y Posamezna številka 2 K. Poštnina plačana v gotovini. šlev. 288. v LioMlanl v torek dne 29. decembra iszl Leto XLIX. • SLOVENEC« velja po )oSti u ve« strani Jogo- slavije la f L)obl|»ni: aa oalo iato napral K 740«— aa pol lata „ ., „ 120-— a» četrt lata „ .. „ 60 — t« tn mesec „ . H 20 Za lnotemstTo oslole'ao K 480*. ~ Sobotna izdaja: s ta ue o .eio ..... K 40 — a* inozemstvo ... 80 — ^ Cene lnseratom:m Enostoipna petltna vrsta mali oglasi po K 4*— In K 6 —, veliki oglaal oad 45 mm rt-iine po K 8 —, poslana Itd. po K 12 —. Pri ve6|em naro6Uu popust. Izbaja vsak dan IzvzeraSl ponedeljki ln dneva po pras» nlku ob 5. ari zjutraj. ■eaečaa priloga t «a*tnik MUL MT UradaUtvo ie v Kopttar|avt nlloi Itav. B/IIL Ko opiai se ae vračajo; neirsnulrana pisma se ne sprejemalo. Uredn. leieL štv. 50, opravo, itv. 328. Političen list za slovenski narod. Oprava je v Kopltar|evl al. 8. — Račun poštne bran. ljubljanske št. 650 za aaročnlno ln št. 34» za oglas«, avstr. In češke 24.797, ogr. 26.511, tiosn.-Ueru, 7563. Provokacija. Sestavljanje nove vlade se je vršilo v znamenju mešetarstva strank za osebe. Vladnih strank, ki so do zadnjega vodile državne posle, ni ločila niti ena pomembna ideja. Radikali, demokrati in samostojneži so si po svojem programu podobni ko jajce jajcu, le politične osebnosti se razlikujejo po sposobnosti; edino muslimani se od ostale vladne koalicije razločujejo, da so v teoriji proticentralistični, a radi vladnih korit so dosedaj v svojem programu se vsakokrat omahnili. Kljubtemu se kriza neznansko dolgo vleče. Vzrok temu je dvojen: Želja po politični moči strank, ker se bližamo volitvam, in koritarstvo. Ministri dobivajo penzije in zato se je treba izmenjavati. Ministrablih parlamentarcev je pač silno mnogo, zlasti med demokrati in vsak izmed njih bi rad prišel na vrsto, zlasti ako ima opravičen strah, da ga bodo volivne množice pri volitvah položile med politično staro šaro. Ker je pa ministrskih portfeljev premalo, da bi se mogli vsi pririniti h koritom, zato so modri možje vladnih strank spravili v vidovdan-sko ustavo v členu 90. poleg odstavka »minister sme biti tudi brez portfelja« tudi ta-le odstavek: >Pri ministrstvih se smejo po izkazani potrebi ustanoviti državna pod-tajništva za določen del poslov iz te stroke državne uprave. Državni podtajniki, če so vzeti iz parlamenta, ne izgube svojega mandata« Ko bi vladne stranke izmenjavale ministre a vidika, da se je kateri izkazal nesposobnega in ga mora nadomestiti sposobnejši aH si je umazal roke, bi izmenjavo ministrov samo pozdravljali. Toda potem bi moralo izginiti s površja dve tretjini dosedanjih ministrov, predvsem dr. Kumanudi, ki je dokazal svojo popolno nesposobnost za finančnega ministra. Naravnost smešno je, da so se imenovali kot kandi-datje za socialno politiko ljudje kakor dr. Žerjav in dr. Krstelj, ki inu je od demokratske stranke konečno določeno to mesto. Ljudje, ki nimajo nobenega smisla za socialno politiko, ki se razumejo nanjo ko zajec na boben, ki so se v vsem svojem političnem in javnem delovanju sploh izkazali kot pristne otroke kapitalizma, ne spadajo v ta resor. Dr. Kukovca nismo smatrali kot primerno osebo za ministra socialne j>olitike, toda v primeri z banko-kratskim politikom dr. Žerjavom ali neso-cialnim dr. Krsteljem je še pravo zlato. Toda dr. Krstelj mora postati minister in tir. Žerjav tudi. Krstelja se posadi v socialno politiko, dr. Žerjava pa v — ministrstvo ver, kozla v vrt. Mož, ki si je izbral za življensko nalogo, ubijati verstvo, ki vodi v Sloveniji proti, ersko gibanje, ki je pol sovraštva do duhovščine, ki mu je dal duška s predlogom, da se naj vsem duhovnikom za mesec januar kratkomalo ukine draginjska doklada, ta mož naj postane minister veri Ako že pogrešamo v politiki balkan-cev takta in tiste občutljivosti za dostojnost in ministrski bon ton, ki diči sicer v modernem svetu vsakega vladnega človeka, predvsem pa ministra, moremo to še opravičiti z razmerami, kakor jih je rodil neugoden zgodovinski razvoj na Balkanu. Toda, da je postavila demokratska stranka za ministra ver dr. Žerjava in da je vzel Pašič to na znanje, to je pljuska v obraz vsem vernikom vseh konfesij, za katoličane pa najgrša provokacija! To žalitev katoličanov bi si bili demokratje in g. Nikola Pašič lahko prihranili. Če vladinovci že mislijo, da morajo dr. Žerjavu za vsako ceno preskrbeti kako korito in če ga niso vedeli nikamor drugam posaditi, naj bi mu dali kako podtajniško korito, kjer bi preobračal svoje politične kozle in ubijal posle, kakor je ubil še vsako stvar, ki se je je lotil. Toda dr. Žerjav — minister ver, to je višek balkanščine in višek poniževanja verske mislil Dosedaj so zasedali ta portfelj možje, ki so bili pozitivno verni, bodisi katoličani bodisi pravoslavni, ali vsaj niso sovražili verstev in so spoštovali verski čut državljanov, četudi niso nikdar pokazali pravega umevanja svoje naloge. Sedaj pa se norčujejo iz konfesij in vernikov s tem, da postavljajo za ministra ver človeka, ki je v vsem svojem javnem de- i vere, predvsem katoliške cerkve. Quousque lovanju pokazal, da je strupen sovražnik ' tandem, gospodine Pašič? Težave za sestavo vlade. MUSLIMANI SE PUNTAJO. - SEJA NARODNE SKUPŠČINE SKLICANA. - MINISTRSKI KANDIDATI. Belgrad, 19. dec. (Izv.) Danes dopoldne je delo za sestavo nove vlade nekoliko zastalo. Nikola Pašič se doslej namreč še ni mogel sporazumeti z muslimani. Muslimani so bili pozvani, naj dopoldne pose-tijo Pašiča, vendar pa je bil ta sestanek odgoden na popoldne ob 3. Ako se Pašič ne sporazume z muslimani in ako pride do razhoda ž njimi, sodijo politični krogi, da se bo nova vlada sestavila brez muslimanov. Belgrad. 19. dec. (Izv.) V političnih krogih sodijo, da ne bo general Žečevič več ostal vojni minister. Kakor zatrjujejo, bo Nikola Pašič predlagal novo osebo za • ta portfelj. Med kandidati se imenuje Sve-tozar Matic. Belgrad, 19 dec. (Izv.) Seja zakonodajne skupščine je sklicana za jutri, dne 20. t. m. Na dnevnem redu je proračun, za tem nekateri drugi zakonski predlogi, konečno pa volivni zakon. Po volivnem zakonu ima priti v razpravo zakon o upravni razdelitvi države. Belgrad, 19. dec. Pogajanja med radikali in demokrati se ematrajo za končana. Za enkrat je izločeno vprašanje državnih podtajnikov, ker so vztrajali muslimani na svoji zahtevi, da dobe mesto državnega podtajnika v ministrstvu za agrarno reformo ali v notranjem, kateri dve mesti sta si hoteli reservirati radikalna in demokratska stranka. Zapisnik o sporazumu med radikalci in demokrati je bil danes od obeh strani podpisan. Ministrski kandidati radikalne stranke so sledeči: Nikola Pašič, predsedstvo in ministrstvo zunanjih del; Marko Trifkovič: ministrstvo za izenačenje zakonov; dr. Laza Markovič : pravosodno ministrstvo; Kosta Mi-letič: ministrstvo za agrarno reformo; Nelja V u k i č e v i c : ministrstvo za javna dela; Andrija Stanič: ministrstvo prometa i. dr.; Žarko Miladinovič : ministrstvo pošte in brzojava. Demokrati so določili, kolikor je dosedaj znano, sledeče može za ministre: dr. Voja Marinko-vič : ministrstvo za notranje zadeve; dr. Kosta Kumanudi : finančno ministrstvo; Svetozar Pribičevič : ministrstvo prosvete; Živojin Rafajlovič: ministrstvo za šume in rude; dr. I. Krstelj ministrstvo za socialno politiko in dr. Gregor Žerjav : ministrstvo ver. Samostojni vstopijo za vsako ceno v Pašičev kabinet in so norminirali zopet Iv. P u c 1 j a. Ako se sporazum z muslimani doseže, sprejme minstrstvo za trgovino in industrijo zopet dr. Mehmed S p a h o, ministrstvo za narodno zdravstvo pa ostane začasno nezasedeno in bo za muslimane rezervirano. Belgrad, 19. dec. Kabinet še ni formiran, ker so muslimani stavili neke pogoje, ki se pretresajo. Misli se, da bo končni sporazum dosežen tekom jutrišnjega dne, Belgrad, 19. dec. Finančni odsek narodne skupščine je pretresal zakon o proračunski dvanajstim za mesec januar 1922. Razpravljalo se je tudi vprašanje, kakšna uredba naj se sprejme, da bi se zmanjšalo število uradnikov, ne da bi se kršila soci-al. pravičnost. Doseže i je sporazum, da je redukcija uradništva vsekakor potrebna in da se mora to vprašanje radi važnosti rešiti z največjo opreznostjo. Posebno je treba reducirati nekvalificirano uradništvo. Sprejet je tudi predlog, da se ima člen 6. glasiti tako: »Da bi se moglo urediti vprašanje plač in doklad vsem javnim uslužbencem in nameščencem v kraljevini, bo finančni minister takoj, ko sto^i ta zakon v veljavo, sestavil komisijo, ki bo obstajala iz narodnih poslancev in zastopnikov glavne zveze ozir. drugih uradniških organizacij. Naloga te komisije bo, da v teku enega meseca pripravi vse, kar je po členu 136 in 137 potrebno za revizijo sedanjega uradništva. Ta komisija bo predlagala vladi, kate-tero število iz kakega poklica in koliko nameščencev in služabnikov je treba zmanjšati. Vlada ho stavila uslužbence in služabnike, ako so iz novih krajev, na razpoloženje, ako pa so iz starih mej Srbije, v pokoj, ako so za to dobili pravico, ali pa jih odpustila iz službe. Uslužbence in služabnike, ki se bodo stavili na razpoloženje, more vlada z njihovim privoljenjem vpokojiti. Uslužbenci in služabniki, stavljeni na razpoloženje, bodo prejemali polovico plače in doklad. Glede uradnikov v novih krajih, ki so pridobili pravico na pokojnino, se določa, da njihova plača v času, dokler so na razpoloženju, ne more biti manjša, kakor znaša pokojnina onih uradnikov, ki se z istimi službenimi leti v starih mejah Srbije stavijo v penzijo po zakonu o uradnikih za kraljevino Srbijo. Na razpoloženju smejo uradniki ostati na.jdalje 5 mesecev. Finančni minister dr. Kumanudi je naglašal, da bo ta člen veljal provizorično, dokler se ne uredi zakon o uradnikih. Kot nov člen ali popolnitev prejšnjega člena je bil sprejet prefllog Raje Sinikoviča: Ko stopi ta zakon v veljavo, preneha nndaljnja uporaba začasnega zakona o začasni popolnitvi uradniških mest, izpraznjenih v času vojne. Seja je bila s tem končana in je prihodnja odrejena za jutri predpoldne, na kateri se bo nadaljevala razprava današnjega dnevnega reda. Občinski svet zagrebški. Zagreb, 19. dec. (Izv.) Prva seja novoizvoljenega zagrebškega občinskega sveta bo 22. t. m. Socialistična stranka Jugoslavije. Belgrad, 19. decembra. (Izv.) Tekom preteklega tedna so se vršila pogajanja med raznimi socialpatriotskimi strankami v svrho združenja. Pogajale so se slovenska socialdemokratska stranka, Lapčeviče-va in Koračeva skupina. Včeraj je bil v glavnem dosežen programatični sporazum. Vse te tri stranke se združijo v eno: Socialistično stranko Jugoslavije. Centrala stranke bo v Belgradu. Izvoljen je bil odbor peterih članov, ki morajo izvršiti vse potrebno, da se more čimpreje sklicati skupen kongres. Sporazum je bil tem lažje dosežen, ker med temi socialisti že itak ni bilo programatičnih diferenc. Trgovinska pogodba z Avstrijo. Belgrad, 19. dec. Ministrstvo za trgovino Ln industrijo je izdelalo zakonski načrt, s katerim se naša trgovinska pogodba z Avstrijo podaljša do meseca junija prih, leta. Ta zakon se bo predložil zakonodajnemu odboru v odobrenje. Jugoslovanska trgovska komisija na Dunaju. Belgrad, 19. dec. Gospodarsko finančni komite ministrov je sprejel predlog ministrstva za trgovino in industrijo, da se na Dunaju ustanovi naša trgovska komisija. Za to se je zaprosila avstrijska vlada za dovoljenje. NOVE BRZOJAVNE PRISTOJBINE. Belgrad, 19. dec. Komisija ministrstva za pošto in brzojav ie končala svoje delo o brzojavnih in telefonskih pristojbinah. Pravilnik se jc predložil ministru na odobrenje in stopi v veljavo 1, januarja 1922. v tiru. »Daily Chronicle« sc zavzema za to, da se skliče evropska konferenca s soudeležbo Rusije, ki je izjavila, da prevzame inozemske dolgove carske vlade, čičerin obljublja inozemskemu kapitalu pravne garancije in zadostni delež na dobičku, ako hoče pomagati pri gospodarskem ozdravljenju Rusije. Sicer pa je sovjetska vlada že dovolila svobodno trgovino, priznala zasebno lastnino pri malih obratih ter pravico oddajanja večjih podjetij v najem. To so gotovo tudi važni predpogoji za vzpostavitev trgovinskih odnošajev z inozemstvom. Trgovina z zunanjim svetom se že da-vnej vrši, seveda ne v prevelikem obsegu in brez večjega rizika. Vrši se preko Re-vala, kjer stara velika banka posreduje denarni promet z Rusijo. Rusi dozdaj niso plačevali v sovjetskih rubljih, marveč v tuji valuti, kakor se je zahtevala. Toda kmalu pride čas, ko bodo zlati fondi in devizne rezerve sovjetske vlade prišli h koncu. Si-rovin ima Rusija premalo za izmenjavni promet v velikem obsegu. Zato ji je treba velikih kreditov z dolgim rokom. To je pravzaprav danes problem Rusije, Da jih dobi, organizuje zdaj sovjetska vlada, ki si je pridržala bančni monopol, veliko državno banko, ki se zdaj pogaja z inozemskimi bankami glede tehnične izpeljave denarnega prometa. Za vso to akcijo se v prvi vrsti zanima Nemčija. Stinnes skuša interesirati za velikopotezno finančno akcijo v prid Rusije Anglijo, Ameriko in Francijo. Nekateri nemški krogi svarijo vlado pred pretesnimi zvezami s sovetsko vlado, ker se boje prevrata v Rusiji, Oficielni krogi pa očividno niso tega mnenja in menijo, da je ravno kapitalizacija Rusije potom inozemstva najboljše sredstvo za notranji mirni preokret boljševizma, ki ga s kakšno zunanjo revolucijo ne bo mogoče strmoglaviti. Na ruske emigrante se ni zanašati, ker nimajo v ruskem ljudstvu nobene opore in so sami med seboj ncedini. Pač pa se Nemčija boji, da bi njeni akciji ne stavila ovir Poljska in sploh takozvanc obrobne države, dasi se nemška trgovina z Rusijo vrši po veliki večini črez Vzhodno morje. Prav zato pa skuša Nemčija glede »vpostavitve vzhoda« doseči sporazum z zapadnimi velesilami. Zdi se, da so Nemci dobili zase nekatere angleške kroge. Tako bi se dalo soditi vsaj po pisavi *Daily Chronicle«. Na vsak način stopa rusko vprašanje v novo fazo. Draginjske doklade železničarjem. Belgrad, 19. dec. Zastopniki železni-čarskih organizacij so posetili finančnega ministra povodom predložitve resolucijc glede draginjskih doklad in enkratne pripomoči za železničarje. Pojasnilo se jim je, da je njihova stvar v razpravi in da bo rešena v nekaterih dneh. Zastopniki železničarjev bodo radi tega ostali v Belgradu, da počakajo na rezultat razprave. Nameravane demonstracije na češkem. Praga, 19. dec. Zveze strokovnih organizacij železničarjev, poštnih in javnih nameščencev, so imele protestne shode proti znižanju mezd javnih nameščencev, sklenjenemu v parlamentu in so sklenile prirediti dne 22. decembra v vseh večjih mestih velike demonstracije proti temu sklepu parlamenta. Novi red za potne liste v Avstriji. Dunaj, 19. dec. Dne 1. januarja 1922. stopi v veljavo novi red za potne liste z dne 15. dec, t. 1. Ta red popolnoma upošteva sklepe pariške prometne konference in ustanavlja znatna izboljšanja, ker uvaja dolgoročne potne liste, ki upraviču-jejo za večkratno prekoračenje meje zveznega ozemlja. Nadalje nudi tudi odprava vizuma za potovanje iz dežele kakor tudi možnost izdajatve obiteljskih potnih listov znatno olajšave. Karlisti pred sodiščem. Budimpešta. 18. dcc. V zadevi oseb, ki so bile zapletene v zadnji karlistični puč, je vložilo državno pravdništvo obtožnico. Državno pravdništvo obtožuje grofa Julija Andrassyja, Štefana Rakowszkega, grofa Szigrayja, dr. Julija Gratza, poslaniš-kega tajnika Boroviccinija, stotnika Loren-za Andreja Aleksija, Štefana Grayja in Avgusta Schnitzerja zločina upora ter označuje budimpeštansko kazensko sodišče kot pristojno. Proti Benitzkemu obtožba ni vložena, pač pa si pridržuje državno pravdništvo pravico preiskave. Za socializacijo zemlje v Italiji. Rim, k9. dec. (Izv.) V parlamentu so socialisti stavili predlog, da se socializira zemlja, V vsaki provinci naj se osnujejo agrarni sveti, ki bodo imeli pravico razlastitve posestnikov proti odškodnini in razdelitve zemlje, ki naj se obdeluje potom kmetskih kooperativnih zadrug izvzemši malo posest, ki naj se obdeluje potom rodbinskega obrata. Proti razpravi so se izjavili desničarji in nacionalisti, ljudska stranka pa je bila za razpravo. Predlog, naj se o predlogu razpravlja, je bil sprejet z 228 glasovi proti 40. Broflovni sporazum dosežen. Pariz, 18. dec. Ministrski predsednik 3riand je obvestil poslanika Zedinjenih držav, da sprejema Francija prvotni predlog državnega tajnika Hughesa glede ameriške tonaže. Ker so se Amerika, Anglija in Japonska glede omejitve svoje tonaže že sporazumele, bi bilo to vprašanje zdaj v načelu rešeno. POPRAVA ŽELEZNIŠKIH PROG. Belgrad, 19. dec. Doznava se, da se je v prometnem ministrstvu sklenilo, da se do polovice prihodnjega meseca izvrši velika nabava železniških pragov. Potem se bodo izmenjali pragi na vseh glavnih progah. — Nabava se bo izvršila iz naših gozdov. PADEC CENAM ŽIVIL V ANGLIJI. London, 19. dec. Z ozirom na padajoče cene življenskih potrebščin v Angliji, se bodo znižale plače železničarjev, kar bo imelo za posledico tudi znižanje železniških tarifov. Janko Grampovčan: Ogljarska industrija v Sloveniji. O tem važnem metierju naših slovenskih kmetovalcev, ki preskrbuje in je preskrbovalo že desetletja mnogoštevilne prebivalce pogozdnatih krajev naše Gorenjske (zlasti v okolici Krope, celo selško in poljansko dolino, okolico Železnikov in Kranja) in Dolenjske (Mokronog, Rakovnik, St. Janž, ob južni železnici: Litija, Sava, Trbovlje atd.) z zadostnim kruhom, se je v naših listih prav malo pisalo. Vendar pa bi se mu moralo, z ozirom na statistične podatke o produkciji oglja v teh krajih, ki je zlasti zadnje mesece tekočega leta narastla na 1000 vagonov, posvečati gotovo pažnjo. Zato ni odveč, ako se od časa do časa priobči kak strokovni članek, ki bi skušal obelodaniti stališče našega ogljarja in mu skušal pripomoči v najvišji meri do udejstvovanja njegovih teženj, ter mu odpreti v trgovskem svetu najširšo pot uveljavljenja. Saj to bi ne bila nikaka težko-ča, ker produkt našega ogljarja je brezko ':uren-čen po. svoji kakovosti in znan v zanj edino izvoznem, v poštev prihajajočem trgu, Italiji kot najcenejši. Italijani so si znali takoj osvojiti to ugodnost in si zagotoviti, zlasti na ugodno kratko železniško pot, kar največ trgovskega zaupanja. In to iz enostavnega dejstva, ker slovenski povprečni ogljar je delal in »garal« noč in dan, ter se ve- selil edino le svojega lepega oglja, ki ga mu je precediral kupec pred tujim blagom in hvaležno prejel zanj par stotakov, ki jih je smatral za podarjene. Prekupčevalci (naj nihče ne zameri tega naziva, ker nočem a tem nikomur kratiti trgovskega značaja) so si pripomogli do dične eksistence na kratko: na račun ogljarja. Oglje so prodajali tit. trgovskim tvrdkam, ki so se pečale z izvozom, po »lastnih« cenah. To je bilo ob času, ko Je ogljar kuhal svoje oglje In pel svojo »ogljar-sko« v deževni noči. Kakor že preje omenjeno, so se Italijani znali izvrstno okoristiti z našim ogljem, ki je Izpodrinilo skoro docela kompetente iz južne Francije (Lyon) in Nemške Avstrije. Naše oglje je bilo, kakor opetovano omenjeno, vsled svoje kakovosti brezkonkurenčno in najcenejše. Z bukovino, ki je služIla našemu domačemu producentu, zlasti v gorenjskih krajih, kot specialiteta za kuhanje oglja (ki je postalo znano v trgovskih krogih po ceH Italiji), ni bil nikakor prikrajšan domači trg pri drvah za kurivo, ako so si kmetovalci znali s kuhanjem iztisniti kak stotak, ki bi jim sicer izostal, ako bi bukovino prodali doma za kurivo. Pri tem pa nikakor ni trpel naš domači trg na pomanjkanju drv, ker je rezerve v ostalih šumnatih krajih preskrbela prebivalstvo dovoljno za zimo. Ogljarstvu v naši Sloveniji manjka iniciativnosti V moči produkcije je pokazalo, da nezavestno okrepčuje naše narodno gospodarstvo na zunaj in pa da je z ozirom na rentabilnost svojega produkta sladek med za izkoriščevalce. Z gotovostjo smemo trditi, da bi naše ogljarstvo osamosvojeno in organizirano v lastnih ogljarskih zadrugah znalo znatno ojačiti svoje pomembno stališče in bi z lahkoto izključilo »vmesne« izkoriščevalce, ter izsililo od vlade ugodnosU, ki bi jim pripadale z ozirom na dejstva, da je ogljarska produkcija v Sloveniji v tekočem završujočim letom bila poleg lesnega in žitnega, najvažnejši eksportni objekt, ki daje desettisočem stalnega in zadostnega zaslužka. V suhodušnosti, ali bi rekel, v omalovaževanju, ali brezbrižnosti, je pustila naša vlada ne-opaženo preiti najugodnejše momente ogljarske konjunkture mimo sebe, ko je stala prosperiteta za našo ogljarsko industrijo na višku, in je bila brez srca do lastne narodne trgovine, ko je bila najlepša prilika odpreti srce nastežaj in podpirati v trudu in znoju se poteče ogljarje... V trenutku, ko bi imela ohraniti nnša ogljarska trgovina s tožavo prisvojeni, za nas v poštev prihajajoči trg v Italiji, je nastal v izvozu zastoj, ki grozi ogljarstvu z poginom. V pomanjkanju vagonov je postala naša, v silnem razmahu se nahajajoča ogljarska industrija mahoma odrevenela in ministrstvo za saobračaj je stavljeno pred fait acc ompli: ali izda, z ozirom na svoječasno oddane (in še ne vrnjene) vagone v antantne države dovoljenje, da se cmejo uporabljati pri izvozu oglja skupni vagoni, ali pa nujno posreduje pr! ravnateljstvu južne železnice, da nakaže na postajah državne železnice zadostno število vagonov za eksport oglja. Vlada ima priliko, pokazati dobro voljo in mora nujno ukreniti vse potrebno, ako hoče izbrisati sumnjo nerazumevanja do življenskih potreb našega malega človeka raz sebe, ker grozi vsled nemožne oddaje svojega produkta našim ogljarjem silna izguba, ki teži na pomanjkanju vagonov, poleg tega pa bi to pomenilo umik našega produkta iz inozemskega trga. Naš Izvoz bi se v Sloveniji zmanjšal za 20 odstotkov. Srbija in južni kraji ne prihajajo toliko v poštev za naše kraje, vsled neprimerno visoke železniške voznine. Tudi tu bi morala vlada znižati tarife, ako bi hotela v svojem stvarnem ume-vanju Iskati čim širše podlage za upostavitev blažjih odnošajev med Slovenci in brati Srbi, ki bi ne dosegla na gospodarskem aH trgovskem polju nič manjših, če ne večjih uspehov v smeri ujedinjenja, kakor z cirilskim abecednikom za slovenske šolarčke. Ko rekapitullram na kratko pričujoče vrstice, omenjam nujno potrebo za ustanovitev ogljarskih zadrug, ki bi iskale čim širšega razmaha in našle tudi v visokih vladnih krogih gotovega raz- umevanja in srca, da se bo v bodočem letu za-moglo najuspešnejše razvijati domače slovensko ogljarstvo. In to v korist narodnega gospodarstva, kar pa letošnje leto pa »zaslugi« našega sedanjega g. železniškega ministra ne moremo trditi. + Zlobnost ali iditstvo? Današnji »Slovenski Narod dokazuje z notico »Odmev zagrebških občinskih volitev v Splitu«, kakšni mojstri da so »klerikalci« v dema-goštvu. Za dokaz navaja pisanje klerikalne »Hrvatske Riječi« v Splitu in »klerikalne »Hrvatske Sloge« v Sarajevu. Kdor se količkaj zanima za politična vprašanja in za jugoslovansko časnikarstvo, mora vedeti, da sta tako splitska »Hrvatska Riječ«, kakor sarajevska »Hrvatska Sloga« oficielni glasili Hrvatskega bloka. To bi prav gotovo morali vedeti vsaj v uredništvu lista kot je »Slov, Narod«, Zato je popolnoma upravičena domneva, da se pri pisanju slične notice zanašajo na nevednost svojih čitateljev, za kar se bo večina naroč-kov gotovo prav lepo zahvalila, + Značilne za novo vlado so tri točke: padec Pribičeviča kot notranjega ministra, vzpostava državnih podtajnikov-k o n t r o-1 o r j e v nad raznimi resortnimi ministri in končno popolno preziranje samostojnih kmetov in muslimanov od strani velikih vladnih strank. Vsi ti znaki kažejo, da je nova vlada zelo bolna. + Protič o trajnosti nove koalicijske vlade. V »Radikalu« od 17. t. m. piše Stojan M. Protič: »Če ugotavljamo na eni strani činjenico, da se je radikalna stranka v najširših svojih slojih dvignila kot en mož proti zvezi z demokrati kljub avtoriteti svojega mnogozaslužnega voditelja, in če vidimo na drugi strani dejstvo, da se radikali ne morejo sporazumeti s Hrvati, dokler stoje v zvezi z demokrati, potem spoznamo, da mora biti sporazum samo začasen, da nima nobenih izgledov na uspeh in da ostane kakor »svaki krpež — jedan trenutni trpež«,« + Kaj hoče Protič? Na to vprašanje odgovarja demokratska »Pravda« od 17, t. m,: »Protič dela na dve strani, V radikalni stranki je razpalil staro želio za samovlado radikalcev. V tem oziru je imel srečo in na kongresu radikalne stranke se je videlo, da je koalicija demokratov in radikalcev dalje nemogoča. To je delo Stojana M. Protiča. Razcep v radikalni stranki pa je bil Protiču potreben za njegov drugi cilj: za revizijo ustave. Tudi na tem potu mu sledi radikalna stranka, ker veruje, da bo Protič izbojeval druge strankarske cilje.« -t- Državni avtomobili. Na eni zadnjih sej finančnega odbora so razpravljali tudi o famoznih državnih avtomobilih. Med drugim so ugotovili, da se vozi na račun prometnega ministrstva v samem Belgradu 51 državnih avtomobilov, 4 pa izven Belgrada. Stroški za razne ministrske avtomobile, garaže in bencin znašajo nad 100 milijonov dinarjev ali skoro pol miljarde kron. + Skrb za armado, Belgrajska demokratska »Pravda« od 18. t. m. javlja o sa-mostojnežih: »Pucljeva skupina ne zahteva za sebe nič, naglaša pa potrebo zakona o vojski in o izenačenju davkov.« -j- Nov napad na svobodo tiska. Ravnatelj subotiške državne gimnazije je ob prilike proslave Sv. Save zapoved?1 tudi katoliškim dijakom, ki jih je na gimnaziji 90 odstotkov, da se morajo udeležiti proslave v pravoslrvni cerkvi. »Neven« je ob tej priliki priobčil uvodnik »Mir i Bog«, v katerem je v imenu katoliških staršev zahteval, da se katoliški učenci ne smejo siliti, da prisostvujejo obredna pravoslavne cer- kve. Radi tega članka je policijska oblast » Subotici odredila, da »Neven« ne sme izhajati mesec dni. Ta odlok je policija motivirala s tem, da se z navedenim člankom neti mržnja med pravoslavnimi in katoliki. Ta motivacija je zelo značilna za danaSnJi režim. Po njej je dovoljeno, da se žali verski čut katolikov in se smejo ti siliti, da izvršujejo dela, ki so jim prepovedana; ako pa se katoličani pritožujejo nad tem, potem se s tem goji mržnja do pravoslavnih. Na tem mestu je bilo že ponovno govora o članku ustave, ki govori o tisku, zato ne bomo ponavljali. Opozarjamo samo, da je bil »Neven« edini list, ki je šc pod mažarsko vlado pisal in vzgojeval Bunjevce v narodnem hrvatsl em duhu. -f Sestanek med Briandom in LIoyd Georgom se vrši te dni v Londona. Lloyd George namerava prepričati Francijo o tem, da je v svrho ozdravljenja evropskih financ potrebno, da Francija znatno reducira svojo armado. Nemčiji naj se kolikor-mogoče olajša odplačevanje reparacij. Rusiji^ treba gospodarsko pomagati. Francijo hoče Anglija zavarovati proti vsem even-tualnostim na ta način, da se z njo točno dogovori glede smernic skupne politike, zlasti v Orientu. Francoska javnost je slej-koprej proti vsakemu zmanjšanju armade. -f Važna Izjava Lloyd Georga. L!oyd George je sprejel 16. t. m. deputacijo delavcev, ki mu je z ozirom na vprašanje brezposelnosti predložila zahteve zadnje delavske konference. Delavci predlagajo potrebne odredbe ža stabilizacijo valute, uničenje vojnih dolgov in priznanje sovjetske vlade. Lloyd George je odgovoril, da gospodarski položaj drugih držav ni nič boljši od položaja v Angliji. V Franciji ni tolike brezposelnosti, ker se je njeno prebivalstvo po vojni zmanjšalo, angleško pa se je zvišalo. Razun tega so delovne sile v Franciji zaposlene pri zgradbah v opusto-šenih pokrajinah. Kaj bo ootem, pa ne vemo. Zvišanje produkcije v Nemčiji je tudi le umetno. Ljudje se hočejo znebiti papirnatega denarja, ki čedaljebolj pada, in ga zamenjujejo za blago. Kar se tiče reparacij, nihče ne zahteva od Nemčije več nego to, da popravi narejeno škodo. Tega ji zavezniki ne morejo odpustiti. Anglija želi vpo-stavitve normalnih gospodarskih odnošajev v Evropi, toda treba je premisliti, da Francija ne more spraviti svojih financ v ravnovesje če ji Nemčija ne izplača reparacij za med vojno povzročeno škodo. Kar se pa tiče vojnih dolgov sploh, je Anglija dolžna še okoli 1 milijon funtov šterlingov (zelo malo), zavezniki"pa so ]i dolžni okoli 2 milijona funtov brez obresti. Vprašanje uničenja teh dolgov naj bi prišlo pred posebno konferenco. Tudi glede Rusije jo potrebna konferenca, toda tudi to vprašanje je zelo težavno, ker Rusija ne razpolaga z nobenim jamstvom, da se ji dovoli kredit. Sicer pa da bo o vseh teh vprašanjih govoril z Briandom in bo vesel, če mu bodo delavci dali kakšnih dobrih nasvetov. -f Vprašanje izbrisa vseh dolgov med državami entente je baje tudi v Franciji našlo ugoden odmev. V tem slučaju bi se tudi Francija ne upirala dovoliti Nemčiji znatne olajšave pri odplačevanju reparacij. Zahtevala bi pa, da Nemčija odpravi carino na vse blago iz zavezniških držav. -f Pogodbo z Irsko, glasom katere postane Irska svobodna država, je sprejela angleška nižja zbornica s 401 glasovi proti 78, višja pa s 166 proti 47. Irski parlament o pogodbi še debatira in je izid še večino negotov. 4- Za angleško-francosko-nemško entento se zavzema »Daily Chronicle«. Imenovani list se obrača proti militaristični struji v Franciji in meni, da se morajo demokratični elementi v Angliji, Nemčiji in Colomba. » Prosper Mčrimče. — Poslovenil —S—, X. Ker je bil Orso že v mladosti ločen od svojega očeta, ni ime1 sreče, da bi ga na-t dvo poznal. S petnajstim letom je zapustil Pietranero in odšel študirat v Pizo; potem je stopil v vojaško šolo, dočim je njegov oče Ghilfuccio hodil po Evropi s svojim cesarskim orlom. Na celini ga je Orso redkokdaj videl, le 1. 1815. se je znašel v polku, ki mu je poveljeval njegov oče. T >-da v disciplini neizprosni polkovnik je postopal s svojim sinom kakor z drugimi mladimi poročniki, to se pravi zelo strogo. Spomini, ki so Orsu ostali na očeta, so bili dvojne vrste. Spominjal se ga je iz Pie-tranere, ko mu je zaupal svoj meč, ko mu je dovoljeval, da je pobiral naboje iz njegove puške, kadar se je vrnil z lova, ali kako ga je kot otroka posadil prvič za družinsko mizo. Potem si je pa predstavil polkovnika della Rebbia, ki ga je za kako lahkomiselnost poslal v zapor, ki ga ne kliče nikoli drugače kakor »poročnik della Rebbia, vi niste na svojem mestu v bitki, tri dni zapora«. — >Vaši strelci so pet metrov predaleč od nadomestnih čet, pet dni zapora.« — »Opoldne ste pet minut imeli policijsko kapo, osem dni zapora.« Samo enkrat se spominja, da mu je v, Quatre Bras rekel: »Prav dobro, Orso, toda pamet.« Sicer pa spomini nanj kot vojaka niso prav nič spominjali nanj kot družinskega očeta v Pietraneri. Pogled na družinske prostore, kjer je preživel svoje detinstvo; pohištvo in oprava, ki jo je rabila še pokojna mati, ki jo je tako nežno ljubil, mu je vzbudilo množico sladkih in grenkih čustev. Temna bodočnost, ki se odpira pred njim, nerazumljiv nemir, s kakršnim ga navdaja sestra in vrhu tega še misel, da pride miss Lidija v njegovo hišo, ki se mu je zdela danes tako majhna, ubožua, tako malo primerna za razkošja vajeno osebo, zaničevanje, s kakršnim jo morda navdajo vse te okolnosti — vse te misli so tvorile v njegovi glavi zmedo in so ga navdajale s popolnim obupom. Sedel je k večerji v velik, lesen, črn naslonjač, kjer je že njegov oče predsedoval družinskim obedom in se smejal, ko je opazil, kako Colomba premišlja, naj li sede z njim skupaj k mizi. Bil ji je hvaležen, da je ves čas med večerjo molčala in se pozneje tako kmalu umaknila, kajti bil je preveč vznemirjen, da bi se mogel ustavljati njenim napadom, o katerih je z gotovostjo vedel, da jih pripravlja. Toda Colomba mu je prizanesla in mu hotela dati časa, da se razgleda. S komolcem si je podpiral glavo in slonel dolgo časa nepremično. Pregledoval je v duhu slike zadnjih 14 dni. Z grozo je gledal to pričakovanje, kjer so se njih nazori in obnašanje do Barricinijev cepili. Opazil je, da je mnenje Pietranere splošno ljudsko prepričanje. Maščevati se torej mora pod kaznijo bo-jazlivca. Toda nad kom se maščevati? Da bi bili Barriciniji krivi umora, tega ne more verjeti. Res so sovražniki hiše; a vendar zahtevajo le strašni predsodki njegovih rojakov, da jim naprti umor. Nekolikokrat je pogledal tabzinon miss Lidije in si po-ponavljal: :>Življenje je boj!« Končno si je rekel: »Iti moram iz njega kot zmagovalec!« S tem dobrim sklepom je vstal in hotel oditi z lučjo v roki v svojo sobo. Kar je nekdo potrkal na hišna vrata. Bila je za obisk neprimerna ura. Takoj se je prikazala Colomba s postrežnico. »Nič ni,« je rekla in odhitela proti vratom. Predno je odprla, je vprašala, kdo trka. Odgovoril ji je sladek glas: »Jaz sem.« Brž je odmaknila zapah. Colomba se je pojavila v obednici, njej pa je sledila mala deklica blizu desetih let. Bila je bosa, opravljena v cunje, glavo ji je pokrival slab robec, izpod katerega so sc usipali kodri kakor krokarjeva krila črnih las. Otrok je bil suh, bled in ožgan od solnca, a iz njegovih oči je sijala razumnost. Ob pogledu na Orsa se je deklica boječe ustavila in ga nerodno pozdravila; potem pa je tiho govorila s Colombo in ji stisnila v roko nedavno ubitega fazana. »Hvala, Chill,« je rekla Colomba. »Zahvali se stricu. Se mu dobro godi?« »Prav dobro, gospodična; njegov po-klon. Nisem mogla priti preje, ker se je zakasnil sam. Ostala sem v gozdu tri ure in ga čakala.« »In nisi še večerjala?« »Ne še, gospodična, nisem imela časa.« »Takoj ti dam večerjo. Ima stric še kaj kruha?« »Malo, gospodična; a zlasti mu manjka smodnika. Glej sedaj je zrel kostanj in ne rabi drugega kakor smodnik.« »Dam ti za strica hleb kruha in smodnika. Reci mu, naj ga hrani, ker je drag.« »Colomba,« io je poklical Orso in jo francosko ogovoril. »Komu si vendar tako naklonjena?« »Ubogemu banditu iz vasi,« je odgovorila Colomba v istem jeziku. »Mala je njegova nečakinja.« »Mislim, da bi lahko bolje naložila svojo darove. Čemu dajati postopačem smodnik, ki ga bo rabil le za zločine? Brez te obžalovanja vredne šibkosti nasproti ban-ditom, ki se zdi, da je tu lastna vsem ljudem, bi bili banditi že davno izginili s Korzike.« »No, najslabši tudi niso ti ljudje, ki žive pod milim nebom.« »Daj jim kruha, če hočeš, tega ne smemo nobenemu odreči; da jih zalagate a smodnikom, tega ne razumem.« Franciji /družiti, da se omogoči gospodarsko vstajenje sveta. -f Kitajsko vprašanje se v Washing-tonu rešuje dalje. Pogajanja med Kitajsko in Japonsko glede vrnitve Šantuna jako počasi napredujejo, ker se Japonska noče nikakor odreči vrhovne kontrole nad šan-tunsko železnico. O južni Mandžuriji se ne razpravlja, ker je Japonska sploh ne prišteva h Kitajski. Amerika je k stališču Japonske zatisnila obe oči. — Revizija šolskih knjig. Belgrajski listi so večkrat objavljali pritožbe, da v raznih učnih knjigah za ljudske in srednje šole kar mrgoli raznih avstroogrskih patri-otičnih pesmic in sestavkov. Ministrstvo prosvete je sedaj odredilo, da se morajo vse šolske knjige za ljudske in srednje šole predložiti v 3 izvodih ministrstvu prosvete do 1. jan. 1922. v novo oceno in pregled. Pisatelji in izdajatelji pa so dolžni, da plačajo sami honorar referentom in sicer v višini, ki jo bo odredil glavni prosvetni odbor, — Takso na iaserate nam napovedujejo nekateri zagrebški listi in to v neki tako čudni obliki, da je pač noben normalno misleč človek ne bi mogel priporočati. Ker se nam vsa stvar zdi zelo neverjetna, bomo v jutrišnji številki objavili na prizadeto mesto primerno vprašanje, naše gg. poslance pa že danes opozarjamo, naj obračajo vso pozornost na ta najnovejši napad na naše časopisje. — Inkvizicija orožnikov. Zagrebška »Slobodna Tribuna« prinaša pod gornjim naslovom sledečo notico: »Da niti orožniki po vaseh ne morejo biti boljši od policistov v predmestju glavnega mesta, so dokazali orožniki v vasi Šimanovci. Neki Peter Radivojevič iz Šimanovcev je bil osumljen tatvine žita in je padel v roke orožnikom, ki so vodili proti njemu preiskavo. V napačnem prepričanju, da so poklicani oni, da utrdijo resnico in ne sodišče, so pričeli osumljenca siliti na priznanje tatvine s starimi inkvizitorskimi sredstvi, ki so ža-libog v Jugoslaviji zopet prišla v veljavo. Ker manjše mučenje ni zaleglo, so se gospodje lotili dosedaj še nepreizkušenega sredstva: zbasali so osumljenca v dimnik in tam kadili in dimili izpod njega pel dni in pet noči, dokler niso iz posušenega človeškega mesa iztisnili kapljico priznanja, kakor je nekoč Kraljevič Marko iztisnil kapljico vode iz suhe drenovine. Kmalu nato pa se je dognala popolna nedolžnost osumljenca.« — Nam se zdi ta dogodek skoraj neverjeten in prepuščamo vso odgovornost »Slobodni Tribuni«, ki pa velja za resen list. — Strašna noč na Savi, Po zagrebški Slobodni Tribuni« posnemamo. Brodarski sindikat SHS oskrbuje promet med Bel-gradom in Zemumom, Za to ima tri stare in izrabljene parnike, ki nosijo ponosna imena: Prešern, Strossmayer in Avala, ki jih nikdar ne popravlja, pač pa neprestano dviguje cene. 1, dccembra okrog 4. ure popoldne je odplul parnik »Avala« iz belgrajske luke nabito poln potnikov. Ko je Erispel na sredo Donave, se je nekai po-varilo pri stroju in parnik se je moral usidrati. Nato so pričeli z vsemi sirenami in piščalkami klicati na pomoč, ali se nihče ni odzval. Šele ob 5. uri zjutraj so popravili stroj in mogli odpluti dalje. Lačni, prezebli in vsi prestrašeni potniki pa so celo noč čakali, kdaj se pogreznejo v vodo. To se je zgodilo komaj 2 km od luke in sedeža brodarskega sindikata. »Kaj takega se lahko dogodi samo v deželi, ki je v bližini Orienta, v deželi lenobe in nereda, kjer zna vsakdo samo grabiti in izrabljati, a ni ga, ki bi pomagal bližnjemu v nesreči.« — Prepovedana lista. Minister policije js prepovedal razširjanje lista sBulletin Comrministec, ki izhaja v Parizu in lista »Piccolo«, ki izhaja v Trstu. Oba lista pišeta proti naši državi. Kmalu bomo od ostalega sveta r jpolnoma zrplankani. — Radi pomanjkanja premoga je na Hrvatskm ustavljenih mnogo vlakov. — Iz ječe — v urad. Belgrajsko »Videlo« piše: »Neki srezki načelnik zapoveduje svojemu pisarju: Prosim Vas, napišite pismo na sodišče, da naj gospoda Jova-na N. takoj pusti iz ječe, ker ga je gospod Pribičevič imenoval za pisarja tega sreza.« — Iz časnikarskega sveta. V Belgradu je 18. t m. izšla piva številka neodvisnega dnevnika »Vreme«. Glavni urednik lista jc Krsta M. Lukovič. — Isti dan je v Zagrebu pričel izhajati »neodvisen« dnevnik »Pokret« poti uredništvom Ajite Kovača. List bo »lupal po podmuklim i neiskrenim glavama«. — Slavka mesarjev v Osijeku. Ker se jim zde maksimalne cene prenizke, so pričeli mesarji v Osijeku z pasivno rezistenco. Ne kupujejo in koljejo več živine. Vsem tem mesarjem bo glavarstvo odvzelo obrtni list. — Smrtna avtomobilska nesreča. 15. t, m. se je vozil šofer zagrebškega vele-industrijalca Prpiča z neko damo. V bližini vasi Oroslavje na velikem ovinku sc je avto prevrnil. Šofer je bil na mestu mrtev, dama pa t?,žko poškodovani. — Veliki sneženi zameti v Srbiji. V severovzhodnem delu Srbije je zapadel sneg v toiiki meri, kakršne že dolgo ne pomnijo. Vsled tega je že ve* :ot 14 dni ustavljen ves železniški in potniški promet. — Čreda volkov se je te dni pojavila v bližini Sarajeva. V vasi Lukavice so raztrgali več glav živine. — Pop — hajduk. Jordan Miladinovič, pravoslavni duhovnik iz Spančeva, je s 17 drugimi možmi pobegnil v gore. Oblasti so jih razglasile za hajduke. — 5 oseb ubitih od mine. V bližini Bi-tolja je neki kmet našel mino in jo razkazoval svojim sovaščanom. Pri tem je mina eksplodirala in ubila 5 oseb, 6 pa težko ranila. — Ustavljen promet na Donavi. Radi množice ledu je ustavljen do nadaljnega ves promet ua Donavi med Belgradom in Gradiščem. — Usoda duševnih delavcev. Radi današnjih socialnih in gospodarskih razmer je duševnim delavcem življenje skoraj onemogočeno. Na Dunaju se je ustanovilo društvo, ki bo pomagalo onim duševnim delavcem, ki bi se hoteli učiti kake obrti. Te dni se je vršil občni zbor, ki se ga je udeležilo preccjšnjc število pisateljev, slikarjev, kiparjev in drugih znanih umetnikov. — Izboljšanje duhovniških plač v Italiji. Komisija za pravne in verske zadeve je dne 17. t. m. vzela v pretres od senata že odobreni zakonski načrt glede izboljšanja duhovniških plač. Predlog socialistov, naj se zakon sploh zavrže, je bil z veliko večino odklonjen. Tako izgleda, da bo v kratkem tudi v Italiji to vprašanje kolikor-toliko ugodno rešeno potom zakona. _— Podružnicam Slov. Stražo! Mnogo podružnic še sedaj ni naročilo božičnih razglednic. Prosimo, da jih čimpreje naroče. Izvod stane 1.50 K na debelo pa 1.20 K. Naročajo se pri osrednji pisarni Slov. Straže, Miklošičeva cesta 8. Na drobno se rnzprodajajo v Ljubljani v prodajalni KTD (Ničman), v trafiki ge. Modic in v prodajalni gdč. Vehovec na Kongresnem trgu. — Slovenke, naročile si Gospodinjski koledar za leto 1922, ki je izšel v založbi Jugoslovenske Matice. Uredila ga je pesnica Utva. Stane 30 K v knjigarnah, za lanice Jugoslovenske Matice pa 20 kron in se dobiva v pisarni Jugoslovenske Matice, Pred škofijo 21. — Umrl je v Tržiču 17. t. ni. g. Jožef Poba rc, bivši tovarnar usnja in brat umrlega črnomaljskega župnika Stanka Peharca. Pokopali so ga v ponedeljek. Naj počiva v miru! — Samolastni občinski lov trške občine Triič prido dne 24. decembra t. 1. ob 11. uri dopoldne v občinski posvetovalnici v Tržiču na javno dražbo. _ — Razveseljiv napredek. Z zadovoljstvom opažamo, da si naša gasilna društva — spretno izrabljajoč avstrijske valulne razmere — pridno nabavljajo iz Avstrijo gasilno orodje. Predvsem si nabavljajo dobre motorne brizgalne, ki ne potrebujejo toliko ročnih moči, ki so pri požarih vse drugje bolj potrebne, kakor pri strojih. Take brizgne mečejo velike množine vode, in so vsakemu požaru v najkrajšem časa kos. Priporočamo inte-lesiranim krogom, predvsem zavarovalnicam in industrijskim podjetjem, da gredo pri nabavi takih motornih brizgeinic našim gasilnim društvom na roko in da ne krčijo s prispevki, kajti dobro gasilno orodje je tudi njim samim v korist. — Nepošteni gozdni euvai. France Kotar je služil pri Mariji Lichtenbergovi na Habnchu pri Trzinu kot lovski in gozdni čuvaj. Kot tak je posekal i nprodal več smrek. Deželno sodišče mu je prisodilo za to 2 mesecu težke ječe. — Pretep v Besnici. Janez Sušnik, rojen leta 1864 v Sp. Besnici, je 29. septembra v Besnici sunil Janeza Udirja z nožem v levo nadlehtnico in ga je težko ranil. Sedel bo zato v ječi dva tedna in se bo vsaki teden dvakrat postil. — Če kdo preveč ve Andrej Sleme je udaril 21. oktobra Ivana Novaka pod levim robom čela. Ko so ga orožniki še isti dan za to junaštvo stavili na odgovor, jih je pa razžalil. rekoč: >Ali nimate pameti, me lo izprašujete? Če bosta vidva (namreč orožnika) toliko znala, kot jaz, potem bosta že dobra.< Deželno sodišče je prisodilo za lo Slemcu 1 teden zapora. — Nepoštena zakonska dvojica, Jože Stiglič .ie služil koncem leta 191!) na parnih žagali Kobi-jevih dedičev v Borovnici, Podpeči in v Bistrici pri Mariboru. Skupno s svojo ženo Barbaro je pa ukradel Ani Kramar blaga v vrednosti 5920 kron. Kobijevim dedičem je pu ukradel orodja v vrednosti 5294 kron. Deželno sodišče je za to prisodilo Jožetu Stigliču 4, njegovi ženi pa 2 meseca težke ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem vsakih 14 dni. — Z nožem je ranil Jožef Smerkol Antona Kavčiča v nogo. BORZA. Curih, 19. dec. (Izv.) Budimpešta 0.72, Berlin 2. dO, Italija 23.30,, London 21.45, New\ork 515, Praga 6.20, Pariz 40.40, Znoreli 1.90, Varšava 0.10, Dunaj 0.1S, avstr. krona 0.10. Zagreb, 19. dec. (Izv.) Budimpešta 39.25, Berlin 189, Italija 12.12.05, London 1020—1025, Praga 332—333, Pariz 27.20-27.50, Dunaj 4.05-4.15, Curih 51.75-52, dolarji 265-266. g Popis avstro-ogrskih vojnih posojil. Doznavamo, da zbira oddelek za kmetijstvo pokrajinske uprave za Slovenijo v Ljubljani materijal za očuvanje koristi tistih korporacij, ki so podpisale kako av-stro-ogrsko vojno posoilo. Občine bodo ta vojna posojila popisovalo do 15. januarja 1922. Poživljamo občinske urade, zadruge in razne druge občekoristne institucije, da pri občinskih uradih pravočasno prijavijo vrsto, serijo in iznos posameznih avstroogrskih vojnih posojil, ki so jih podpisale. Interesente opozarjamo na ;cc: :!ovna razglasila, ki jih bodo občinski uradi objavili. g Stimies se poda vdnigič v London, da predloži nngleškim induslrinlnim krogom svoj izpopolnjeni in popravljeni načit o skupni ekspioalaeiji naravnih bogastev Rusije. Stinnes upa, da bo mogel v Londonu konferirati tudi z Briamlom. g Stanje papirnatega denarja v Jugoslaviji. Po 1 izkazu z dne 8. decembra jo imela Narodna banka zu 4.645,878.995 dinarjev papirnatega denarja v I promelu. Od zadnjega izkaza za dinarjev 2(3.517.550 več. g Dobava mehkega svinca. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da potrebuje takoj 2000 kg mehkega svinca. Pozivajo se oui, ki so voljni dobaviti lo količino svinca, da pošljejo svoje ponudbe Ekonomneniu odelenju direkcije državnih železnic v Subotici z navedbo cen in časa dobave, kakor tudi ostalih svojih pogojev. g Dobava kovinastega materiala. Ravnateljstvo državoih železnic v Subotici naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se vrši due 11. februarja 1922 pismena ofertalna licitacija glede dobave raznega kovinastega materijala iz bakra, medi, pakfongn, cinka, svinca in cina. Predmelui oglas in pogoji so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. g Sejmski dnevi v Guštanju. Magistrat, trga Guštanja je sklenil, da zopet uvede nekdaj že dobro upeljane tržne dni v Guštanju. Isti 6e bodo vršili vsako sredo dopoldne na glavnem trgu; prvič 4. januarja 1922. Preskrbljeno je tudi, da se bo pripeljano blago prodalo. S lern prideta konzument in producent v neposredni stik, kar bo na vse prebivalstvo gotovo ugodno vplivalo, ker odpadejo do-bičkaželjni prekupci in verižuiki. g Kisik za obrtnike. Urad zu pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta št. 22, je pre-skrbel za obrtnike večjo množino kisika. Intere-sentje naj prijavijo svoje potrebščine na gornji naslov čimpreje. g Dvig angleškega funta v New-Yorku. Zlata pariteta angleškega iutiia je 4 "86 dolarjev tu med vojsko je angleška vlada izkušala to pariteto z najrazličnejšimi sredstvi po možnosti vzdrževati, ker je v Združenih državah nabavljala velikanske množine vojnega materijala. Po vojski jo padla umetna kontrola in padel je tudi funt šterling ter jo februarja 1920 dosegel najnižji kurz, blizu 3 20 dolarjev. Zatem je fluktuiral ter je šo pred par meseci notirat 3 G0 do 370 dolarjev, v zadnjih par tednih se je pa jei zopet dvigali, je hitro prišel na <1 dolarje iu je zdaj že presegaj 4 20 dolarjev ter ima še tendcuco navzgor. Vzrokov jo več. Predvsem je nanj vplivala ugodna rešitev irskega vprašanja ter zadovoljivi potok vashingtpnske konference, kjer Velika Britanija zopet dosega velike diplomatične uspehe. So pa pri tem tudi gospodarski vzroki. Angleška nikakor ne zanemarja svojega izvoza v Ameriko, dočim je bit zadnjo jesen izvoz ameriške pšenico iu bombaža na Angleško dosti manjši kol lansko leto. Vendar se pa sodi. da je zaenkrat kurz dosegel višek, ker zaenkrat še ni čisto jasno, na kak način se bodo uredile velikanske obveznosti, ki jih ima Angleška v Ameriki izza vojskinih časov. g Ameriška zunanja trgovina v novembru. V novembru t. 1. je znašal ameriški izvoz okrog 300 milijonov dolarjev (1. 1920 : 676 milijonov dolarjev), uvoz pa 211 milijonov dolarjev (1. 1920: 321 milijonov dolarjev). Za prvih 11 mesecev t. L je znašal ekport 4.191,246.000 dolarjev (1. 1920 : 5 sovine. lj V ravnateljstvo Mestne hranilnice so bili včeraj v seji Upravnega odbora izvoljeni gg.: Zajec Albin, Pire Jože, dr. Petrič. Rilco Jug in dr. Pestotnik. lj karilativua zveza ^Dobrodelnost«Danes ne bo odborove seje karitatlvne zveze Dobrodelnosti«. S tem preklicujem svoje tozadevno povabilo pri zadnji seji. Kedaj bo prihodnja seja, bom pismeno sporoč'1 vsem p. u. gg. odbornikom in od-iiornicani. — Predsednik. lj Za oskrbo ubogih. Mestni mugistrat pošilja te dni vsem imovitejšim ljubljanskim krogom pozive, naj bi se zavezali vsak mesec prispevati poljuben znesek za oskrbo ubogih. S tem bi se odpravilo dosedanje podpiranje posameznih ubogih po hišah ter bi vsi zares potrebni ubogi dobival, poslej primerne mesečin podpore na magistratu. Izjave je vračati mestnemu knjigovodstvu na magistratu, Galletova hiša, II. nadstr. Ker sc pozivi morda niso poslali komu, ki bi se sam rad odkupil dosedanjega nadlegovanja, naj bi se oni, ki žele to plemenito akcijo podpirati, zglasili zaradi poziva v mestnem knjigovodstvu! lj Kolo SHS sester ima v torek 20, t. m. ob 4. uri važno sejo. lj Gg. hišni gospodarji v Ljubljani se opozarjajo, da se vrši v Ljubljani popis hiš in stanovanj po stanju dne 20. decembra 1921. Ker je bila ob priliki zadnjega ljudskega štetja izražena želja, da bi se k ljudskemu štetju pritegnili tudi hišni posestniki, so se za sedanje ljudsko štetje natisnili dvojni obrazci in sicer prvi za hišo, drugi pa za vsako stranko. Gg. hišni gospodarji se vsled tega opozarjajo, da natančno pregledajo vso stanovanjske pole, katere izpolnijo stranke, ker ko za resničnost navedb strank na prvi strani stanovanjskih po!, osebno odgovorni. To polo, ki jih izpolnijo stranko, morajo hišni gospodarji sopodpisati. Hkratu se opozarjajo, da morajo za vsako hišo, ki ima lastno hišno številko, izpolniti posebno hišno polo in priložiti hišni poli le stanovanjske pole onih slrank, ki stanujejo v popisani hiši. Če bi kdo do 20. decembra 1921 ne dobil pol ali bi jih dobil premalo, naj se nemudoma zglasi v mestno posvetovalnico na magistratu. — Kdaj se bodo oddajule izpolnjeno hišne in stanovanjske pole, se bo objavilo v listih. !j Smrtna nesreča na drža/nem kolodvoru V nedeljo v'b pol 9. uri zvečer tc jc zgodila na državnem kolodvoru strašna nesreča. Uslužbenec državne železnice, svak ravnatelja »Vzajemne posojilnice in ljublj. obč. svetovalca g. Franca Orehka, Ivan Borštnar, star 49 let, je skočil iz poštnega voza in je prišel pod neko lokomotivo, ki se je ravno takrat peljala mimo. Kolesa so revežu odrezala obe nogi. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je vsled izkrvavljenja umrl, V zadnjih trenutkih njegovega življenja ga jc še obiskal g. obč. svetnik Orehek, kateremu jc Borštnar stisnil roko, rekoč: »Skrbi za moje otroke!« Ponesrečenec je zapustil vdovo in dvoje otrok. — Poroča se nam še, da je povzročila Boršt-narjevo smrt okolnost, ker na državnem kolodvoru za slučaj nesreč ni vse preskrbljeno za hitro in uspešno pomoč in ker ni tudi izurjenega osobja, ki bi lahko prccej poškodovance obvezalo. Zdravniki v bolnišnici Borštnarja niso mogli več rešiti, ker ni bil precej po nesreči že na državnem kolodvoru tako obvezan, kakor bi ga 'bili morali obvezati. lj Odkrita velika tatinska družba. Poročali smo, da je policija aretirala vlomilce pri Mencingerju Jožeta Dacarja in njegovega tovariša bivšega Golobovega hlapca Ivana Ermana, medtem ko je tretji sokrivec ušel. Policijska preiskava v tej zadevi, katero vodi g. revirni nadzornik Podrcber-šek, je ugotovila, da je ukradel Erman g. Golobu dve konjski opremi. V zadevo sta zapletena tudi, znana trgovka s čevlji 46 letna Marijri Kogoj in njen 28 letni 'ljubimec Ivan Gogala in sta že oba pod ključem. Pri Kogojevi so našli 14 m dolg trans-misijski jermen, veliko žarnic, zlatnine in drugo blago, katero je Kogojeva najbrže odkupila tatovom in je blago, katero ji je policija zaplenila, vredno do 200.000 kron. Policijska preiskava sc še nadaljuje. lj Tatvine. Pes, vreden 8000—4000 K je bil ukraden profesorju Josipu Kremenšeku. — 17.000 kron je bito ukradeno trgovcu Ivanu Zaloščku iz Boštania na glavnem kolodvoru. lj Prijeti novitren tat. Policija jo prijela Cerarja Matijo, hlapca pri Khamu, kateri jo prišel meseca junija iz mariborske kaznilnice. Ječa tatu ni izboljšala in je ukradel Vinku Setnikarju v Dobu obleke za 7000 K. lj Ogenj je nastal v ponedeljek zjutraj v sla-uoauju g. Vaneka. Zgorela je posteljna preproga in hlače. V sobo, o kateri je gorelo, sta prišla dva policijska stražnika, katera stu požar pogasila šc prej, predno so prišli gasilci. lj Mestni gospodarski urad ima na razpolago več božičnih drevesc. Dobe se na Gradu ali na Kongresnem trgu po 4—-30 K. Proslava desetietofee Proslava desetletnice »Ljudskega odra« se je vršila v prenovljeni in okrašeni dvorani Ljudskega doma. Poleg odličnih gostov, ki so počastili predstavo, da poudarijo pomen ljudskega gledališča, se je zbralo številno občinstvo, ki redno obiskuje predstave »Ljudskega odra« v znak zahvale in priznanja. Po slovesni overluri je v Janezovi maski govoril slavnostni govor upravnik ^Ljudskega odra« g. Peršuh. Spominjal se dr. Kreka, ki je ljudsko gledališče zamislil, ter vseh onih, ki so ze zanj žrtvovati svoje sile, predvsem pogojnega Stocklingerja, ki se ie žrtvoval do zadnjega diha. Kdor je poslušal iskrene besede o požrtvovalnem delu in videl ozko vez med igralskim zborom in občinstvom, ta je doumel pomen ljudskega gledališča in njegovo veliko vzgojno in estetično nalogo. In očigled težkim žrtvam, ki jih doprinaša članstvo v svojem idealnem stremljenju, je zvenela iz upravnikovih besed užaljenosl nad onimi, ki neopravičeno stavijo ljudskemu gledališču razne ovire in ne znajo ceniti teh brezprimernih žrtev nesebičnosti in čistega idealizma. Razodel nam je, da namerava uprizoriti »Pasijon«, ako bodo sredstva dopuščala, Smatramo, da je prav to naloga »Ljudskega odra« in da ga mora pri tem delu naše občinstvo krepko podpreti ter omogočiti dostojno predstavo. Na koncu govora je upravnik predstavil zbranemu občinstvu ves igralski zbor v živi simbolični sliki: Za vero in domovino. Zaslor sc je vnovič dvigni! in začel ic »Divji lovec« pod vestno režijo najstarejšega člana »Ljudskega odra« g. Novaka. »Divji lovec« postaja za »Ljudski odcr< zgodovinskega pomena. Igralci so se potrudili, vsi brez izjeme, in resno vršili svojo nalogo do zadnjega prizora. Občinstvo je napeto sledilo sicer znani, a vedno novi igri in dajalo z navdušenim ploskannjem izraza svojemu priznanju. Bili so prizori, ki so občinstvu izsilili solze bodisi sočutja bodisi smeha. Proslava desetletnice je vsem č'anom sijajno zadoščenje. K izborni pred-stavi čestitamo. ^Ljudskemu odru* pa Kli-r no: r,Le naprej po začrtani poli v delu z;-, naše ljudstvo in njegovo prosvoto!« .pr O ljudski univerzi predaval nedeljo, dne 18. t m. ob 10. uri dopoldne v nabilo t'1"1 <'; veliki dvorani univerze g. profesor O s v a i d. P edavatelj je zelo izčrpno govoril o tem, kakšne Tf loge imej idealno zamišljena institucija za izobrazbo najširših slojev ljudstva O ljudski mij-*srzi vladajo zelo napačni pojmi, kakor da se iz-ihrazba ljudstva doseže zgolj s serijo uujrazllčn«;'-lih predavanj, kj nai »popniarlzirajot znanost, "'.avod m razšlr.ienje iu poglobi jen je izobrazbe (ed ljudskimi masami ima skrbeti tako za iz-brazbo uma kakor za izobrazbo srca hi volje, ato ima podajati solidno izobrazbo in zahteva v enem oziru še več truda in sposobnos'i nego specialistična intelektualistična znanost vseučilišča, ■•rof. Osval i ja nato obširno obrazložil ustroi ljudske visoko šole na Danskem, ki podaja izobrazbo kmetu, obrtniku in delavcu ua tak način, da ga ne odteguje poklicu, ga ne napolni s popularnimi frazami-enodnovnicami in re rodi praznega napuha, marveč le budi in okrepita ljubezen do delovnega poklica. Naša naioga je, da razmišljamo, kako bi prišli do analogne, našim razmeram prilagojene institucije na Slovenskem. Predavatelj je osvetlil to vprašanje tako vsestransko in temeljito, da je žel veliko odobravanje navzočega občinska Glavni uspeh predavanja ie bil ta, da so se vsi ž'ivo zavedli, da ne smemo vprašanja vlju Isko univerze« vzeti tako na lahko roko, kakor se navadno. — V debati je g. nadzornik prof. Polja-nec opozari.il na veliko brezdno, ki zija danes med ljuristsom in inteligenco. Glavni vzrok vidi v tem, da iiiteligent nima pojma o delu ljudstva, nje.go\ih gospodarskih potrebah in načinu mišljenja. — G. nadzornik E. Gangl in šef prosvetne uprav e dr. Skaberne priporočata sodelovanje akademičnega socialno - [>edagoškei>a krožka, ki je priredil to predavanje., in učiteljstva v svrho ustvarjenja ljudske univerze. — Gospa & 11 b i i e v a svari pred zanešenjem strankarskih pogledov v to velevažno zadevo. -- Nadučitelj H r o v a t opozarja na pomen antialkoholnega dela in naglaša, da se morajo uaiiki in praktično življenje prosvetnih voditeljev ljudstva medseboj skladati — Med poslušalci smo pszili tudi predsednika SKSZ, dr. Rožič a. pr :-Hudi čas is. DruS.a sv. Mohorja je kupila pravico do vseh natisnjenih in še nenalisnjenih spisov pisatelja dr. Fr. Detela. Izdala je ravnokar prvi ilustrovani zvezek njegovih /.branili spisov, ki obsega zgodovinsko povest -Hudi časi. tn vesejo igro »Blage duše-. Slike je risal g. -r. Sterle, aka-iemiški slikar in vodja slikarske šole v Ljubljani. £ god ovinka povest bo zanimala vse ljubitelje lepi>-slovneaa fctiva in vse častivoe priljubljenega pisa telja. Veseloigra i Blage dušei pa bode razveselila tembolj slov enski svet. kei" potrcbuieto ua*-a gleda-lišča nalbolj izvirnih iitroka/.ov. — Knjiga se dobi v vseh knjigarnah in stano 20 K. pr Nove slovenske revije. Z novim letom začne izhajaH cela vrsta novih revij. Pod redakcijo dr. Cesarja izide okoli 10. januarja »Socialna Misel", Albin Pre.peluh bo izdajal .Nove Zapiske«, organizacija bivše Svete vojske do izdajala mesečnik, menda pod naslovom »Poštenjak«-, slovensko katoliško dijaštvo, ki je dozdaj imelo skupaj s hrvatskim >Luč«, bo izdajalo z novim letom lastno revijo, koje ime še ni določeno, »Trije Labodje« so že izšli, istotako i Zbornik za unietnos'no zgodovino« in './Drama.-, ki jo frdaja mariborsko narodno gledališče vsakih 14 Ini, nanovo začne izhajati list tu srednješolsko katoliško dijaštvo '✓Mentor«, tudi celjsko dijaštvo in dijaštvo iz zasedenega ozemlja namerava izdajati svojo revijo. S tem pa sezija novih revij gotovo ni končana. Vsekakoi ta pojav kaže, da kulturno življenje pri nas z naglimi koraki napreduje. pr Trije labodje. Prejeli smo prvo številko te revije, ki jo izdajajo zatopniki takozvaue slovenske mlade umetnosti« in jo urejujejo Anton Podbevšek, Josip Vidmar in Marij Kogoj. Pesmi so več ali manj slično proizvodom ^-človeka z bom bauil,. Proza ie nekak poizkus, utreti tudi v njej pot, po kaicri hodi Podbevšek v -.poeziji«. Najboljše v celi reviji so slikev-ke priloge bralov Kraljev ia Pilona ter glasbeni prilogi Marija Kogoja Skico Ta klavir iu \0!ožuost'., solonapev s klavirjem. Naslovna slLiia F. Kralja je pa popolnoma pogrebna. pr Lokiuuit slavisliko v Padovi. Na .starem vseučilišču v Padovi se je ustanovil lektorat m slavisti!'.; ■, V se sčasoma pre-osnujo v fflro'-.,U<5!V'> volieo za slavistiko. Čeftko-lovat-ka vlada je poslal:1 -.birko reških knjig !>•'••' temelj -/.-t slovansko knjižnico. pr Odkrita RčUibraiitHova slika. Znani poanavstelj Rembradta dr. dc Oroot je odkril v Fraoklurtu neki mali portret, ki ga je spov.nsl ta delo Remi ; mdta. To delo »o smatrali poldrugo stoletje za izgubljeno. Narodno r?!@$šče. Drama. Torek, 20. dec,: Zapr'o. Sreda, 21. dec.: :Roza Berudova-:. A. Četrtek. 22. dec,: ••Revizor.. Izv. Petek, 23. dec.: Zaprto Sobota, 24. dec,: Zaprto. Opera. Torek, 20. dec.: 'Boris Godunov«.. i'.. Sreda, 21 dec,: -Bohčme:. D. Petek, 23. dec.: Zaprto. Sobota, 24. dec.: Zaprto. Iz gledališke pisarne. V četrtek, dne 22. t. iti. odpade zaradi nepremostljivih ovir predstava »Carmen«. Mesto nje bodo plesali bajet 'Labodje jezero* za red E. [ep odra« nam ie poslala to-lo zahvalo: Nismo morda ob naši desetletnici nudili tega, kar je iavnost pričakovala. Vsekako pa bo moral sleherni, ki pozna težave, s katerimi so združene prireditve našega odra, priznati, da smo storili vse. da desetletnico dostojno ljudskega gledališča proslavimo. Ako povemo, da jv-j igralec »Tineta; nenadoma zbolel iu je moral njegovo vlogo v zadnjem trenutku prevzeti režiser sam, da dvorane nismo mogli primerno teniperiraii, kor je v soboto (»opoldne naenkrat počila cev v parnem kotlu itd., potem nam nedostntkov nihče no bo uimerlh Du pa je proslava kljub vsem tem težavam obdržala primerno obliko, gre zahvala neštetim do-biotnikom in prijateljem katerim si šteje uprava Ljudske;'« odra v čast Izreči najiskrenejo zahvalo. V prvi vrsti veljaj naša zahvala oačelniku oddelka za prosveto in vere g. dr. Skabernelu, ki je osebno počastil proslav ter s svojim velikim Zanimanjem m naš oder moralno podpiral naše delo v zadujih letih. Brez dvorna gre samo njegovi veliki ljubezni do uspešnega razvoja ljudske dramat-ske umetnosti zushiga, da je mogel Ljudski oder ob svoji desetletnici sploh nastopiti On ie bil prvi, ki je čutil potrebo crmotne pomoči našemu gledališču in jo prvi tudi uudil. Kič manjšo zahvalo uo dolgujemo upravi kr. narodnega gledališča v Ljubljani, ki je Ljudskemu odru že ponovno priskočila dejausko na pomoč, ob njegovi desetletnici pa iso sedaj sta izšla dva zvezka. Prvi prinaša p.-!dejau?»*o ljudsko igro ■•Lovski tat-., dragi pa Auton Medvedovo ljudsko igro r-Stari iu mladi . prvi zvezek btano brez poštnino 2.60 din., drugi pa 1 din. 01*; igri sta lahko zmagljivi iu ju našim odrom toplo priporočamo Posebne tantijeme ui, pač pa si morajo odri naročiti 10 izvodov Igre, ki jo hočejo uprizoritL Naroča se pri. Osrednji pisarni SKSZ, Ljubljana, Ljudski dom. Sin ubijalec matere. .Janez Kranjc iz Gradišča v Halozah, nezakonski sin Ano Smigovc. je. obtožen, da je « sei'iro udaril &vojo mater no glavi. vsled česai ie mati umrla. Niegova mati, vdova, jo živela nemoralno kar jo je popo noma odtujilo sinu, ki so je vrnil iz vojne telesno iu duševno oslabljen. Prišlo je večkrat med sinom in ma er o do prepirov, ker bi se bila mati rada znebila sina Začetkom julija je mati nesla svojemu ljubimcu pečeuko in gibanice To je sina razburilo. Očitaj je materi, na ni prav, da ona nosi najboljše stvari z doma in gre vesel ačit, dočim je doma vse polno dela. To je pa mater razkačilo, prijela je zi, sekiro in ž njo grozila sinu. Sin ji .e iztrgal sekiro in mater udaril po glavi. V bolnici v Ptuju umirajoča n»s,rečnica jo spoznala svojo krivdo ter sinu odpustila. Tragedija je učinkovala pretresujoče na celo porotno dvorano. Zdravniški izvedenec dr. Jurečko je izjavil, da je Kranjc izvršil svoje dejanje v taki duševni nezavesti, da ce moie bi i odgovoren za posledice. Ker ni bil navzoč še drugi izvedenec, je javni obložiteli predlagal preložitev, temui je porotni senat vkljub protestu zagovorništva ugodil. Kraujca so obdržali v preiskovalnem zaporu, kjer bo mora! čakati prihodnjega porotuiškega zasedanja. Za uboj 3 mesece. Nikjer ali malokje je v zadnjem času toliko jnobojev kakor v okrožju Maribora. Ni čudno. Ne le močna štajerska vina. uboje v tem okrožju pomnožuje tudi — porota. Če je že ubijalec obsojen radi zločina uboja, ga lako milo obhodijo, da so obsojenci skoro veseli obsodb, posebno če so spravili s sveta neljubega jim človeka. V novejšem času pa. ko povzroča pijančevanje toliko pobojev, je poslala pijanost najuspešnejša sredstvo za oprosiilev od uboja. Tak slučaj se je obravnaval pred mariborsko poroto v soboto zvečer. Koncem septembra je sedelo v gostilni v Dokleževju več fantov, med njimi obtoženec I'rane Maiinič in ubiti Janez Brunec. Na jx>tu domov je prišlo do malega prepira, med katerim je Brunec rekei fantom, naj gredo spai. Marinič niu jt to zameril, Brunec ga je s kolom neznatno udaril, Mannič pa se aapodi vanj z dolgim žepnim nožem ter ga mu zakadi naravnost proti srcu. Brunec jc padel in bil že tudi mrtev. Med tem, ko nobene priča ni mogla potrditi, da bi bil Marinič nezavestno pijan in sta to potrdila tudi zdrav, izvedenca, je Marinič vz ra al pri svoji popolni pijanosti. Na splošno začudenje so porotniki zanikali vprašanje na uboj potrdili pa vprašanje na popolno pijanost. Na podlagi tega krivdoreka je bil Marinič obsojen le na tri mesece navadnega zapora ; ker je že sedel v preiskavi, ima še 10 dni odslužili. Ko se vrne domov, se zopet lahko popolnoma napije. Knjige za liožfčna darila. Za božična darila priporočamo sledeče knjigs kot primerne: Uvod v filozofijo. Spisal Aleš Ušeničnik. Iz- dala Bogoslovna akademija. Cena 160 K (samo za akademičue izobražence in akademike). Jugoslovanska knjigarna. Za resnico. Osemnajst obrambnih govorov dr. M. Opeke. Ptodajalna K. T. D. H N'5oian v Ljubljani 28 K, po pošti 32 K (predvsem za izobra-žcDce). Pod svobodnim solncem l./II. zv Koman. Spisal Fr. Finžgar. Broš. 30 Din., vez. 45 Din. Jugoslovanska knjigarna. Coloma, Boy, roman. Broš. 8 Din., vez 10 Din. Jugoslovanska knjigarna. Coloma, Kralj ca mučenica. Broš. 12 Din-, vez 15 Din. Jugoslovanska knuga-na. Erjavec, Zbrani spisi, 1. zvezek. Povesti. 12 Din. Jugoslovanska knjigarna. Moravski, Večeri ob Lcmanu (za izobražence). 10 Diu. Jugoslovanska knjigarna. De V\Taal, Valerija. Zgodovinska povest. Broš 8, vez. 11 Din. Jugoslovan-ka knjigarna. Frau Levstik, Poezije. I.-11 i. zve-ek Uredil C. Golav. Založba Jugoslovanske knjigarne. Z a m 1 a i n o ■ Levstik, Mari n Krpan, s slikami, 10 Din. Izdala Nova založba. Kolduzau starši. Pove.it s podobami za otroke, 10 Dia. Jugoslo.sti ka knjigarna. Obisk na pristavi. Knjka s podobami in besedilom za nazorni pouk 10 Diu. Jugoslovanska knjigarna. Mali palček. Pravljica s podobami. 10 Din. Jugoslovanska knjigarna. Krač, Angelček. Letniki 190«. 1908, 1912 do 1916 po a Din. Jugoslovanska knjiga.ua. Kr/ič, Vrtec. Časopis za mla t-ao s po ' ibami. Letniki 1910, 1911, 1913 1917 po 14 Din. Jugoslo-venska knjigarna Januarja meseca 1922. 1. začne izhajati revija - 8 "t r> ki bo v širokem okviru antimaterialistič-nega krščanskega svetovnega nazora v svrho načelne orientacije, pa tudi svobodne diskusije prinašala kratke članke o vseh aktualnih socialnih, kulturnih, političnih ter gospodarskih vprašanjih v resnično znanstveni, to je vsem razumljivi obliki. :: Izhajala bo 12 krat na leto in stala na leto 100 kron. Za vsak oddelek je določen poseben urednik. »ŽEPNI KOLEDARČEK 1922- je izdala tudi za prihodnje leto J;.r oslovan-ska knjigarna v Ljubljani v prav lični in priročni izdaji. Letošnja i/daja se razlikuje od prejšnjih let po jako finem papirju s perioriranimi listi in .e že popisani blok lahko zamenja z novim. Cena najbol,'~i pe-gamoid vezavi je 24 K, priprosti a trpežni 16 K. I® E ssfiUi 'p t. e s e r »ca! M iii Jugoslov. Kmetske zveze za 1.1922, m^noiis m m ^ je izšel. j|| jjj Dobi se v tajništvu Jugoslovanske zz —- Kmetske zveze (Jugoslov. tiskarna, JT| II. nadstr.), v -Jugoslov. bukvami UJ m in v trgovini K. T. D. (prej ttičman). 2S E Cena 18 K. ?JJ = 111 = 111* 911=111=191=111=111 Vesele praznike in srečno novo leto želi svojim odjemalcem Ivan Fugec vrvarna v Višnji gori. Naznanjam obenem, da sem se preselil r lastno hišo št. 23, kjer imam v zalogi vse vrvar.-ke izdelke in vzamem v delo tudi prodivo in vlakno. 4616 Trgovski nastavljcncc železninar in 1 vajenec lahko takoj vstopita pri tvrdki ERJAVEC & TURK, trgovina z železnino, Ljubljana. Več krojaških pomočnikov treznih in vestnih delavcev, za delo v lo- j vami, se sprejme takoj. Samostojni dobe i proti garanciji delo na dom. Stalno delo , zasigurano. Vpraša se: EMONSKA CESTA I štev. 8, v pisarnL 43N8 Klavir in otroška postelja na prodaj. — Ljubljana, Gradaška ul-ca št, 18, II nadstropje levo. 4596 Soljsa deklica g S™. Ijali tudi druga hišna dela, dobi mesto pri mali rodbini. Plača 500 K ali po dogovoru. Ponudbo treba poslati na ua slov: Ljubica Hinlč, kapitana ooproga, Osiiek UI. Crkvena ulica 21. 4600 SiPPHPJi zJraveSa in krepkega, s pri-UO^IibU t.ierno predizobrazbo, iz poštene hiše, sprejme s 15. ianuarjem ALFONZ OBLAK, Novo mesto. lito in kovano, cele vagone, kupuje po najvišjih cenah Centralna nakupovalnih starega železa v Ljubljani, Gosposvetska cesta 1. si Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znanccm, da je naš predru«! sop»'on»S 14 HjsSes siaHiii« cerkaef. , 1 škatola K 36 EJ Najboljša hrana za dojenčke! Zelo ojakujoče sredstvo za bolne na želodcu, rekonva« Scscente in osobito za premalo hranjene ter v obfe štabe osebe vsake starosti. DOBI SE POVSOD. Tovarna kemičkih predmetov hrane NSALUBRA" D. D. ZAGKEB. Boškovlteva ul. 2J. telefon 7-9t ftornka: NOVA GRA01ŠKA Hranilne vloga se obrestujejo s So brez odbitka arstnega in invalidnega davka. Hranilne vloge se lahko vplačujejo potom poštno-ček, urada, vlagateljem so položnice brezplačno na razpolago. Poselila na zemljišča, zaznambo na službene prejemke, proti poroštvu itd. Prodaja srečk drž. razr. loterije. čBHKiitMlCKMHilKgTfljSg^ 1 li m IIMBIVI Lastni izdelki oljnatih barv, lirnežev, Pa i« lakov in steklarskega kieja. Velika zaloga komičnih in rudniških barv, barv za umetnike, raznovrstnih čo-pičev, vseli potrebščin za slikarje in pleskarje. 99 družba z o. s. preje Brata Ebedin Jančar & Co .Jubljana, Miklošičeva c. 4. nasproti hotela „Union". hrastove, bukove, parjene, brodski pod in vsakovrsten :: rezan les lastnega izdelka nudi po najnižjih cenah :: IVAN SiSM, tovarna psrkeiov is naroa im, LJUBLJANA, Melelkova 4. Kupuje raznovrsten les v deblih v vsaki množini, kakor tudi gozdne parcele. — Sprejema les v rezanje ua :—: polnojarmenikih po naročilu. popolnoma godno dobiva se povsod! Prva hrvatska tvornica šolam, sušenega mesa in masti M.- ®"švr»low£4 SižtOV:; «2. d. IPetrtaJa. Glavno zastopstvo za Slovenijo R. Bunc in fts-ug ELjuiaSiana Cslje • t iarifeor ZfiGE-HLifll-?EZ01)l-HIŠE-l/ILE-lftDUSTR.STRl/BE-H0ST0PiE [B PRORBČPBi-mČRtl IH OBISK 1BŽEIHR7B BREZPLRČnO. B| Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da otvorim v sradio, 21. t. m. popolna docela prenovljeno, moderno urejeno, z vsem konfortom opremljeno V kavarni bodo na razpolago vsi domači in večji inozemski politični, leposlovni in znanstveni listi, kakor tudi revije. Gostom bom nudil najfinejšo in najboljšo pijačo, okusna mrzla jedila ter skrbel tudi za najboljšo postrežbo. Igralccm bo na razpolago posebna igralna soba. Iz skrajno zauemarjenih bivših kazlnskih lokalov sem skušal ustvariti prvovrstno, vsem modernim zahtevam ustrezajočo kavarno. Zato sem prepričan, da mi bo cenj. občinstvo, kateremu se toplo priporočam, nagradilo ta moj trud z najštevilnejšim posetom. V Ljubljani, dne 17. decembra 1921. FR8K HMPE5, tovarnar. En?. slovanska preje Mariborska eskomptna banka ustanovljena 1im Veograd, gornja (Radgona, Kranj, tijubtjana.fflurskačobota^elfkcvec Akcijski kapital %30 ooo, 000 i iRezerve di 16,000.000 Jzvršuje vse bančne posle najkulantneje. ur Božična in novoletna darila si oglejte samo pri manufaktumem oddelku Gospodarske zveze, Duna'ska t. 29 na dvorišču. Veliko zaloga silna za moške in ženske oUleke In najlepša izHlra vs^Kovrslnsaa snoiojep perila za moSUe, ženske In olroke. Illlll S S IGN, 2ARGI »pri nizki ceni« i | 1 1 Ljubljana :: Sv. Petra cesta št. 3 TRGOVINA z drobnim, pletenim in modnim blagom ter raznim perilom in kravatami. — Velika izbera vsakovrstnih zimskih potrebščin. POTREBŠČINE ZA KROJAČE IN ŠIVILJE. Vdiha božična pro W^TllUniSn BlaJnik Karel, čevljar-1101.1 Ml IIIU. Bki mojster, naznanja, da ni več v družbi s čevljarjem Zupančičem na Martinovi ccfti in da se je preselil od tam v svojo delavnico, Vrhov-čeva ulica 3. Izvršuje vsa strokovna dela kakor prej. Za sprejemanje dela na moje ime čevljar Zupančič nima pooblastila. Spoštovanjem Blatnik Karel. 1 i Lasne mrežice enostavne in dvojne, ter vse potrebščine za maskiranje, priporoča STRMCU, Ljubljana, Pod Trančo 1. ! išče velika lesna družba v LJubljani. Ponudbe z navedbo dosedanje prakse in zahtevkov je poslati pod »EKSPORT* na upravništvo lista do 20. decembra 1921. 8 I 1 n M M Povodom božičnih praznikov in novega leta priporočamo vsakovrstna zelo pr.praona dar ia, osobito različno sukneno, oo.ncnn in peri,no blago. Velika izbira nafrooeiSIh preprog, zanes, garnitur, finih oolnenih odej za postelje i. t. d. Razni ostanki sultna, barhenfa, ceflrja i. t d. po zelo zn .žarih cenah. H. 4 E. Skabern oeSefrgsufra mannfahfnrnega litega UubUana, Mestni trg St. R) H 3 Bi ua KI e NI tira ^iiielii zmm m premog LJUB1JHHI prodaja iz slovenskih premogovnikov velen;ski, šeniianški in trboveljski premog vseh kakovosti in v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporaba kakor tudu za industrijska podjetja in razpečava prlma Čeh slovaški ia angisski koks za livarne in domačo uporabo ter kovaški ia črni premog Naslov: gr ar Prometni imi n prš®] d. i v LiDljaii, Diska si. 19 / JUGOSLOVANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI. Vabilo n; e 1 1 m Minister za trgovino in industrijo je z odlokom z dne 4. maja 1921, št. 2337, dovolil podpisanim ustanovitev delniške družbe z imenom: Jugoslouansiifa kreiMna Immlm p Liiibiiaiii. Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani, je z razpisom z dne 25. oktobra 1921, št. 7204/21, potrdilo predložena pravila. Po §§ 3. in 4. potrjenih pravil znaša delniška glavnica 4,000.000 — K in je razdeljena na 10.000 v gotovini polno vplačanih delnic po 400"— K. Delnice se glase na prinosca. Delniška glavnica se sme s sklepom občnega zbora zvišati do 15;0C0.0u0-— K z izdajo nadaljnjih delnic. Osnovno glavnico 4,000.000-— K oddamo v javno subskribcijo i. s. 18.000 delnic po 400.- K noininale. Ceno za podpisane delnice je pri subskribciji takoj v gotovini vplačati. Delnice se stavlja na subskribcijo po sledečih pogojih: 1. Člani Jugoslovanskega kreditnega zavoda r. z. z o. z. v Ljubljani imajo predpravico, da vzamejo za vsak svoj delež pri zavodu po •DO delnico Jugoslovanske kreditne banke po kurzu 400-— K za komad in 40-— K za stroške izdaje. 2. Preostale delnice se nudijo nečlanom v subskribcijo po kurzu 5 00-— K za komad, prištevši po 40-— K za stroške izdaje za vsako delnico. Kolikor znaša izkupilo za izdane delnice več kakor njihova nominalna viednost, pripade po § 3. pravil po odbitku emisijskih stroškov rezervnemu zakladu banke. Podpisovanje delnic se vrši v času od 20. decembra 1921 do 20. januarja 1922. Prijave sprejemajo: JUGOSLOVANSKI KREDITNI ZAVOD v Ljubljani, 31arijin trs; St. 8. in njegovi podružnici v Murski Soboti in Dolnji Lendavi. SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA v Ljubljani in njene podružnice v Novem mestu, liakeku in Slov. Gradcu. SLOVENSKA BANKA v Ljubljani in njeni podružnici v Dolnji Lendavi in v Novem Sadu. JADRANSKA BANKA v Beogradu in njene podružnice v Ljul>!j;mi, Celju, Mariboru, Kranju, Zagrebu, Splitu, Sarajevu, Cavtatu, Dubrovniku, Erregnovem, Jelši, Korčuli, Kotoru, Meikoviču, Šibeniku, dalje n:i Dunaju, v Trstu, Opatiji in Zadru. Vsak podpisovalec dobi od vplačilnega mesta potrdilo o številu subskribiranih delnic in o celokupnem vplačanem znesku. Subskribentom se bo o dodelitvi delnic poročalo. Kdor sploh ne bi dobil delnic, ali manjše število nego jih je podpisal, prejme povrnjeno celo, odnosno delno vsoto svojega vplačila. , Po dodelitvi delnic se izroče subskribentom proti vrnitvi potrdil o subskribiranih delnicah začasna potrdila o številu vplačanih in dodeljenih delnic. — Delnice se izroče pozneje proti izročitvi začasnih potrdil o dodeljenih delnicah. Po § 11. pravil daje na občnem zboru vsakih 10 delni« po en glas. Jugoslovauska kreditna banka ima namen pospeševati razvoj in povzdigo pridobitnosti, produkcije in kupčije obrtnega, trgovskega, uradniškega in kmetijskega stanu. Družba ima pravico vršiti vse vrste bančnih opravil in kupčij. Želeti je, da se obrtniki, trgovci, uradniki in kmetje oklenejo novega zavoda ter se v obilnem številu odrovejo vabilu na podpioovanje delnic. V Ljubljani, dne 15. decembra 1921. ■ i Jugoslovanski kreditni zavod, r. z. z o. z. v Ljubljani; Anton Pesek, hišni posestnik in lastnik tiskarne v Ljubljani; Branko Mnvaty, hišni posestnik ln veletrgovec v Zagrebu; Dominik Cebin, upravnik in posestnik v Ljubljani; Dr. Ferdo Čeme, odvetnik v Murski Soboti; Ivan Dobrnj, hotelir in trgovec v Murski Soboti; Josip Iienko, hotelir in veletržec v Murski Souoli; Franc Ceh, trgovec v Murski Soboti; LjudoVik Brumfcn, hišni posestnik in trgovec v Murski Soboti; Jankp Koržc, ravnatelj v Murski Roboti; Dr. Janko Leskovec, odvetnik v Dolnji Lendavi; Josip Toplak, hišni posestnik in veletrgovec v Dolnji Lendavi; f« Adani Rohar, ppsestnik in mesar v Dolnji Lendavi; 11 Ivan Kokot, trgovec v Dolnji Lendavi; Franc Kac, trgovec v Dolnji Lendavi; Franc Bedič, trgovec v Dolnji Lendavi. JBBMnUBBnMBnBHBnBBnDBE&nE3922i£C5^ El m ll m M s EJ 19 B H m m M Ed M EJ n B ri m ca u m KI U u E3 m m n EJ 11 m H m 0 a H □ O m □ a □ m U E3 n ca n Ei u ^ i m LJ O Li m y m □ m H o ti m n rs H o n m p tn m i-i m u o o H n m n m y m fcj m E3 n n M n t 4 n p a. j H B h n E3 fcj P r ta □ B W M LW