ie po prevratu umrl oče, je g. Jožko kot edinec ostal na Čadovirii in vzel gospodarske vajeti krepko v roke. Pridno kmetu- Je in s vnemo blrtuje. Pravijo mu, da Je »akademični blrt«, kar pa je no vzornem stanju gostilne ln ekonomije zaTes tudi upravičeno. Včasi je za šalo tudi hud, v resnici pa dobričina. ki rad pomaga, kjer je le treba. »Jutro« ga šteje med svoje zveste prijatelje, »Slovenski Narod« pa prihaja v Čadovo hišo že od prvega početka. Pridružujemo se mnogim prijateljem g. Jožka Čada z željo, da bi na svojem idilično lepem gospodarstvu preživel še mnogo zadovoljnih let. u— Nemški novinar in publicist na študijskem potovanju. Naše uredništvo Je včeraj posetil nemški novinar in publicist g. dr. Josip GOrgen, stalni dopisnik berlin' ske »Germanije« in Saarbrflckner Zeitung« pri Društvu narodov v Ženevi. V Ljubljani bo ostal še dva dni, nato pa tekom meseca prepotoval vso Jugoslavijo, da zbere gradi vo za svojo novo knjigo o naši državi. Odličnemu tovarišu želimo prijetno bivanje v naših krajih. u— Uradne ure pri upravi policije Ljubljana so od včerajšnjega dneva dalje vsak delavnik, razen ob sobotah, od 8. do 12.30 in od 15.30 do 18. Ob sobotah pa se uraduje nepretrgoma od 8. do 14. u— Društvo »Ženski Pokret« vabi svoje članice na redni sestanek v četrtek, 3. t. m. ob 16. v damski sobi kavarne »Emona«. u— Občni zbor društva Zoo. Ker občni zbor društva Zoo, sklican na dan 28. sept v restavracijo »Slon« ni bil sklepčen, bo ponovni občni zbor v četrtek 3. t. m. v gostilni pod »Skalco« (Mestni trg 11) ob 8. zvečer. Člani društva vabljeni. u— Zadruga sobo- in črkosllkarjev, pleskarjev in ličarjev v Ljubljani bo imela redne pomočniške preizkušn'e v drugi polovici tekočega meseca. Nekolkovane prošnje naj se vlože do 15. t. m. pri zadružnem načelniku v Ljubljani, Emonska cesta 25. u— Na spodbudo Jože PiTca se Je nabralo v gostilni g. Franca Dreo 100 Din za Ciril Metodovo družbo. Iskrena avala. u— VldovJčev klub vabi vse interesente da se zglasijo dne 5. t. m. — v soboto —■ ob 19. v šoli na Ledini, da se Jim naznani spored predavanj. Pričetek rednih predavanj v ponedeljek dne 7. ob pol 8. zvečer v učilnici šole na Ledini. Novi člani se še sprejemajo. u— Otvoritev plesnih val S. O. Preporoda bo v petek 4. novembra ob 20. v areni Narodnega doma pod častnim damskim pokroviteljstvom in pod vodstvom g. Kosička. — Odbor. u— Nezgoda na kolodvoru. Na glavnem kolodvoru se je včeraj zjutraj ponesrečil brezposelni delavec Ervin Malovrh. Imenovani je nakladal na vagon razno bi .igo, pri čemer pa se je zasukal tako nerodno, da je padel z voza na tla in se precej poškodoval na glavi. Pretresel s: ie tudi možgane, zaradi česar so ga mo-ali nemudoma spraviti v splošno bolnico. u— Zavitek z diplomo završnega Izpita na srednji tehnični šoli in raznimi koncepti je izgubil dijak Ljudevit Urbas sinoči pred 20. uro iia poti od trgovine Žargi-Prešerno-va-Šelenburgova-Zvezda-Zidovska- nabrež-je-trnovska cerkev. Najditelj se prosi, da najdeno vrne na upravo »Jutra«. u— S kostanja Je padel. V ponedeljek popoldne se ie spravil na neko kostanjevo drevo na Opekarski cesti 12 letni Stanislav G. in ga skušal otresti. Imel pa je smolo in je zgrmel iz dokajšnje višine na tla. Poškodoval se je močno na glavi in so ga morali nemudoma spraviti v splošno bolnico. u— Vlom v shrambo. V shrambo hiše št. 8 na Prulan, last tesarskega mojstra Franca Martinca, je vdrl v ponedeliek ponoči neznan zlikovec ter prebrskal vse omare. Prilastil si je kar dva suknjiča, pleteno jopo, rjave hlače in mnogo perila. Tat Je oškodoval Martinčeve za okrog 1200 Din vrednosti. Domači so tatvino opazili šele zjutraj, ko ie zmanjkala z\ tatom že vsaka sled. u— Že zopet dve tatvini koles. V Liublja« ni in bližnji okolici je bilo doslei pokradenih tekom leta že okrog 50 koles. V ponedeljek popoldne je prišel ob kolo delavec France Japeli iz Zg. Šiške. Imenovani je postavil svoje kolo na nekaj hipov Pred Šubl:evo trgovino v Zg. Šiški in se od- Češke in italijanske srečke kupi Upravnčštvo »Merkur«, Ljubljama, Telefon 3052. Bulgarska posojila kupi Upravništvo »Merkur«, Ljubljana. Delnice vseh vrst kupi Upravništvo »Merkur«, Ljubljana. Železniška posojila, obligacije, prioritete. kupi Upraviraštvo »Merkur«, Ljubljana. Vrednostne papirje pred in povojne, tu in inozemske, vseh vrst. kupi Upravmiištvo »Merkur«. Ljubljana. Obveznice ljubljanskega investicijskega posojila kumi Upravn'šitvo »Merkur«, Ljubljana, Večna pot 5. Pregled srečk izvršuje Upravništvo »Merkur«. Ljubljana. Veona po-t 5. DIŠAVE SLON Najbo$še, najtrajnejse, zato 13 najcenejšeJ stranfl v lokal. Priliko Je izrabil neznan človek, ki Je kolo zasedel In se odpeljal. Japlevo kolo je bilo vredno 1200 Din znamke »Torpedo« in črno pleskano. Drugo kolo je bilo ukradeno popoldne iz Veselove gostilne v Hrenovi ulici. Kolo Je last Fr. Vesela in Je znamke »Aiglon« s tovarniško štev. 376.867; vredno je 1500 Din. u— Zveza za tujski promet v Sloveniji bo Imela svoj izredni občni zbor 10. t m. ob 10. v sejni dvoTani Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani. 1218 u— V moderne telovadne tečale za deco in dame TKD Atene se vpisuje še danes v sredo, 2. t. m. v pritličju ženske realne gimnazije od 5. do 7. popoldne. 1203 u— Za zdravje otroka, v pomoč bolnj in siromašni deci. za skrb in varstvo zapuščenih otrok, za zboljšanje soci alnih razmer rabimo podpore; zato se obračamo do ljubljanskega občinstva, da vsakdo po svoji moči pokloni skromen dar na nabiralni dan Atene v soboto in nedeljo. 1205 u— Klobuke čisti, lika, preoblikuje in barva Mirko Bogataj, Stari trg 14. 1201 Iz Celja e— Mestni voiaškt urad v Cel?u poziva vse v Celju bivajoče mladeniče letnika 1910 ne glede na pristojnost, da se osebno javijo na mestnem magistratu, soba št. 14. v I. nadstr. v svrho vpisa v naborno evidenco. Zglasitj se je do vključno 26. oktobra med uradnimi urami od 9. do 12., izvzemši nedelje in praznike. S seboj Je prinesti dru žinsko polo, krstni list, domovnico, vojaške dokumente očeta in bratov, potrdilo davčnega urada glede letnega neposrednega davka in zadnje šolsko izpričevalo. Bolne ali odsotne mladeniče morajo zglasl-ti svojci. e— Avtobus Celje- Rogaška Slatina. Zaradi konca sezije od petka t m. zvečer dalje ne bo vozil več v Rogaško Slatino, ampak iz Celja skozi Mestinje v St. Peter pod Sv. Gorami In sicer ob 6. zjutraj Iz Št Petra skozi Grobelno, kjer dobi zvezo z vlakom proti Mariboru In dospe v Celje ob pol 9. kakor doslej iz Rogaške Slatine. Zvečer pa bo redno vozil ob četrt na 7. iz Ce lja skozi Grobelno, kjer bo prevzel potnike iz mariborskega vlaka ter bo dospel skozi Mestinje v Št. Peter pod Sv. Gorami ob tričetrt na 9. Vožnja bo stala Iz št. Petra pod Sv. Gorami v Šmarje 23. Grobelno 29, Celje 40, iz Podčetrtka v Šmarje 14, Grobelno 19, Celje 28, iz Pristave v Šmarje 9, Grobelno 14, in Celje 24 Din. e— Zimski delovni čas v brlvnlcah bo trajal v Celju in Gaber ju dnevno od pol 8. do pol 13. in od 14. do 19., ob sobotah brez odmora od pol 8. do 21. Ob nedeljah bodo brivnice v zimskem času od 1. oktobra do 31. marca zaprte. V celjskem Obrtnem domu se je začel pred dnevi strokovni tečaj za vajeništvo brivske In damsko-frizerske stroke. Poučujejo prvovrstne strokovno Iz-vežbane moči. kar jamči, da bo dobil celjski brivski in Iasničarski naraščaj res najboljšo izobrazbo. e— V celjski bolnici sta umrla v ponedeljek: 36 letna tovarniška delavka in žena invalida Jožefa Sedjevšek iz CeUa in 26 letni slepec Ivan Žerdoner iz Leparjive vasi v okolici Mozirja, ki je izdihnil na vozu takoj po prhiodu na bolniško dvorišče. Podlegel je posledicam pljučnice. e— Velika denarna Izguba. Marija Rade-Jeva, stanujoča na Bregu, Je izgubila pred 3 dnevi v mestnem parku papirnat zavitek, v katerem je imela tri tisočake. e— Karambol dveh kolesarjev. Na Mariborski cesti sta se zadela drug v drugega kolesarja električar Blaž M. In 17 letni delavec Maks Š. iz Teharja. š. Je podrl M. na tla in mu prizadejal na kolesu okrog 200 Din škode. Kdo je nesrečo zakrivil, bo ugotovila preiskava. e— Uro mu Je odnesel. Andrej Kužner, stanujoč na Miklavževem hribu nad Celjem se je pred dnevi seznanil v mestu z nekim Josipom Ojsterškom. Pod pretvezo, da nujno rabi uro in da gre Iskat za to potrebni denar, je izvabil Ojsteršek od Kužnerja 150 Din vredno žepno uro In z njo brez sledu izginil. e— Zmernost ie lepa čednost. To bi si moral zapomniti neki Polde L. iz Celja, ki se je predvčerajšnjim nekoliko preveč na-lezel vinske kapljice in je v vinjenosti izgubil ponoči v mestu usnjato listnico z vsebino 540 Din. e— Zlo rodi zlo. V Gaberju sta se predvčerajšnjim popoldne sporekla 21 letni delavec v Westnovi tovarni France K. in njegova poklicna koleginja pri istem podjetju Marička Š. Baje je imela Marička nekoliko predolg jezik in je Franceta tako razkačila, da ji je prislonil krepko klofuto ravno čez usta, za katerimi je moral pod težo Fran-cetovega dokaza jezik užaljen umolkniti. Marička Je urno odhitela na policijo po zadoščenje. Pri zaslišanju Je France priznal, da je Maričko udaril po zobeh, v opravičilo pa je navedel, da ga ie Marička zmerjala z ^barabo«. Marička pa jepovedala, da je Franceta počastila z barabo šele. ko jI je France privoščil blagodoneči naslov: »Ga-berška koza!« Zadevo bo menda prerešeta. Io sodišče. e— Prijeta ptičica. V mestnem parku je bila v ponedeljek popoldne aretirana brezposelna postopačka Ana Mejavškova, stara 34 let In brez stalnega bivališča. Ančka se potepa od mesta do mesta In se preživlja zgolj s tatvinami In tajno prostitucijo. Ker zasleduje Ančko beograjski policijski glasnik zaradi tatvin, ki jih je izvršila v Mariboru in Zagrebu, bodo Ančko najprej oddali mariborskemu sodišču. Pa Je bila Ančka sama preveč predrzna in neprevidna, ker ie prišla v Celje in tako rekoč v levje žrelo, zakaj bila je že pred leti za vse večne čase izgnana iz območja celjskega sreskega načelstva. TELEPAT STRUGALI priredi svoje pmodukerje v petek, 5. t m. zvečer v^ »Mestnem gledališču«. —-Predprodaja "vstopnic pri tvfliiki Gori-čar-LeskovSelk. 12219 Kino £}M)an&ki dvot Tel, 2730 Premijera veselega filma Nespametna sreča Roman mladega dekleta Ob 4, %8. h 9. lz Maribora a— Vse naročnike »VečernIka< In »Jutra. naprošamo, naj ne plačajo nobenemu raz-r.ašalcu naročnine, ne da bi obenem dobili potrdilo uprave. — Uprava. a— Gledališki lotograf Japelj je razstavil ob priliki jubileja mariborskega gledališča krasno kolekcijo slik nekaterih tekom de-ceni.ia uprizorjenih del in sodelujočih članov. Slike so razstavljene v lastnih izložbah v Gosposki ulici in v vitrloah vestibula Narodnega gledališča, kjer bodo v bodoče trajno slike vsake novitete. Danes bodo razstavljene slike »Pohujšanja«. a— Obrtniški sestanek sklicuje Slov. obrtno društvo zopet za danes 2. t. m. ob 20. v restavracijo Narodnega doma. Nadaljeval se bo razgovor o vsen za obrtnike perečih gospodarskih vprašanjih. Tovariši zavedajmo se, da je samo v organizirani samopomoči rešitev. Pridite! — Obrtnik. a— Jugoslov. češkoslov. liga Ima danes ob 18. v Grajski kleti prvi sestanek širšega odbora po počitnicah. Dnevni red le zelo obširen in tudi zanimiv, zaradi bližrjih češkoslovaških koncertov in drugega. a— Ljudsko gibanje v Mariboru. V preteklem mesecu je bilo v Ma' ooru rojenih 100 otrok, 54 moškega in 46 žetaskega spola. Smrtnih primerov Je bilo 70 Jn sicer 32 moških in 38 žensk, poročenih pa je bilo 41 parov. a— Izprememba v trgovini. Trgovino tragično preminulega L. Pauserja v Gosposki ulici je prevzel odlični slovenski trgovec Fran Močivnlk, rodom iz Sevnice. a— Vodstvo Zveze gostllničarsklh zadrug Je prevzel začasno po odstopu predsednika Andreja Oseta njen podpredsednik Matija Holc, gostilničar na PobrežJu. a— Nova streljačka družina. V nedeljo 6. t m. ob 14. se bo vršil v Hotinj; vasi na strelišču ustanovni občni zbor strtljačke družine Skoke in ob isti uri na istem mestu otvoritev ostrega streljanja Streljačke družine v HotinJJ vasi. a— Društvo Rdečega križa ▼ Studencih priredi v soboto 5. t. m. v gostilniških prostorih g. Senice v Studencih družabni večer s pevskimi nastopi, trgatvijo grozdja, sre-čolovom in z raznimi drugimi presenečenji. Ob zvokih priljubljene godbe na lok bodo prišli na svoj račun tako prijatelji lepe glasbe kakor tudi plesa-želina mladina. Začetek ob 19. Podprite mlado, človekojubno društvo z obilnim posetom! a— Razdelitev mestnih zasilnih statovani Včeraj dopoldne je upravni odbor nestne občine mariborske razdelil zasilna sUnova« nja v magdalenskem predmestju zi parkom in za delavsko kolonijo. Prosibev je bilo nad 300, dočim ie bilo oddanih vosmia hišah 62 stanovanj, dve pa sta ostali v rezervi. Katerim prosilcem je upravni odbor ugodil, je razvidno z oglasne desse na mestnem magistratu. a— Nezgode. 55 letnemu upokojercu Jakobu Ambrožu se je zlomila vilica m kolesu, vsled česar je Ambrož padel in ;e precej ranil nad levim očesom. — S letni Žagar Jakob Pivec iz Pobrežja je lrišel z levo roko v cirkularko, ki mu ie dtrgala dva prsta, do členka. Rešilna postaja mu je nudila prvo pomoč. a— Požar v Gor. Kungotl. V ponedeljek Je Izbruhnil požar pri pos. Ivanu Likaveč-kem v Gor. Kungoti. Kungoški gasila so bi. Ii pridno na delu, ki je pa bilo oteikočeno zaradi pomanjkanja vode. Gorelo je še danes. Zavarovana vsota znaša 12.5)0 Din, škoda pa — ker so uničene zalo® sena, slame itd. — okrog 150.000 Din. a— Proslava »Jadrana«. V sobob se bo vršila proslava desetletnice »Jadrara« zdru žena s prvim plesom v sezoni. Na programu so pevske točke, slavnostni lovor in ples. Sedelujejo mariborska pevska društva Predprodaja vstopnic pri Kosi ju m Kralja Petra trgu in pri Šinifloju na Aleksandrovi cesti 18. 1217 Iz Kranja r— Nedeljski nastop domačegi Sokola, ki je otvoril svoje zletno telovidišče, je uspel s popolnim uspehom. Zopet v razveseljivem številu je nastopila obo.na deca* častno je bilo tudi število članiva (40). Ves program nastopajočih odilkov je vzbudil zasluženo priznanje. Sodeovala so tudi bratska društva iz Stražišča, z Bleda in Javornika. Po nastopu se je všila tekma v odbojki med teamoma domaiega društva in Sokola I iz Ljubljane, ki je pokazal izvrstno šolo. Nato se je vršia v Narodnem domu lepo uspela veselic«. Dr. Globočnik v Kranju 11488 se ie preselil v prvo nadstopje nad okrajno bolniško blagajno, kjer bo sprejemal privatne bolrike. r— Kaj bo na jesenskem wej za poslednjega moža. Torej v sobot) nas čaka v sokolski telovadnici v NarNaša enostranska telesnost« obravnava prav odkritosrčno in brez olepšavanja položaj Sokolstva v današnji dobi in podčrtuje vse one pojave, ki škodujejo sokolskemu pokretu, toda obenem pa odkriva tudi vse kardinaine napake, ki so se od strani Sokolstva zagrešile, da njegov razmah in pokret nima onega pomena in sile, kakor bi lahko imel. Važna je nadalje notica, da ustanavlja Sokol I. na Taboru svoj posebni fond az onemogle zaslužne Sokole, kar je vsekakor velik korak naprej v socijalnem delu tega velikega društva. Zelo bi bilo priporočati, da bi vsak Sokol preeital članek br. Daneka: »S Sokolstvom k narodnemu edin-stvu«. Tehnične kroge pa bo gotovo zanimal predlog br. N. S. glede zbiranja razne telovadne snovi za akademije in manjša dru-Stva. Zelo zanimiv in s stališča podeželnih društev krepko argumentiran je Članek »Savezne beograjske — na deželi«, ki prinaša prav interesantne detajle iz društvenega delovanja po deželi. Uvaževati bi ga morali naši vodilni tehnični krogi. Tudi vsa ostala vsebina lista je zelo pestra in zasluži vso pozornost čitateljev. Šport Izredna glavna skupščina Saveza motoklubov V soboto se je vršila v Ljubljani izredna glavna skupščina Saveza Motoklubov, ki se je imela baviti z demisijo upravnega odbora in z vprašanjem ureditve saveznih financ. Zastopani 90 bili razven Beograjskega motokluba vsi klubi, oni klubi pa, ki niso plačali članarine in deloma niti vpisnine, se na skupščino niso vabili. Skupščino Je vodil savezni predsednik dr.. Albin Kanda-re. Iz poročil je razvidno, da je motosport sam kot tak v tekočem letu zopet znatno napredoval Število motociklistov je ponovno naraslo, padlo pa je število prireditev, predvsem, ker prehaja tudi k nam polagoma val profesijonalizma, če tudi indi-rektno, kar se je najbolje izražalo v zagrebških dirkah, ki so se vse vršile že za denarne nagrade. Ta način onemogoča manjšim krajem prirejanje dirk, ker so ti kraji navezani na manjše število publike, ki ne more kriti stroškov takih prireditev. To se je tudi poznalo. Dočim so Zagreb, Brod in Maribor imeli motosportne tekme, jih ostali kraji niso upali prirediti, deloma že zaradi tega ne, ker bi edino za denarne nagrade mogli dobiti tekmovalce, tekma s samo lokalnimi motociklisti se pa zaradi premalega števila vozačev in premalo zanimivosti borbe ne da izvesti. Pri vsem tem pa ni prezreti, da se je kakovost jugoslovenskih motociklistov zelo dvignila ter so baš Zagrebčani v letošnjem ietu prav uspešno zastopali naše barve v hudi mednarodni konkurenci. To je dvignilo ugled naše motoristike v inozemstvu prav znatno in zaznamujemo v tem oziru precejšen plus. Savez je skrbel za čim boljši športni program ter se je lanska glavna skupščina odločila za delitev športne komisije in upravnega odbora v tej obliki, da deluje prva v Zagrebu, druga pa v Ljubljani. Zdi se, da se ta poizkus ni obnesel, ker se je z obeh strani zagovarjalo princip in potrebo skupnega, nedeljenega dela. Letos se je zopet pričelo izvajati državno prvenstvo, in sicer tako, da so se določile tekme na dirkališčih s prvim tekmovanjem, ki se je izvedlo v Brodu, s semifinali, ki naj bi se izvedli v Ljubljani, a se je zaradi odklonitve Motokluba Ljubljane izvedlo v Zagrebu in finale, ki se vrši prihodnjo nedeljo v Zagrebu. To tekmovanje je znatno dvignilo zanimanje za motociklistični šport, le žal, da Slovenija ni poslala tekmovalcev v boj za ponosni naslov državnega prvaka. Pri tolikem številu dirkališčnih prireditev pa zaznamujemo samo eno cestno prireditev — gorsko tekmo v Trojanah — ki ie prav dobro uspela. Prireditev na Plješevici, razpisana s strani I. hrv. motokluba, se ni mogla izvesti. — Klubi so prirejali izlete v inozemstvo, pa tudi tuji klubi so prirejali izlete k nam. Tudi velika mednarodna motorna dirka nemškega Avtokluba preko petih držav bi morala iti preko našega ozemlja v Vojvodini do Beograda in v Rumu-nijo ter je Savez vodil vse potrebne priprave, po obisku delegata nemškega avtokluba je pa bila naša država črtana iz programa, ker so baje ceste popolnoma nemogoče za tekmo. Savez je vzdrževal stalne stike z mednarodno federacijo ter zunanjimi savezi ter je skrbel tudi za primerno propagando v inozemstvu. Verificiranih je v Savezu 444 motociklistov, včlanjenih je 15 klubov, od njih pa 7 klubov ne plačuje niti članarine niti vpisnine ter jih odbor ni več smatral za člane. — V debati se je grajalo, da športna komisija ni izdelala običajnega vsakoletnega koledarja, temveč je pripustila vsakemu klubu prosto izbiro terminov, določila je le termine za državno prvenstvo. To je mnogo škodovalo pri agilnosti manjših in šibkejših klubov. Finačno stanje, glavni vzrok izrednega zborovanja, je nepovoljno, ker klubi svojih obveznosti ne plačujejo. Skupno dolgujejo klubi 22.000 Din savezni blagajni, zaradi česar je Savezu onemogočeno vsako delo. Po odobritvi poročil in podelitvi absolu-torija je odbor demisijoniral. Razpravljalo se je o saniranju stanja, predlagale razne izpremembe, povišanje pristojbin, končno pa se je prepustilo asanacijo novemu odboru. Na predlog ljubljanskih delegatov se je sklenilo združiti upravni odbor in športno komisijo v istem mestu ter se je prenesel sedež saveza v Zagreb, kljub temu, da so zagrebški delegati zagovarjali, da jim manjka zaradi preobloženosti dela oseb. Končno so pristali ter je bil izvoljen nastopni odbor: Predsednik Edo Funk, podpredsedniki: dr. Tesa Bogosavljevič, Beograd, Jos. Strzalkovsky, Zagreb, Kari Ro-baus, Maribor. Tajniki: Josip Radovič m dr. Sjepan Mohorovič, Zagreb, Jaka Gor-janc, Ljubljana. Arhivar: Franjo Arlavi, blagajnik Stjepan Cavor, vodja sportske komisije Nikola Boškovič. Odborniki: Ve-ble Avgust, Celje, Rudolf Rukavina, Drago Kolar, Zagreb. Nadzorni odbor: Drago Filipčič in Vekoslav Zelenko, Zagreb, Joso Goreč, Ljubljana. Končno je sklenila glavna skupščina izreči dosedanjemu predsedniku g. dr. Albinu Kandaretu, ki je skoro pet let vodil Savez motoklubov, za njegovo požrtvovalno in vztrajno delo zahvalo in priznanje, enako celokupnemu odboru v VREMENSKO POROČILO Meteorološki lavod v Ljubljani, L oktobra 1939. Višina barometra 308 8 m Kraj Čas Barom. Temper. ba <» Smer vetra in brzina Opazovanja _. > "čj v m- h) trk. Ljubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik 8. 7691 768-5 768 8 770-4 7-0 0-0 8-0 9-0 5 9j 80 90 10 mirno mirno mirno mirno SkoplJe 7. 771-3 1 90 mirno Split 76S-6 13 60 NE 6 o •§ 2 2 i O 6 10 Padavine Vr*f« megla r rom do I 7. w« I Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 20 C, najnižja 5.6 C. Solnce vzhaja ob 5.58, zahaja ob 17.40, luna vzhaja ob 5.4, zahaja ob 17.44. Dunajska vremenska napoved aa sredo: Ponoči mestoma nekoliko dežja, mimogrede nekoliko hladnejše Severozapadni vetrovi. Pozneje se bo hitro zopet zjasnilo in ogrelo. Vreme bo polagoma vedno bolj spremenljivo. Ljubljani. S prenosom Saveza v Zagreb se je hotelo doseči, da se koncentrira vodstvo našega motosporta na mestu, ki je tudi za prireditve same danes najagilnejše. Zagreb ie v stanju prirejati dirke v velikem obsegu, ima velikokrat inozemske športnike v go-steh in njegovi člani sami bodo vedno bolj nastopala v inozemstvu. Zato je umestno, da se nthaja tamkaj tudi vrhovni forum motoristike. Pri nas žal motoristika kot tekmovalni šport stalno nazaduje, cestne prireditve so omejene na minimum, prireditev na dirkališču pa ne zmorejo za enkrat naši klubi. Ker je bil cilj stare uprave, pro-speh jugoslovenske motoristike kot take, se je lahko odločila za prenos sedeža v Zagreb, v zavesti, da pripomore s tem k na-daljnemu napredovanju našega motosporta. Začetna razvojna doba našega motosporta je prekoračena, njegov nadaljni razvoj pa je odvisen od denarnih sredstev v prvi vrsti in preko tega ni mogoče Savezu, kjerkoli bo imel svoj sedež. J. G. SK Svoboda. Danes v sredio od 17. ure da!)e tir en m« I. skupine, v petek istočasno tremiirag II. stapine. Prosim vsi in točmo. — Načelnik. SK Slovan (nogometna sekcija). V četrtek ob 20. uri sestanek vseh iigrače-v v restavraciji L!oyd, nato odborova seja. Dnevni red: nedeljska prvenstvena tetoa in nabava nov« opreme. Dopisi STIČNA. V nedeljo smo ob veliki udeležbi občinstva pokopali gdč. Lojzo Kosovo, hčerko akad. kiparja - štukaterja g. Kosa. Pokojnica je bila absolventinja dunajskega grafičnega zavoda. Njena dela so kazala posebno izrazit čut za ornamentalne kompozicije. Čeprav je bila že mesece priklenjena na postelj, so njene zadnje slikarije na svilo sestavljene v čudovitem barvnem sestavu. Marljivo se je udejstvovala tudi pri dramatičnem odseku in je ustanovila sokolsko tamburaško društvo. Naši mlajši slikarji, ki so študirali na dunajskem grafičnem zavodu, bodo svojo bivšo koleginjo ohranili v najlepšem spominu. PLANINA PRI RAKEKU. Kmetijska podružnica bo priredila v dneh od 5. do 13. oktobra v rojstni hiši Miroslava Vilharja pod spretnim vodstvom svojega, z zlato ko-lanjo odlikovanega predsednika g. Josipa Blažona sadno in cvetlično razstavo. Kakor pred dvema letoma, bo tudi letos razstavljeno najlepše sadje in cvetje Planinske doline. Zastopano pa bo tudi čebelarstvo, poljsko orodje in kmetijski stroji ter razni prizori v podobah, kakor: vojvodski stol na Go-sposvetskem polju, spomenik padlim Planincem v svetovni vojni itd. Ker bo ta razstava jako zanimiva in poučna in ker bo ves dohodek prištet k dosedaj še pičlemu fondu _ borih 8000 Din — za Vilharjev spomenik, pričakujemo, da bo vsak pravi narodnjak storil svojo narodno dolžnost in s posetom razstave ali na drug način pripomogel, da se čimpreje dvigne v Planini Vilharjev spomenik. ŽUŽEMBERK. Vožnja iz Stične do Žužemberka slane z avtobusom 25 Din iz razlogov: Cesta Zužemberk-Stična je ena najslabših na Dolenjskem. Tudi prejšnji podjetnik, ki je vozil a starim avtobusom, je imel iste cene, dočim vozi sedaj popolnoma nov, velik in udoben avtobus ter so vsi potniki za časa vožnje zavarovani za primer nezgode. Poleg tega je frekvenca' na tej progi neprimerno manjša kakor kjerkoli drugje in je zato mala diferenca v ceui na tej 22 km dolgi progi popolnoma upravičena. SLO VEN JG RADEČ. Minulo je mesec dni, odkar je umrl šolski ravnatelj, mestni župan, Cirilmetodar in Sokol Franc Vrečko. Za vedno smo se poslovili od njega, toda pozabili ga nismo in ga ne bomo, saj bodo še dolgo živeli sledovi njegovega dela. Kako priljubljen je bil v mestu, okolici in vsej oblasti, pričajo pisma njegovih prijateljev od blizu in daleč. Pa ne le z besedami, tudi z dejanji dokazujejo spoštovanje do blagega pokojnika in njegove rodbine. Namesto vencev, za katere na krsti in okrog nje niti prostora ni bilo več, so darovali prijatelji iz Slovenjgradca, Šmartina, Podgorja, Pameč, Vojnika, Celja in drugih krajev v dobrodelne svrhe 6016 Din in sicer za mestne ubožce 1711, za podružnid CMD 1495 in za Sokolski dom v Slovenj-gradcu 2810 Din. Preveliko je število darovalcev, da bi mogli objaviti njih imena, zato pa je seznam darovalcev in darov v svrho vpogleda vsakomur na razpolago v mestnem občinskem uradu. Darovalcem srčna hvala!... 'Za mestne ubožce: dr. Bra/lkovič, županov namestnik; Puppisova, predsednica ženske in šenica, podpredsednik moške podružnice CMD; za Sokolski dom: Rojnik, preds. gr. odseka. ŠTEPANJA VAS. Nekaj časa sem imamo kar dva avtobusa na razpolago. Da je ž njima naši vasi kakor tudi Hrušici, Dobrunju, Zadvoru, Sostremu itd. zelo ustreženo, je lahko umljivo. Vendar bi pa želeli, da bi se oba podjetnika tako sporazumela, da bi ne odhajala iz Sostrega in Ljubljane oba hkrati, ampak vsake pol ure drugi. Na ta način bi se nam zveze z Ljubljano zelo izboljšale, kar bi bilo končno tudi podjetnikoma v prid. _ Telovadnica Sokolskega doma je toliko dozidana, da dobi te dni etrešje. — Letos je stavbno gibanje dosti živahnejše ko prejšnja leta, kar je pač posledica avtobusnih voženj, po katerih smo se tako približali slovenski prestolnici. Ž> (sme/ Sprejmejo se prijave h pouku za izvrševanje lastne garderobe. Za vtsoko&olke znižane cene! Modni atelje M. Šare 11504 Miklošičeva cesta. €r0$i»0dar$fv<» Opozorilo davkoplačevalcem Kakor nam javlja davčna uprava, so seznami oseb, zavezanih pridobnini, katerih davčne osnove se bodo za davčno leto 1929 razpravljale pred davčnima odboroma za mesto Ljubljano razgrnjeni ln na vpogled davčnim zavezancem v pisarni mestnega magistrata v Ljubljani v času 4. oktobra do vštetega 11. oktobra t. 1. in sicer cned običajnimi uradnimi urami. O predlogih davčne uprave bodo davčni odbori razpravljali v istem vrstnem redu in na dan, ki ga navaja razgrnjeni seznam. O tem obveščam vse pridobnini zavezane stranke, da v lastnem interesu vpo-gledajo predlagano davčno osnovo, da morejo eventuelno osebno ali pa do pooblaščencih pred davčnim odborom na dan razprave zastopati svoje interese. Zadevni zakonski predpisi se glase: Seje odbora so tajne. Prisostvovati jim sme samo davčni zavezanec ali njegov zastopnik, odnosno pooblaščenec. Kot zastopnik davčnega zavezanca sme priti pred davčnj odbor: mož za ženo, žena za moža, oče ali mati za otroke, starejši od 18 let, za starše kakor tudi vsakdo, ki se ne bavi obrtoma ali za plačo s takim poklicem, toda s pravilnim pooblastilom. Po tej določbi ne morejo zastopati strank pred davčnim odborom n. pr. zakotni pisarji. Pač pa smejo kot pooblaščenci s pravilnim pooblastilom pred davčnim odborom zastopati zavezance: odvetniki, javni notarji ali pooblaščeni finančnopravni zastopniki. Za pravne osebe smejo prihajati pred davčni odbor njih predstavniki, odnosno pooblaščenci predstavnikov, za osebe pod skrbstvom in mase vobče pa niih skrbnik, zastopnik ali branitelj (konkurzni upravnik). Razpisana razprava se ne bo odložila, ako bi ji davčni zavezanci ne prisostvovali; tudj se določeni red za razpravo ne bo v nikakem primeru izpremenil. Pričetek seje bo ob 9. = Izvoz žita iz Jugoslavije v Francijo. Kakor povzemamo po časopisju, namerava znana francoska žitna tvrdka Dreyfuss ustanoviti tudi v Jugoslaviji podružnico, kakršno že ima v Sofiji. V zadnjih tednih je tvrdka nakupila v Jugoslaviji velike množine žita in ga poslala preko Braile, kakor tudi po Sredozemskem morju v Francijo. = Sadni ogled v Šmarju pri Jelšah. Prejeli smo: V nedeljo je bil po podružnici Sadjarskega in vrtnarskega društva v Šmarju pri Jelšah prirejen prvi sadni ogled. Sadja je razstavilo 26 članov podružnice. Večinoma so bila razstavljena jabolka. Bilo pa je tudi nekaj hrušk, češpelj. breskev in grozdja. Udeležba domačinov in okoliških občin je bila proti pričakovanju velika. Udeleženci so se laskavo izražali o lepem sadju, zlasti o jabolkih. Ogled je otvoril namestnik sreskega načelnika glavar g. Svetina, ki je opisal sloves štajerskih jabolk v inozemstvu. Za njim je pozdravil udeležence odposlanec oblastne samouprave mariborske gosp. inž. Ferlic, ki je pojasnil pomen razstave in gojenje sadja v šmarskem okraju, ki ima zelo ugodno lego za gojenje te panoge kmetijstva. ter e kratkim predavanjem obrazložil način kultiviranja sadnih dreves in poučil sadjerejre, katere vrste jabolk naj sadijo, da bodo imeli od sadu najboljši uspeh s pro-daio na svetovnem trgu. Gosp. Ivan Turk Je pozival sadjerejce in sploh kmetovalce, naj ee oprimejo sadjereje, ki bo gotovo prinesla šmarskeftiu dltršja "boljšo bodočnost. Podružnici smo hvaležni, da nam je priredila ta ogled, ki bo rodil tudi obilo uspeha na polju sadjereje v šmarskem okraju, saj je lepo razstavljeno sadje pokazalo, da ni naša zemlja z rodovitnostjo skopa. = Svcbodna carinska skladišča. Že precej časa je poteklo, odkar so izvršene vse formalnosti glede zgradbe svobodnih carinskih skladišč na našem Primorju, zlasti v Splitu, Šibeniku in na Sušaku. Razne okoliščine so zakrivile, da do danes ta skladišča v naših pristaniščih še niso gotova. Po vesteh iz splitskih gospodarskih krogov je zadeva v Splitu sedaj že napredovala. Prav tako je delegacija šibeniške občine, ki je bila te dni v Beogradu, pokrenila vprašanje svobodnega carinskega skladišča v Šibeniku in je upanje, da ga bo Šibenik prav tako dobil v kratkem času. Največje so težave s svobodnim carinskim skladiščem na Sušaku, kjer predstavlja glavno oviro lastnik zemljišča, kjer naj bi se poslopje zgradilo. Interesirani gospodarski krogi upajo, da bo kmalu tudi ta ovira premostena in da bo zaieva svobodnih carinskih skladišč splošno povoljno rešena. = Konferenca o predvojnih dolgovih je sklicana za 27. t. m. v Pariz. Na konferenci bodo reševali vprašanje ureditve inozemskih dolgov nekdanje avstro - ogrske monarhije. dalje vprašanje amortizacije tako zvanih večnih rent, predvsem madžarske in avstrijske zlate rente. Razen tega se bodo obravnavala tudi razna administrativna vprašanja caisse commune. = Rekorden pridelek tobaka. Kakor poročajo iz Mostarja, je letošnji pridelek tobaka rekorden in znaša nad 6 milijonov kg. Na predvčerajšnji glavni skupščini Udruženja sadilcev tobaka je predsednik Udruženja naznanil, da se je kljub vsem težkočam vendarle doseglo 20% zvišanje cene tobaka v primeri z lansko ceno. Sprejeta je bila tudi resolucija, ki zahteva, da se pr°dsed-nik Udruženja tobačnih sadilcev dr. Mandič imenuje za člana državnega monopola v Beogradu, kjer bi mogel biti zagovornik in zastopnik pokrajine, ki prideluje največ tobaka. = Vprašanje diskonta v Londonu. Kakor smo že poročali, se je razširila vest, da se pripravlja ponovno povišanje diskonta Angleške banke. Povišanje ie baje nameravano za prihodnji četrtek. Z druge strani pa se ta vest označuje za netočno, češ, da ponovno povišanje diskonta še ne bo sledilo tako hitro. Vendar je polom finančnika Ha-tryja učinkoval na londonsko borzo in na londonsko denarništvo tako neugodno, da je negotovost obrestne mere izredno velika. Zato ni izključeno, da bo sledilo v teku tega meseca ponovno vsaj začasno zvišanje diskonta v Londonu. = Hatrijeve nekrite obveznosti znašajo po vesteh iz Londona najmanj 20 milijonov funtov šterlingov. Kakor pa se zatrjuje, bo trajalo še mesece in mesece, preden bo točno razčiščen kaos Hatryjevega poloma. Borze 2. oktobra. V devizah ie bil danes na ljubljanski borzi precejšen promet. Največ se je trgovalo z devizami na Curih. London. Prago in Trst. Od deviz, ki so zabeležile zaključke, je Trst popustil. Dunaj se je nekoliko okrepil. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda zopet za malenkost popustila. Zaključkov v državnih papirjih ni bilo. Na tr?;šču bančnih vrednot je bila Praštediona čvrstej-ša ter se je zaključila po 870. Srpska je bila V Javnem prometu a pr. na vlaku eli pa cestni železnici je nevarnost prehlada posebno velika. Tudi nalezljive bolezni se lahko razširijo. (Danila f pastile razkužijo ustno in žrelno duplino in so učinkovito obrambeno sredstvo pri tekih nevarnostih. sfj> zaključena po 155. Od Industrijskih vrednot je zabeležila Šečerana ob nespremenjeni notici zaključke po 420 — 425. Trbovlje so malo oslabele. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.81, Berlin 13.5275 do 13.5575 (13.5425), Bruselj 7-9123, Budimpešta 9.914, Curih 1094.4 — 1097.4 (1095.9), Dunaj 7.9773 — 8.0073 (7-9923), London 275.55 — 276.35 (275.95), Newyork 56.59 do 56.79 (56.69). Pariz 222.79. Praga 167.93 do 168.74 (168.33), Trst 296.25—298.25 (297-25). Zagreb. London 275.55 — 276.35. Newyork 56.59 — 56.79, Pariz 221.79 _ 223.79. Milan 296.284 — 298.284, Curih 1094.4-1097-4, Amsterdam 22.81 blago, Berlin 13.5275 do 13.5575, Dunaj 7-9773 — 8.0073, Praga 167-93 — 168.73, Budimpešta 989.90—992.89. Curih. Beograd 9.12875, London 25.17625, Newyork 518.20, Pariz 20.32875, Milan 27-13, Madrid 76-775, Berlin 123.64, Dunaj 72.93, Praga 15.345, Bukarešta 3.07875, Budimpešta 90.5125, Sofija 3.75, Varšava 58.18. Dunaj. Beograd 12.50125 — 12.54125, Berlin 169.25—169.75, London 34.5075—34.6075, Milan 37.1775 — 37-2775, Newvork 709.75 do 712.25, Pariz 27.835 — 27.935, Praga 21.00625 — 21.08625. Curih 136.97 — 137.47; dinarji 12.46 — 12.52. Efekti. Ljubljana. Celjska 170 den., Ljubljan. kreditna 123 d, Praštediona 865 d, Kreditni 170 d, Vevče 130 d. Ruše 250—260, Stavbna 50 d, šešir 105. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 403 — 404, kasa 403 — 404, oktober 404 — 406, investicijsko 83.5 — 84.75, agrarne 52.5 — 53.5; bančne vrednote: Praštediona 865—875, Union 202 den., Kreditni 93 den., Srpska 155 — 165. Jugo 81—83, Narodna 8000 den., Zemaljska 130 — 135, Obrtna 35 den., Ljubljanska kreditna 123 denar, Pol jo 15.75 — 16, Etno 164 denar; industrijske vrednote: Narodna šumska 40 do 45. Našice 1650 blago. Gutmann 180 do 190, Slaveks 96 — 100, Slavonija 120-5 do 150, Danica 120 denar, Pivovara Sarajevo 205 blago, Drava 375 denar, Šečerana 420 do 430, Ljevaonica 210 — 220, Brod vagon 125 — 128, Union mlin 130 — 145, Vevče 132 — 134, Isis 20 denar, Dubrovačka 420 denar, Oceania 195 den., Trbovlje 465—475, Jadranska plovidba 540 blago. Beograd. Vojna škoda 404 — 404.5, december 414, investicijsko 83.5, agrarne 53 do 53.5, Narodna 8170. Blagovna tržišča Žito + Ljubljanska blagovna borza (1. oktobra.) Žito: Tendenca mirna. Brez zaključkov. Notice za pšenico in moko popustile. Nudi se pšenica (slovenska po6taja. mlevska tarifa, plačljivo v 30 dneh): baška, nova, 80/81 kg, 1 % primesi, promptna 240 dO 242.5: sremska. 80 kg, 1 % primesi, promptna 235 — 237-5; rž: 72/73 kg. 2 % primesi, promptna 215 — 217-5; moka: >0g«, fco Ljubljana, pri odjemu celega vagona, plač. po prejemu 347-5 — 352.5; koruza: baška, zdrava, rešetana, mlevska voznina, slovenska postaja, promptna, plač. 30 dni 210 do 212.5; ječmen: baški, novi, ozimni 66/67 kg 205 — 207.5: oves: baški. novi, slovenska postaja, navadna voznina 210 — 212.5. + Novosadska blagovna borza (1. oktobra.) Promet: 17-5 vagona pšenice, 22.5 vagona koruze in 3 vagonov moke. Pšenica: baška, 77 kg 190 — 192.5: baška, 78 kg 192.5 _ 195: ladia Begej 195 — 200, sremska 185 — 190. Ječmen: 125 — 127.5. Oves: 145 _ 150. Koruza: nova 102.5 — 107: za december - januar 120 — 125; marc 142.5 do 147.5; baška, sušena 147.5 — 148; baška. za marc 142.5 — 147-5, sremska, nova 102.5 do 107.5: srem., suš. 142.5—147. Moka: >0g< ška in sremska 147.5 — 152.5. Moka: »Ogg* 290 — 300: »2« 270 — 280; »5« 245—255; »6« 210 — 220: >7« 175 — 185; >8« 115 d<3 128. Otrobi: 105 — 110. Fižol: beli, 2 480 do 500. + Dunajska borza za kmetijske proizvod? (30. septembra.) Ob začetlcu tedna se Je po-ležaj na dunajski borzi pod vplivom mirnejših ameriških terminskih notiranj malo spremenil. Kupčija se je gibala le v najožjih mejah in je prišlo do manjšega prometa v prvovrstnem blagu. Jugoslovensko potisko pšenico za september - oktober, cii Braila, so ponujali po 163 sh.. a povpraševanja je bilo malo. Dobra letina koruze je povzročila na tržišču koruze nadaljnje popuščanje. Dunavska koruza se je ponujala zo vkrcanje marc - april po 104 Kč. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek in carina z Dunaja: pšenica: domača 31.50 do 32.50, madžarska potiska 35 50 — 37-75; ječmen: izbrani 35 — 36.50, prvovrstni 3S do 34; koruza: 26 — 27; oves: domači 24 do 25. Živina. + Dunajski goveji sejem (30. septembra.) Dogon: 2781 glav; od tega 163 iz Jugoslavije. Ob počasnem prometu se je trgovalo najfinejše blago po nespremenjenih cenah, vse druge kakovosti pa so se pocenile 06 5 do 10 grošev. Za kg ž;ve teže notirajo; voli izjemni 2.10 — 2.30, I. 1.80 — 2.05. II. 1.45 - 1.75, III. 1.15 — 1.40. biki 1.30 do 1.65 (1.75), krave 1.05 — 1.65 (1.75) in slaba živina 0-80 — 1.40 šilinga. Les + Ljubljanska blagovna borza (1. okto bra.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaklju čeni sa bili trije vagoni bukovih drv. Iz življenja in. sveta Zračni vrtinci nad Florido Kakor smo poročali, Je divjal te dni nad Bahamsklm otočjem tn nad Florido običajni tornado, U Je povzročil mnogo materijalne škode In za hteval mnogo človeških žrtev. Slika nam kaže rrt palmovcev na Floridi nekoliko trenutkov potem, ko Je šel strašni vrtinec mimo. 15.000 restavracij in 3 milijone obedov Kako se prehranjujejo Američani — 868.000 kg govedine in k 331.000 kg svinjine — 300 do 1000% dobička — Mrzle pijače — Posebnosti ameriške restavracije. Nikjer na svetu ne posečajo ljudje restavracij v tako obilnem številu ka» kor v Ameriki. Opoldne Američan v gostilni kosi, zvečer večerja, ker nima časa ne volje, da bi se ukvarjal z umet* nostjo kuhanja doma. Verodostojen človek, g. Martakis, ki je ravnatelj ve« like newyorške restavracije, je napra« vil tostvarno statistiko in je prišel do sledečih zanimivih ugotovitev. Šestina vse newyorške prehrane gre skozi restavracije. Samo v tem mestu je 15.000 restavra* cij, ki jih poseča dnevno okrog 2 mi« lijona gostov in ti pospravijo 3 mili« jone obedov. Ta armada lačnih gostov je večja nego število prebivalstva vsa« kega ameriškega mesta razen New« vorka samega, Chicaga in Filadelfije. Plačajo pa dnevno okroglo 70 — 75 milijonov dinarjev. Vseh 15.000 restavracij porabi dne v« no več nego 1 milijon kilogramov raz« nih živil. Seveda ne poje te ogromne količine živil samo stalno mestno pre« bivalstvo, ki ga je nekaj čez 6, milijo« nov duš, temveč je treba vračunati tu« di kakšnih 500.000 ljudi, ki dnevno sa« mo potujejo skozi ameriško metro* polo. V Neworku pojedo vsak dan 868.000 kg govejega mesa in od teh 139.000 kg po restavracijah. Svinjine pospravijo Njujorčani dnev« no 331.000 kg, od teh 113.000 po re» stavracijah. In te številke neprestano rastejo. Njujorške restavracije zaposlujejo okrog 100.000 ljudi, ki prejemajo dnev« no 17 do 18 milijonov dinarjev plače. 26 odst. brutto«inkasa gre samo za pla« če, 6 odst. za najemnine, 2 odst. za j pobite stvari. V teh razmerah je um* Prvi polet z raketnim letalom Na letališču Rotstock pri Frankfur« tu so preizkusili te dni prvo Oplovo raketno letalo. Občinstva je bilo malo, ker so hoteli izvesti poskus v največ* ji tajnosti, pač pa je prišlo več film« skih operaterjev in celo neki ameriški operater za zvočne filme. Letalo, ki nosi ime »Opel Lander Rag I.«, ima rakete nameščene za vodnikovim se« dežem. Seveda ni bilo za časa poskusa nobenega človeka v aparatu. Polet je trajal v celoti pol minute, letalo se je dvignilo 20 m v zrak, nato se je spusti« lo na tla, kjer je imelo še vedno 100 km brzine. Ob pristanku se je raztre« ščil prostor, kier je bil vodnikov se« dež, druge nesreče ni bilo. ljivo, da obedovanje po restavracijah nekaj stane, saj hočejo tudi podjetni« ki dobro zaslužiti. Nič čudnega ni, če zahtevajo za posamezna živila 300 in ponekod celo 1000 odst. več nego jih stanejo same. Tako velja potem posamezen obed po skromnejših re* stavracijah povprečno 20 Din in v boljših 50 Din, kogar je volja pa si lahko privošči še dražjega, recimo za 160 ali za 250 Din. Zanimiva je tudi statistika o porabi ledu. Američan je navdušen pivec mr« zlih pijač in potem je naravno, da po« rabijo restavracije dnevno 250 milijo« nov stotov ledu. Vendar ga gostom ne zaračunajo posebe. Martakis pozna v celi Ameriki eno samo restavracijo in sicer v Miamiju (Florida), ki zahteva za nekoliko koščkov ledu, vrednih ko« maj poldrug dinar celih — 120 Din... Kruh in maslo zastonj Tudi to je ena izmed posebnosti ameriških restavracij. Gost si lahko vzame kruha in masla, kolikor hoče, pa mu za to ne zvišajo računa. In gost« je se s tem dobro okoriščajo, saj sne® do vsak dan za 350.000 Din maihnih kruhov, za 1,700.000 Din navadnega kruha in za istotolikšno vsoto sveže« ga masla. Restavraterji bi seveda radi odpravili to navado, ki jim ni v dobi« ček, a se ne upajo. V eni izmed naj« večjih restavracij v Newyorku so si pomagali na ta način, da so prejeli na. takarji nalog, naj ne postavljajo pred gosta kruha in masla, dokler ne naroči celotnega obeda, kajti mnogi so se teh dveh dobrot najedli že prej v takšni meri, da jim je postalo obedovanje od« več. Natakarji so se držali te zanovedi in restavracija sneča odtlej za 20 odst več plačanih jedi nego prej. Drveči vlak brez strojevodje Strojevodja Anton Winninger je ho« tel popeljati prazen vlak iz St. Valen« tina do izogibališča za postajo Gais« berg«Wartberg pri Linzu. Ko je dal že stroju polno paro, se je nagnil čez rob. da bi pogledal za kurjačem. Ta je bil prepozno pritekel k vlaku in ni utegnil več skočiti nanj. \Vinninger pa se je nagnil tako nerodno, da ga je vrglo v velikem loku iz stroja in je obležal ne« zavesten na tleh. Vlak je vozil z rasto« čo brzino naprej in bi se zaletel na« ravnost v osebni vlak, ki je čakal za izogibališčem. Tedaj je opazil železni« ški delavec Pfahndl, ki je delal na progi, da ni v drvečem vlaku žive du« še. Ne da bi se pomišljal in ne da bi se ustrašil smrti, ki mu je pretila, je skočil na stroj in ga z nekoliko prije« mi ustavil, čeprav mu je bilo manipuli« Baden-Baden, sedež mednarodne reparacijske banke Mednarodna reparaclfcka banka se ustanavlja ln mesto Baden-Baden Ima največ Izgledov, da postane njea mdež. Slika predočojo pogled z novega gradu na mesto. ranje s strojem Španska vas. S svojim drznim dejanjem je preprečil strašno katastrofo. Nekoliko pozneje so našli ob progi težko poškodovanega Win« ningerja. Smrt bivšega japonskega ministra Iz Tokia poročajo, da je umrl bivši predsednik japonske vlade, baron Ta« naka. Dosegel je starost 66 let. Izšel je iz vojaških krogov. Med svetovno vojno je bil najprej podšef v general« nem štabu, pozneje vojni minister in je kot tak vstopil v kabinet Hara. Le« ta 1925. pa je stopil na čelo vladi in je ostal na krmilu do letos, ko ga je me« seca julija zamenjala vlada Hamaguši« ja. Ko je japonski cesar Izvedel za smrt svojega bivšega prvega ministra, mu je izrazil sožalje na japonski način. Poslal je njegovi rodbini 12 steklenic vina, kakor je na Japonskem običaj, če umre slaven in zaslužen človek. Na« knadno pa mu je podelil še veliki red Vzhajajočega Solnca, ki pomeni za Ja« ponce eno največjih odlikovanj na tem svetu. Češkoslovaški ministrski predsednik Udržal obdrži vodstvo praških vladnih poslov do novih volitev. vršniki »n zimske suknje ter blago za suknje, kakor vedno pri DR3GO SCHVVAB W vnaiveqi m zelotenen' izbiri Novi avstrijski vicekancler minister za vojno Vaugoin, zaradi katerega napadajo socljalirl demokrati Schoberjevo vlado. Avto s svati zavozil v otroke V južni Italiji imajo otroci navado, da se postavijo v velik kolobar pred cerkvijo, kadar pričakujejo svate. Ta« ko se je zgodilo tudi prošle dni v Mes« sini. Naznanjena je bila poroka mla« dega para in deca se je sklenila v obroč v pričakovanju, da jih bosta že« •nin in nevesta bogato obdarovala s slaščicami. Med tem pa je pridrvel av« tomobil s svati in zavozil naravnost v otroke. Z groznim vpitjem se je deca razkropila in stekla domov, pod vozi« lom pa je izdihnila neka deklica, ka« tero je avto povozil do smrti. Trije drugI otroci so bili težko poškodova« ni in se borijo v bolnišnici s smrtjo. Tat s sto imeni Nedavno je pariška policija vtakni« la pod ključ opasnega tatu in vlomil« ca, Grka Ulissesa. Ta mož 'e že leta in leta vznemirjal pariško prebivalstvo in je hodil po svetu pod sto imeni in prav tolikimi potnimi listi. Posebnost Ulissesa so bili vlomi v stanovanja odsotnih gospodarjev. Imel je pa navado, da je po vsakem vlomu, ki se je seveda obnesel, pustil na licu mesta fotografijo. Policija, ki je bila o tatvini obveščena, je menila, da ima v sliki važen pripomoček za iskanje tatu. To pa se je izkazalo kot metodična prevara. Takšnega človeka, kakršen je bil vlomilec na fotografiji, ni bilo nikjer, Ulisses se je za vsako novo tatvino in vlom preoblekel, ma« skiral, po zločinu pa zopet navzel svo« jo pravo podobo. Ljudje, ki jih je po« licija zasliševala zaradi vlomov, so ved« no trdili, da so videli v bližini ople« njenega stanovanja takšnega in tak« šnega moža. Toda sledovi vlomilca so se vedno zabrisali, zakaj policija ni mogla nikoli vloviti tistega, ki ga je iskala. Šele po naključju je prišel Ulis« ses pravici v roke. Zasačili so ga bili in flagranti in našli pri njem popače« no sliko. Ko so mu strgali krinko t obraza, so videli, pri čem so. Mož je priznal, da Je izvršil nešteto vlomov in da je živel pod sto imeni. Na vsako ime se je lahko legitimiral, ker je raz« polagal z neštetimi ponarejenimi pot« nimi listi. Vlomilec se bo moral zago« varjati pred sodiščem zaradi zločinov, ki obremenjujejo njegovo vest, po pre« stani kazni v Franciji pa •:•, % 'J CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 da se mu posije pe pošti naslov aH iea&o drugo informacijo tiče co se maKh oglasov naj pritožil v &natnfeah sicer ne bo prefd odgovora t CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. Trg. učenca f primerno So tako izobrazbo, sprejmem t večjo tr- fovino mešanega blaga. — onudbe na ogiae. oddelek »Jutra« pod šifro »Mesto sa Dolenjskem«. 33582 3 trg. pomočnike verzirane v vseh panogah mešana stroke, za manu-fakturni, konfekcijsko ga lanterijski in ielezninski oddelek sprejmem Reflek-tiram samo na prvovrstne, nenJfitoe zmožne, vojaščine proste moči Ponudbe z nivedbo plače in doseda-njh službovanj na ogia--ni »ddelek »Jutra« pod lilfro »M66to na Dolenjskem« 33581 Knjigovodlnjo fcrvežbano v amerik. knji-pjvolstvu in z znanjem nemščine v korespondenci, sprejme takoj tehnična pisarna. Ponudbe pod »Samostojna E« na oglasni oddelek »Jutra«. 34200 Dva čevljarska pomočnika sa močne delavske čevlje »prejme Rado Uzelac, Pla-»ii. 33972 Pekovskega učenca v starosti 16 let.. s stano, vanjem in hrano, drugo po dogovoru, sprejme takoj Ladislav Skrinjar, pekovski mojster. Slov. Javornik 34045 Mlajše deklice za zavijanje čaja sprejmem Na.-1-ov T oglasnem oddelku »Jutra«. 34135 Manipulanta s prakso na žagi. sprejmem Ponudbe pod »Takoj« na podružnico »Jutra« v Celju 34236 Žagovodjo prrovrstno starejšo moč sprejmemo. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Ce-iju pod šifro »Takoj«. 34237 Vajenca rjmem za ključavničar-obrt. Kralj Ivan. Gradišče 7. 33875 Orodnega ključavničarja Banesljivega. sprejme tovarna v okolici Ljubljane V ponudbi je navesti dosedanje službovanje, starost, zahtevke itd. ter poslati ns oglasni oddelek »Jutra« pod »Zmožen ključavničar« 33.834 Slikarske ln plesk. pomočnike dobro izurjene sprejme takoj M. Dobrave, Celje. Glavni trg. 33793 Spretna pletilja dobi stalno mesto Istotako več prešivalk volne Kaslov v oglasnem oddelku »Jutra« 83788 Gospodično h boljše hiše, perfektno Nemko i S č e m k dvema otrokoma za popoldanske nre. Ponudbe na oglas-ni oddelek »Jutra« pod šifro »Otroška vrtnarica«. 34162 Brivskega pomočnika mlajšega sprejme takoj Dragan Lisac, Hrastnik. 34164 Več dobrih krojacev za uniforme, sprejme Kro-^aštvo v Sentipeterski vojašnici, soba št. 4 — levo. Kajne I vati, bivši drž. moi-eter. 34225 Brivske pomočnike dobro izurjene i 1 č s m za Ljubljano za takoj. Ittotako tudi več brivskih vajence z dobro šolsko izobrazbo. — Posredovalnica 2abjek, Ljubljana, Cerkven« ulica. 34249 Dober manufakturist obenem izložbenik, dobi službo v večji trgovini metu na Gorenjskem. — Ietotam se sprejme todl starejše dekle kot gospodinja in dobra kuharica, pod ug-odnimi pogoji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zmožnost«. 84313 Postrežnico Bl&do, pridne in poštmo dekle sprejmem za dopoldanske ure. Naslov v ogl. Oddelek »Jutra«. 34031 Učenko s vso oskrbo v hiši sprejmem v trgovino z mešan. bla?om. Ponudbe pod 5if-o »Poštena 50« na og'.vni oddelek »Jutra«. 84167 Gozdni manipulant ki je popolnoma vešč intenzivnega izkoriščanja bukovih gozdov, za uporaben les, po možnosti samec — dobi službo. Ponudbe nod šifro »Marljiv in trezen« aa oglasni oddelek »Jutra« 2 kroj. pomočnika za damsko in moško delo in vajenca sprejme Franc Merjasec, Tržaška cesta 12, G!ince. 34149 Brivskega pomočnika sprejme takoj Ivan Kunšič, Bled I. Prednost imajo tisti, ki znajo ondulirati. 84194 Starejšo postrežnico iščem za dopoldanske are. Večna pot 3. 84210 Pletilje proti dobri plači takoj sprejmem v stalno službo v sredini mesta Naslov pove oglasni oddelek »Jntra«. • 94203 Čevljar, pomočnika za boljša in zbita dela. s hrano in stanovanjem v hiši sprejme takoj Mihael Cemilee, Strahinj 45, pošta Naklo. 34227 Farmacevtka vešča pisanja na stroj, dobi takoj službo v Ljublja-ni. Ponudbe pod »Farmacevtka« Da oglasni oddelek »Jutra«. 34226 Strojno pletiljstvo je edina ugodna prilika za takojšnjo dosego dobrega zaslužka in lastnega pod Jelja brez posebnih stroškov in zamude ča*» Učne tečaje »*- iahko uastotH vsak lan. Najboljši pletilni stroji »VValter« vedno v veliki izbiri na zalogi, f Kos, Ljubljana. Židovska št B. 191 Posrečilo se Vam je da ste čilali ta insera; — zakaj čakate še? Potrudite se tatoj za mojim nepre-kosljivim preisenečujočim. v vsaki hiši potrebnim šlager-jem. Vaš zaslužek je mesečno 4—6000 Din. »Omnia« Ljubljana, MTklošičeva cesta 14. 841G9 Trg. potnika msnufskturne stroke, vpeljanega pri privatnih stran kah. sprejmemo za Ljubljano in okolico, proti dobri proviziji Pismene po nudbe 3 navedbo dosedanjega službovanja ns ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Potnik 101«. 83859 Agilne potnike (ce) za obisk privatnih strank, z dobro idočimi predmeti, sprejmem. — Zglasiti se je med 16. in 18. uro v Reali-tetni pisarni — Ljubljana Sv. Petra cesta štev. 24. 34163 Trgovski pomočniki mlad in inteligenten, e 4 razredi gimnazije in 2 razr, trg. šole, vešč slov., nemškega in italijanskega jezika. strojepisja tei steno grafije, e prakso t trgovini mešanega blaga, želi mesto v kaki večji trgovini v Ljubljani. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Absolvent«. 34190 Šofer-mehanik z desetletno prakso in dobrimi referencami, trezen, zmožen v.-eh popravil, išče primerno mesto k osebnemu ali tovornemu avtomo bilu. Cenjene popudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Šofer.. 34187 Gospodična vešča stenografije, strojepisja in pisarniških del — išče primernega mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Dobra referenca«. 84209 Steznike in nedrčke najceneje nudi tvrdka A. Beeednik, Ljubljana. Se-lenburgova ul. 6 202 Prva oblast koncesi jonirana šoferska šola Camernik Ljubljana iJugo avto). Dunajska cesta 36 Telefon 2236 Strokovnjaški teoretični tXjuk in praktične vožnje n» rizličnii moder nih avtomobilih, s pričet kom v » a k e g » prvega 254 Akademik dober matematik, ki govori perfektno nemško in srbohrv., daje instrukcije srednješolcem ii vseh predmetov, ža primeren honorar, event. za hrano. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Akademik«. 34153 Obrača se pažnja zastopnikom in podzastop-nikom. da dobe najugod nejše pogoje za prodajo državnih vrednostnih papir iev in zlatnikov na odplačilo — kakor tudi drugih predmetov pri banki »Agra-ria«, B»ograd, Obiličev ve-nac b'. 25 206 Popoldanske ure želi vestna in zmožna uradnica. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zanesljiva 55«. 34224 Zastopnike za prodajo šivalnih strojev, koles, pis. strojev in gramofonov sprejme takoj »Centra«, Ljubljana, pošt Angleščina Miss Farler. Dvorak o va nI. št. SflU. 35219 Hišo z vrtom njivo in travnikom, v Velikih Laščah, nasproti elektrarni, radi preselitve zelo ugodno prodam. Pojasnila daje Pintar, Ljubljana — Celovška eesta 89. 3S962 Parno žago v Slovenski Bistrici, tik kolodvora, z množino ca. 2000 m' okroglega lesa prodam. Interesenti naj ee obračajo na pisarno odvetnikov dr. L. Mtthleisen in dr. E. Kupnik, v Mariboru, Sodna ulica 14 33807 34146 ni preda! 248. 3-1104 G. Th. Rotman: Gospod Kozamurnik in fi^eeov Trgovino, gostilno in mesarijo 2 orala posestva, r gospodarskim poslopjem, vse v dobrem stanju naprodaj 5 km od žel. postaje. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 33795 Hišo v Lescah majhno, zamenjam za slič-no v bližini Ljubljane ali Št. Vidu, event. jo tudi prodam. Pol.janšek, Lesce. 34245 !n zdai je naše jstoriie konec. Gospoo Kozamurnik ni hotel ničesar več slišati o kakem avtomobilu. Od tistih dob so ga Vb-larci spet videvali na njegovem kolesu Vozil je le še na moč oprezno ln vaščani so zdai spet lahko brez smrtne nevarnosti hodili Do svojih opravkih. Konec, Boljša šivilja želi preskrbeti dobro mesto svoji pomočnici, ki je imela pri njej 3 leta učne in 1 lato pomočniške dobe, je zelo pripravna, poštena, vestna in spretna v šivanju. Ponudbe na poštni predal št. 6, Sv Peter v Sav. dolini. Soier ki vozi sedaj avtobus, želi premeniti službo. Ponudbe na naslov; Jakomin, avto-podjetje Bole, Brezje. S3781 Krojaški pomočnik išče dpla. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 84160 Službo sluge ili kaj sličnega išče pri-den m po3ten mladenič, star 20 let. Naslov v ogl! oddelku »JutTa«. 34141 Natakarica m 1 a d » In poltena. išSe službe. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 84144 Mesto skladiščnika vratarja ali sluge išče trezen, energičen In zanesljiv «xipod s večletno pisarniško r>rakso ln znani™ slovenščine . ter nemSčine. — Snrelrae tudi drugo delo, Ofilene ponudbe »a oglas, oddelek »Jutra« pod »Čast dolu«. 84230 Puhasto perje kg po 38 Din razpošiljam po povzetju, najmanj 5 kg Potem belo gosje kg 130 Din, čisto belo kg po 130 Din in čisti beli puh kg po 800 Din. L. Brozovič, Zagreb, Ilica 82. 182 Nov voziček na štirih kolesih, dobro ohranjen, pripraven za prevažanje, po zelo nizki ceni proda Skraba. Dolenjska c. St. 6. . 34169 MecesnOva okna s šipami, stara, dobro ohranjena prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34176 Otroški voziček poceni prodam. — Ogledati mod ^ 8. in 6. aro popoldne na Zrinjskega cesti št. 61. 34198 Otroški voziček lep, modem, dobro ohranjen ln košarico za dojenčka ugodno prodam — Nai-lov r oglasnem oddelku »Jutra«. 84215 Železna peč postelje, mize, 9palnl di-van s stolci in drugo naprodaj v Agenturni in komisijski trgovini v Studen-tovski ulici 7. 34218 Antikvitete novodošle! Agenturna in komisijska trgovina v Ljubljani, štu-dentovska nlica 7. 84207 BSA motocikii raznih modelov, S. V. in O. H. V, malo rabljeni ugodno naprodaj pri za stopstvu B. S. A. rootocik-les, Maribor, Trg Svobode 8t. 6. 34028 BSA motoclkel dvociliud., 7 HP. c veliko prikolico, električno razsvetljavo, z laksonom v najbolj-šem stanju zaradi oolezni naprodaj PoizkuS-nja vožnja in Informacije pri zastopstvu BSA moto-cikl9o Maribor, Trg Svobode 6. 84027 Avto-hladiinike blatnike in drugo popravi strokovno, hitro in poceni Gustav Puc, kleparstvo — Ljubljana, nasproti tobačne tovarne. 805 Avtomobili Chevrolet Touring, model 1927, v najboljšem stanju vožen ca 15.000 km — luksuzna izvedba, usnja ta prevleka. 2 rezervni kolesi. Din 33.000: Chevrolet Touring, model 1928. S rezervni kolesi, prevožen 12.000 km — Din 32 000; Fiat 501 Šport, zavore na 4 kolesa, skoraj nove gume. Din 32.000 ; Roland Ptllain Soort Toa-rlng, štirisedežen. Din 30.000; Renault, štirisedežen, odprt. majhen, dobro ohranjen. 25.000 Din; Citroen Touring. malo vožen, dobro ohranjen — Din 22.000; Pengeot Touring. 24 HP. v dobrem stanju, vožen 17.000 Vm. Din 25.000; Peugeot mali. r»> tovorni. ▼ dobrem stanju. 4—15 HP. Din 19.000; Fiat 503 Touring T telo dobrem stanju. 80.000 Din; ErsMne Tonring, skoraj nove »ume. malt vožen. Din 40.000; ^stro Dalmler t dvojno karoserijo zaprto In odprto. Se»tsedežrn 65 HP « en. 45100 Din; eroda V. In M. BareS« ft Co.. LJubljana. Dnnalska ee3ta. 1g6 Moško in žensko kolo naprodaj v garderobi pri Figovcu. 84202 Seme divjega kostanja, želoda, akacije, jesena, javorja, bukve, jelove storže in gobe kupuje FRUKTUS, Ljubljana. Krekov trg 10. 216 Hlode hrastove in lipove kupuje v vsaki množini parna žaga V. Scagnetti v Ljubljani. 198 Železen štedilnik (Tischherd) v dobrem stanju kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Kuhinja«. 33979 Gostilno bi kupil na prometni točki na deželi ali ptedrrv-tju — v ceni do 200.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Resen kupec 100«. 34193 Lepo garažo moderno, v Ljubljani ob Tržaški česa oddam ▼ najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34102 Skladišče ali delavnico 13 m dolgo in 9 m široko oddam na dvorifču na Rimski oeeti 19. 34156 Trgovina dellkates in slaščic, vpeljana in dobro znana, sredi Ljubljane, t 2 prostori, kletjo in velikimi izložbami, kjer se lahko uvede še kak drug predmet, je samo radi bolezni naprodaj Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vpeljana trgovina 100«. 84171 2/ci jesen in zimo! angleško in čeiko blago sa obleke, sukale, plašče 1.1, d. kupite PRI AOVAK-ii spec. trgovina - sukna LJUBLJANA, Kongresni trg 15 najbolje In najceneje« Prepričajte se! Oglejte si veliko izbiro i Brivnico radi odpotovanja po nizki ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34188 Gumijeve cevi vinske, dobro ohranjene kupim takoj. Ponudbe pod »Cevi« na oglasni oddelek »Jutra«. 84221 Kdor bi založil 100.000 Din, ima na lepem podjetju dosmrtno stano vanje in hrano. Dopise na 02-las. oddelek »Jutra« pod šifro »340«. 84066 Voditeljica kuhinje v hotelu, ieli vstopiti kot družabnica v hotelsko podjetje ali pa če bi skujmo z zmožnim natakarjem vzela hotfl t najem. Ponudbe protim na oglasmi oddelek »Jutra« pod »A. K. M. 66« 84170 Družabnika za mizarstvo iščem. Vprašati ▼ mizarmicl v Zagrebu Vlaška ulica 23. 84050 20% ne kron. bone kupuje Pu&ka itediona Osijek. 34096 Briljantni prstan zamenjam za moško ali žensko kolo. Naslov v ogl oddelku »Jutra«. 84165 Jedilno orodje novo. srebrno, 87 ko?o>v. s šatulo prodam. Na ogUJ med 8. in 1. uro v Vzajemni posojilnici. 34208 Za 2 sobi pohištva naprodaj v Ilirski ulici 81 pritličje. 34147 Jedilnico novo, kupim proti mesečnemu odp'ačevanju po 1000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Jedilnica 1000«. 84172 Kompletno spalnico popolnoma novo, radi selitve po zelo nizki ceni tako; predam v Rožni dolini, cesta 111/32. 84186 Jedilnico s kamenitimj vložki, prav dobro ohranjeno procam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 84243 Motorno kolo Har'ey Davidson S50 ccm. dobro nhranleno. komnlot. no opremljene, radi nabave večjega prodam. — Na osrled v kurilnici aa Jesenicah. 84107 J JI t Moško obleko dobro ohranjeno, po nizki ceni prodam na Sv. PetTa cesti 41. S4078 Kožuh za potovanje, v dobrem stanju kupim. Ponudbe na oglas, oddeiet »Jutra« pod »Pel« 156«. 84161 Lodni plašč to 8e nenošema obleka naprodaj. Naslov pove oglas. oddele>k »Jutra«. 34175 Moško obleko ta 2 odeji prodam. Ogled»-ti samo med 2. in 4. uro popoldne na Sv. Petra cesti št. 75. pritličje. 84191 Partijo damskih čevljev nizkih, odprodamo pod lastno eeno. Agenturna to komisijska trgovina v 8*u-dentovski ulici 7. 34211 2 dekliška plašča črna, za starost 14—16 let prodam. Naetor v oglas, oddelka »Jutra«, Jabolka za prešanje mošta, dobavljam na vagone po 98 para. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Lepo blago«. 34142 Bukova drva fuha ali sveža kuDim proti takojšnjemu plačilu. Pismene ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod »Drva«. 84204 Stanovanje velike sobe in kuhinje išče stranka brez otrok, v mestu ali na periferiji. Plača 500 Dii> Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šitro »Nujno 22«. 84004 Stanovanje 2—8 sob, kopalnice to pritikiln iščem t 1. novembrom 1929. Plačam do Din 1500. Ponudbe na Centra poštni predal 248. 84108 Stanovanje 3—4 sob in pritiklin, e 15. ali koncem januarja ilčem, event. odstopim v zameno stanovanje 4 »ob na periferiji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovec 64«. 84064 Stanovanje 1 majhne in 1 velike lepe sobe takoj oddam na Celovški ceotd 80. 84148 Stanovanje obstoječe iz 2 velikih sob, predsobe, kuhinje, pralnice, kleti in vrta, oddam s 1. novembrom. — Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Mirje«. 84185 Stanovanje v Tivoliju solnčno. v manzardi vile, 2 kabineta, kuhinja, priti-kline, souporaba kopa'niče in pralnice, pajrketi, plin, elektrika in vodovod, oddam ta&oj odraslim osebam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 84166 Stanovanje ( dvema sobama, mirno to ne daleč od centra iščem za november, proti primerni najemnini. Ponudbe na 02rl»=. oddelek »Jutra« pod »Točen plačnik — november«. 84195 Stanovanje 2 eob, kuhinje In pritiklin, blizu kolodvora išče kapetan. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« j>od šifro »Kapetan«. 84244 $£atnino in drettrnino kupite najboljše in najcenejše pri stari, priznani tvrdiki H. SUTTNER, Ljubljana, Prešernova ulica 4, poleg frančiškans/ke certov*. Največja in najsoiidnejSa raizpofi-fiakiica. Razpošilja v vse kraje tubi inozemstva. Zahtevajte brezplačni cenite H. SUTTNER, Ljubljana 4. Lastna protokolirana tovarna ur v Svloi, znamk nto, OMIKO, AXO Cbina srebrno jedilno orodje t 50-letno pismeno tovarniško garancijo. Opremljeno sobo veliko in t elektriko, v sredini mesta iščem s 1. novembrom. Vhod separi-ran — najraje iz gtopnjic. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Gospa 25«. 84139 Opremljeno sobo lepo ln zračno oddam solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 84182 Sobo % elektriko in posebnim viiodom, v bližini koaser-vatorija iščem ca november. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Konservatoristka«. 84178 Solnčno sobo veliko to lepo opremljeno, e posebnim vhodom ter elekliiko, v bližini glavnega kolodvora oddam. Na=lov t oglasnem oddelku »Jutra«. 84174 Kot sostanovalec išče zavetja vpokojenec. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Srečko-84180 Prazno sobo « posebnim vhodom tako] oddam v Novem Vodm*tu, Društvena ulica 27. 84196 Prazno sobo veliko, takoj oddam. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra«. 84231 Opremljeno sobo s posebnim vbodom oddam tako; solidnemu gospodu v Ulici na Grad 7. 84282 Opremljeno sobo separirano takoj oddam solidnemu gospodu v Mariboru, Wildenrainerjeva ul. št. 17. prit. 84135 Krasno sobo solnčuo. v novi vili, e posebnim vhodom in elektriko takoj oddam prazno »li oprjinljeno eospedu ali gospodični. Naslov v ogl 33867 Opremljeno sobo paAetirano, s prostim vhodom in elektriko takoj oddam na Friškovcn It. 6. poleg Belgijske vojašnice 34154 Sostanovalca sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. S4192 oddelku »Jutra« Opremljeno sobo oddam 1—2 gospodoma. — Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 84150 Lepo sobo strogo se^iariranim vhodom iz stopnBča. elektriko in parketl oddam s 15. oktobrom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 34152 Opremljeno sobo separiranim vhodom oddam takoj solidnemu gospodu. Naslov v og:a/«nrm oddelkn »Jutra«. 84084 'razno sobo in kabinet balkonom, posamez.no Mi skupno, z vsem komfortom. vili ns idiličnem kraju, minut od Vrtače, po zmerni cen! oddam. Naslov oglasnem oddelku Jutra Stalno sobo 9 posebnim vhodom in elektriko, v bližini Bleiweisove ce»te. v ceni okrog 300 Din išče akademiV Ponudbe na o?las. oddelek »Jutra« pod »Hitro« S418& Opremljeno sobo z električno razsvetljavo oddam solidnemu gospodu. Naslov pove oglas, oddelek »Jut»a» 81197 Sobo oddam pod Rožnikom. Naslov peve oglasni oddeVk »Jutra«. 84201 Opremljeno sobo lepo, t »» aH dvema po-steliama. v sredini mesta oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. " 84216 Sobo z dvema posteMama oddam dvema gospodoma. Na.«'ov v oglasnem oddelkn Jutra. 84212 Prazno sobo z elektr. r».r«vetljavo in ncsebnlm vhofom odda*. Naslov v oglasnem oddelku 94188 »Jutra«. 84306 Opremljeno sobo lepo, separiranOj t razgledom na Stritarjevo ulico, oddam boljšemu »talnemu gospodu. Naslov v oglae. oddelku »Jutra«. 84222 Opremljeno sobo solnčno, z električno razsvetljavo, v bližini univerze to obrtne šole takoj oddam. Naslov v ogla=nem oddelku »Jutra«. 84246 Dopisi Damo ki srn jo v petek ob tri četrt na 9 zvečer sledil proti izhodu na (lavnem kolodvoru, prosim za naslov pod »Svetloeiv« na oglasni oddelek »Jutra«. 84040 2 prijateljici vdova star« 30 to ločenka 34 let, t lastnimi stanovanji, iščeta poznanstva z 2 starejšima, dobro situira-nima gospodoma. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šiiro »Nesrečen«. 84143 »Rab« Dvignke pismo. »4220 Primarij dr. Minaf zopet ordinira. 34217 Starejši Amerikanec z večjo vsoto denarja, želi znanja v svrho ženitve, z žensko staro okrog 50 let, samsko ali vdovo brez otrok, ki ima svoje hišo ali majhno posestvo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Večja vsota«. S ti 58 Kleparske stroje vseh vrat, znamke Mac h & Fišer, Hronov. ima stalno v zalogi- Rudolf Deržaj v LJubljani, Kolodvorska ul. St. 88. 211 šivalni stroj Singer«. moško jahalno sedlo, vfcečo svetiljio. želeno kompletno postelje ta drugo ugodno prodam. Naslov v ogtenem oddelku »Jutrav M283 Pletilni stroj znamke »Popp« 10/80 prodam. Stroj je skoraj popolnoma nov. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 34i39 Stroje za gumbnice (Knopflochmasehine), šivalne stroje za čevljarje in krojače poceni proda Vokač, Krekov trg 10. 33739 Šolske violine in potrebščine po tovarniških najnižjih cenah, kvalitetno blago nudi Alfonz Breznik, Ljubljana, Mestni trg št. 8. 33610 Gramofon in 17 plošč prodam za 350 Din. Naslov v ogla nem oddelku »Jutra«. 34248 Filc klobuke najmodernejše. Zelo nizke cene. Popravila 30 — 50 Din. — Se priporoča ee-njenim damam Siember-ger ReS, Dunajska e. 9. 33629 Spalne fotelje in kanapeje patent otorname v naj* novejših oblikah in najfinejši izdelavi dobit« samo pri 1 RUDOLF SEVER, Marijin trg 2. Pes doberman velik, črn, ugodno naprodaj. — Naslov v oglasnem j oddelku »Jutra«. 34181! Pozor! Vsa soboslikarska in ple-skaireka dela izvršuje najceneje po najnovejših skicah točno ter 6olidno Anton Stlplovšek, LJubljana Krakovska ulica štev. 5. 84205 Peči na žagovino najboljšega sistema in najbolj trpežne izdeluje in po zelo nizki ceni raznošilia, tudi- na poskušnjo R. j»-. kelj, Slovemjgradec. 84214 Psiček jazbečar 3 mesece star, ee je izgubil. Pošten najditelj naj ga proti nagradi prinese na Mirje St. 1. 84234 Pes volčje pasme ki eliši na ime »Karo«, ee je izgubil. Najditelj na; ga odda proti nagTadi v Zeleni jami, Ljubljanska ulica št. 35, Franc Kokalj. 84247 Pes volčje pasme ee je izgubil. Najditelj naj ga proti dobri nagradi odda na naslov, ki ga pove oglasni oddelek »Jutra«. Jože Gregorln prvovrstna krojaška, obrt, se priporoča gospodom in damam. Marmontova ulica št. 19. Na Mirju. 23094 Družba »Ilirija« Dunajska cesta 46 Trboveljski premog Šlezijski premog KOKS za industrijo in kovale KOKS za centralne kurjave OGLJE DRVA naj bol | še kvalitete Telefon Ste v. £8»0 Ha mnogetitojnt $eCje naših klijentov objavljamo vsako sredo zahvalnice o Figolu. P. n. lekarna dr. S E M E LI <5, Dubrovnik 2 Prosim Vas, da mi pošljete zopet 7 steklenic Vašega zdravila Figol, ki je name jako dobro deloval. Zadnji pot sem naročil 3 steklenice, od katerih sem dosedaj porabil eno in pol steklenice in se sedaj počutim popolnoma zdrav na želodcu Ln črevesni prebavi, na kateri sem trpel že 3 leta neprestano. Lečil sem ee na več načinov, pa mi to ni nič pomagalo, a Vaš Figol je za mene edini lek, katerega bom vedno še naročal, a istotako tuli drugim priporočal. S spoštovanjem Mesarič Josef v. pečke, Makole pri Poličanah, 23. aprila 1928. Razen za gori navedeno bolezen le Figol sigurno zdravilo pri neurejenih prebavilih, t. J. želodca in Srevah ter t njimi v zvezi bolezni ledvic, jeter, glavobola, brezspanja in hemeroidov. Figol proizvaja in razpošilja proti povzetju lekarna dr. SetnelK t Dubrovniku 2. Cena: 3 steklenicam 105 Din, 8 steki. 245 Din, 1 poskusni steklenici 40 Din. OGLAŠUJTE V „JUTRU"! t V gtebolki žatosti naznanjamo, da je naša srčno ljubljena sioproga, mati, sestra, tetfa in svakinja, gospa Helena Sever žena strojarja, dne 1. t. m. po dalj&am tnpSjenifu, pte-videna s tolažil« sv. vere, mamo preminula. Pogreb nepozabne bo v četrtek, dne 3. ofctobra 1929 ob 3. ud popoi-dwe te mrtvašnice spio&ne botatee na pofooipaEšče k Sv. Križu. 12212 V LjubUaoi, dne 2. ototobra 1929. ŽALUJOČI OSTALI. Občina Ljubljana Ue«tn< oogrum uvod 12212! ■ »JUTRO« št. 330 ===== Donald Keyhoer MCrnsar t oblakih" Letalski roman Sele ko je sunek mM in je prišlo letalo v mirnejši zrak, je Dick uganil, kaj se je bilo zgodilo. Letel je bil ob notranji strani soteske in se tako po čudežnem naključju nepoškodovan rešil iz »pasti«. Nadaljna pot je bila jasna. Zakričal je in zavriskal, da mti prsti trepečejo na vodilu. Cez nekaj minut je ustavS motor in zdrčal nlzdol na osvetljeno letališče v Trupp Pieldu. Mehaniki so mu planili na pomoč. Njegov prvi poštni let je bil končan! Zle/zel je z letala in se zleknil. Ravnica in ljudje, ki so v svetlobi žarometov tekli proti njemu, vse se mu je zdelo nekam neresnično, kakor sanje. Koliko je bila ura? Niti pojma ni imel o tem. A čutil se je srečnega, ponosnega na svojo prigodo in polnega mladostne samozavesti. Eden izmed mož, ki so ga obkolili in jeH izpraševati, govoreč vsi vprek, je zbudil njegovo posebno pozornost. Bil je ravnatelj letališča, mršav in na oko čudno miren človek. Diak se je bdi že preje seznanil z njim, ko je letal z Lawsonom za po izkušnjo. »Kako so vas mogli spustiti ob takem vremenu?« je vprašal ravnatelj. »Prosil sem.« Starejšima je tiho zažvižgal. »Ne morem si predstaviti, kako ste prišli skozi ,pasf!« Ozrl se je kvišku. Me-tež se je redčil in veter je bil izgubil nekaj moči. »Vihar bo ponehal, preden se zdani, Nu, srečo imate, dečko, ali pa eno kolesce preveč. Dobro bi bilo, da se zdaj spočijete.« »Najprej moram poiskati Toma Randa,« »Toma Randa?« Ravnatelju se je zmračil obraz. Kar nerodno mu je postalo. Ozrl se je po možeh, ki so stali okoli njiju. »Kje pa je Tommy?« »Ne vemo, gospod ravna/telj.« ================= 8 ===== »Jutri ziutraj bfl se moral z letalom vrniti po vaši progi,« Je ravnatelj povedal Dicku. »Takrat ga lahko vidite — čeprav boste menda neradi čakali.« »Dobiti ga moram takoj. Pismo imam zanj od njegovega očeta.« »