LETO XL, ŠT. 46 Ptuj, 26. novembra 1987 CENA 200 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE Kaj nam nalaga protiinflacijski program (stran 2) Melioracija Sturmovca buri duhove (stran 3) Od ideje do gradnje kabelske televizije (stran 5) Delegat Lujzek (stran 6) Velika nagradna križanka Lesa (stran 14) Bodo protiinflacijski ukrepi vplivali na izboljšanje poslovanja TGA KIDRIČEVO) Protiinflacijski ukrepi zvezne vlade so prav gotovo močno na- čeli že tako ogrožen družbeni in zasebni standard vseh nas, Jugo- slovanov. Kako pa se štirinajsto- novembrski paket odraža v zdru- ženem delu, kjer je ponekod sta- nje že kritično? V TGA Kidričevo so z njim doživeli dvojno presenečenje: 78-odstotno povečanje cene su- rovemu aluminiju in kot naspro- tni udarec 69-odstotno poveča- nje cene osnovni vhodni surovini — električni energiji. Kako se bo to odrazilo na poslovanju TGA, ki posluje zaradi predhodnih ad- ministrativnih ukrepov z rdečimi številkami? Odgovor smo poi- skali pri predsedniku KPO Dani- lu Topleku: »Seznam protiinflacijskih ukrepov je dolg, vendar za veči- no sprejetih ukrepov še ni izvršil- nih predpisov. Tako lahko govo- rim le o tistih, ki jih dobro po- znam. Za poslovanje TGA je gotovo najpomembnejši predpis o po- pravku prodajnih cen oziroma o odpravi neskladja v cenah. Tako se je sicer prodajna cena alumi- nija povečala za 78 odstotkov, polizdelkov pa za 74 odstotkov, kar pomeni za nepoznavalce raz- mer precejšnje povečanje. Vedeti je treba, da je s tem samo odpra- vljeno neskladje v prodajnih ce- nah aluminija in polizdelkov, ki so veljale že več kot leto dni. Ne smemo pozabiti, da je imel v tem obdobju aluminij na domačem tržišču za več kot 50 odstotkov nižjo ceno od tiste, ki smo jo do- segali v izvozu. Vsekakor se za- vedamo, da nam tega izgubljene- ga dohodka ne bo nihče vrnil. Si- cer pa nam to povišanje prakti- čno ne prinaša ničesar dodatne- ga, saj se je hkrati povečala tudi cena glavnih vhodnih surovin, predvsem elektrike, tako da nam Danilo Toplek, predsednik KPO v TGA Kidričevo. dejansko neskladje ostaja še na- prej nezmanjšano. Zato lahko tu- di v naslednjem obdobju priča- kujemo podobne (negativne) po- slovne rezultate, kot smo jih ime- li ob devetmesečju. Čeprav dosegamo vse elemen- te dobrega poslovanja (fizični obseg proizvodnje, izkoriščenost kapacitet, plasiranje izdelkov na tržišču itd), ne računamo, da bo- mo ob novosprejetih ukrepih zvezne vlade ob koncu leta svojo izgubo bistveno zmanjšali. De- janska izguba je 5,6 milijarde in gre izključno na rovaš nesoraz- merij v cenah in državnega admi- nistriranja.« Kakšno pa je stališče TGA do dogodkov v Impolu? Znano je, da so konec minulega tedna tam- kar dvakrat prekinili delo, da so delavci zahtevali višje osebne do- hodke (in jih tudi dosegli), pada- li pa so tudi očitki na račun so- delovanja s TGA. Kaj menite o tem? »Zmanjšanje dobave alumini- ja Impolu je posledica zavestne odločitve poslovodnih struktur obeh delovnih organizacij v okviru sozda UNIAL predvsem z namenom, da zmanjšamo koli- čino nedokončane proizvodnje v Impolu. Problemi financiranja obratnih sredstev so tako veliki, da jih TGA sama ne zmore. V tem primeru govorim o TGA, kajti dolg Impola do TGA iz ra- zličnih oblik poslovanja po prin- cipu skupnega prihodka dosega v tem trenutku okoli 7 milijard dinarjev. Zmanjšane količine su- rovega aluminija so tako tudi po- sledica pridobitve likvidnih sred- stev za lastno nemoteno poslova- nje, predvsem pa za nemoteno dokončanje projekta MPPAL. Prekinitve dela v Impolu in vse ostale zahteve ocenjujemo pri nas izredno negativno pred- vsem zaradi odnosov med obe- ma DO, ki so sigurno dosegli takšno stopnjo povezanosti kot v malokaterem poslovnem sistemu pri nas. Glede zahteve delavcev Impola po zvišanju osebnih do- hodkov pa naj povem, da so v TGA osebni dohotki na enaki ra- vni kot v Impolu. Sicer pa do vseh teh dogodkov in nejasnosti ne bi prišlo, če bi veljale tiste cene, torej normalni tržni odnosi, kot so v svetu.« M. Ozmec UVODNIK- Na izročilo Avnoja se kaže še večkrat spomniti Vojaški in politični uspehi so v drugi polovici leta 1943 nudili potrebne pogoje, da se dotedanjim uspehom hoja proti okupatorjem in domačim izdajalcem doda politično obeležje in zlasti zakonodaj- na oblika, ki bo še bolj razgibala množice za nadaljnji boj in za uspešen konec socialistične revolucije. Zato je vodstvo narodnoos- vobodilnega gibanja izdalo odlok, da 29. novembra skliče drugo zasedanje Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije v Jajcu. Od 268 delegatov iz vseh krajev države jih je zaradi izjemnih vojnih razmer prišlo 142. Sprejeli so deklaracije in odloke Avnoja. ki so predstavljali uzakonjenje dotedanjih naporov in uspehov. Po- stavljeni so bili temelji državnosti nove Jugoslavije in pravno ute- meljeni dotedanji rezultati boja. Naj znova spomnimo na zgodovinske sklepe: — Avnoj je postal vrhovno zakonodajno in izvršno predstavni- ško telo nove Jugoslavije in je tako dobil vlogo skupščine: ~ ustanovili so Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije, ki je opravljal funkcijo vlade: — begunski kraljevski jugoslovanski vladi v Londonu so od- vzeli vse pravice zakonite vlade in predstavništva narodov Jugosla- vije: — sklenili so novo Jugoslavijo zgraditi na demokratičnem fe- derativnem načelu kot državno skupnost enakopravnih narodov. Pred 44 leti smo tako še močneje strnili vrste ter v skupnem in- teresu in cilju narodov in narodnosti Jugoslavije dosegli željeni cilj. To je uspelo z velikanskimi žrtvami in samoodpovedovanjem. Uspe- li smo in na to bomo vedno ponosni. Danes ni tako izjemnih okoliščin, čeprav nekatere izjave in mnenja od tega niso daleč. Imamo zapletene družbene razmere, katerih značilnosti, kot so inflacija, neučinkovitost, vedno večje so- cialno razslojevanje. padanje morale in vrednot, velikanska zuna- nja in notranja zadolženost, nezaposlenost, brezperspektivnost, uni- čeno okolje, nizek standard — na pragu revščine — ter še in še, so postale del našega vsakdanjika. V ospredju so številne slabosti, ki so se kopičile desetletja. Dobro je. da jih poznamo. Ni pa dobro, če izhoda iz takšnega stanja, skoraj slepe ulice, ne vidimo ali ne naj- demo. To je po mojem tudi eden glavnih razlogov za malodušje med delovnimi ljudmi in občani, ko gre za izpeljavo (pre)številnih ukrepov in usmeritev, ki bi nas naj popeljali iz globoke krize. V predlagano ni pravega zaupanja, ker to do sedaj ni dalo ali pa spodbudilo pričakovanih ter potrebnih rezultatov — na boljše, seve- da. In to tudi takrat, ko nismo bili v časovni stiski, v kakršni (vsaj tako nam pravijo) smo danes. Ni dobro s tem strašiti (s časovno sti- sko namreč), ker tudi najboljši šahisti v takem primeru delajo zače- tniške ali težko razumljive napake. Malo pred obletnico republike smo dobili protiinflacijski pro- gram (sto in še nekaj deset točk!), o katerem si že na vrhu niso eno- tni. Kako pa ga naj delovni ljudje in občani vzamejo za svojega (če odmislimo spremljevalno polnočno darilo v obliki višjih cen in na- daljnjega padca življenjskega standarda, kot da to naj ne bi preveč vplivalo na »topel sprejem« med množicami) ter ga izpeljejo, saj je to — pri izvedbi — vendar njihov program! Kakšen naj bi bil? Če mene vprašate, bi dejal, da za odgovor- ne strokoven (lahko tudi dolg), za delovne ljudi in občane pa kratek in jedrnat — takšen, kot so bili sklepi in odločitve drugega zaseda- nja Avnoja! Ludvik Kotar ^___/ V Ormožu ob prazniku republike v dvorani doma kulture bo jutri ob trinajsti uri slavnostna seja skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij. Na njej bodo po- delili plaketi Ormoža in odlikovanja predsedstva SFFRJ. Plaketi bodo izročili Milanu Lukačku, direktorju Mercatorja- IGP Ograd Ormož in Martinu Čurinu, upokojencu iz Jastrebcev 57, za delo v krajevni skupnosti in družbenopolitičnih organizacijah. Odlikovanja predsedstva SFRJ pa bo prejelo več delavcev ormo- ških organizacij: red zaslug za narod s srebrno zvezdo Marjeta Rito- nja, medaljo dela Stanko Kokol, Janez Veselko, Marija Kreutz — Hu- mek in Milka Mavsar — Plestenjak ter reda dela s srebrnim vencem Stanislav Koser in Josip Logožar. Po končani slavnostni seji bo koncert moškega pevskega zbora DPD Svoboda Ormož. MG Skupščina občine Ptuj in družbenopolitične organizacije občine Ptuj vas vabijo na osrednjo proslavo v počastitev dneva republike, ki bo V petek, 27. novembra, ob 18. uri v prostorih Srednješolskega centra Dušana Kvedra Ptuj. V programu bodo sodelovali DPD Svoboda-gleda- lišče Ptuj in KUD A. .Arnuša Rogoznica — ženski pevski zbor pod vodstvom Grete Glatz. Režija: Branka Bezeljak-Glazer. 2 - DRUŽBA IN g6sPODARSTVO 26. november 1987 - TEDNIK AGIS Rešiti, kar se rešiti da Te dni v Agisu mrzlično iščejo izhod iz zagat plačilne nesposobno- sti, ki traja že dober mesec. Seveda so morali takoj po devetmesečni analizi najodgovornejši v tej delovni organizaciji oblikovati krizni štab in pripraviti program ukrepov, s katerimi bi odpravili izgubo in utrdili svoj finančni položaj. Celotna delovna organizacija je v prvem devetme- sečju letos imela 430 milijonov 696 tisoč dinarjev izgube — nepokrite obveznosti iz dohodka znašajo 78 %% izgube, ostalo pa so akontacije osebnih dohodkov. Največ izgube ima tozd Avtooprema — 232 milijo- nov, tozd Velika oprema ima 126 milijonov izgube, Kovinska obdelava pa 70 milijonov dinarjev. VZROKI IZGUB Po mnenju kriznega štaba so poglavitni vzroki izgub financi- ranje pretiranih zalog in previso- ki stroški poslovanja, preveč za- poslenih v neproizvodnih režij- skih delih ter zmanjšana prodaja in povpraševanje po izdelkih Agisa. Druga zgodba je, kako so zadnje spremembe cen in njiho- va zamrznitev vplivale na pripra- vljen program ukrepov — o tem ravno te dni v Agisu razpravljajo in delajo izračune. Prav gotovo pa na splošno lahko zapišemo, da še bolj ogrožajo izhod Agisa iz težav. V ukrepe so zapisali, da bodo omejili vse vrste stroškov tako, da bodo v celotnem poslovanju znašali največ 60 % doseženega celotnega prihodka. To naj bi po posameznih tozdih dosegli z ra- cionalizacijo dela, zmanjšanjem režije in združitvijo nekaterih del, da jih bo sedaj moralo opra- vljati manj delavcev bolj učinko- vito. Potrebno bo, po mnenju kriz- nega štaba, povečati obseg proiz- vodnje, da bodo vsi zaposleni produktivno delali, predvsem pa si izboriti, da bodo vse, kar nare- dijo, takoj tudi prodali. Brez no- vih programov in proizvodov se- veda ne bo šlo. Do konca leta ali v prvem mesecu prihodnjega bi morali pričeti redno proizvodnjo traktorskih ključavnic, škarjastih sedežev, grelcev za traktorske ka- bine, narediti pa tudi program, kako bodo razvijali, osvojili in izdelovali nove zavorne agregate. ZMANJŠANJE ŠTEVILA REŽIJSKIH DELAVCEV Ukrepi, ki bodo v Agisu glo- boko posegli v delo, so prav go- tovo programi za zmanjšanje šte- vila režijskih delavcev. To tesno povezujejo tudi z reorganizacijo v enovito delovno organizacijo, o kateri se bodo odločali na refe- rendumu v decembru. Če bo re- organizacija izpeljana, bo po- trebno do maja prihodnje leto zmanjšati število režijskih delav- cev za 90. To seveda pomeni, da v Agisu ne bodo sprejemali nove delovne sile, prekinili bodo ali so že vsa delovna razmerja za določen čas, veliko delavcev bo- do razporedili na najpomemb- nejša opravila, o zaposlitvi pri- pravnikov pa bodo določali člani kriznega štaba. Že do novega le- ta pa morajo zmanjšati režijsko delo za 5 %, kar pomeni, da mo- rajo zmanjšati režijo za 40 delav- cev ali pa znižati delež režijskih delavcev v sredstvih celotne DO v masi za osebne dohodke za 5 indeksnih točk. MANJ naroČil, prevelike ZALOGE... Pretirane zaloge bremenijo Agis že vrsto let, posebej pa še letos, ko bodo v Tamu od njih kupili pa tudi plačali manj, kot so naročili. Povrh vsega pa do- datne težave povzroča še poslo- vanje z menicami, saj morajo na plačila čakati tako dolgo, da se spremenijo že cenovna razmerja in tako večno lovijo »pravično plačilo« za svoje izdelke. Zaloge nameravajo v Agisu zmanjšati, posebej so določili povprečne zaloge surovin, poliz- delkov in izdelkov, ki jih lahko imajo posamezni tozdi. Do kon- ca leta bi Agis v celoti moral zni- žati vrednost zalog za milijardo dinarjev. Tudi pri spornih terjatvah bo- do potrebne temeljite spremem- be. Finančne službe bodo morale sprotneje tožiti naplačnike — le tako lahko pričakujejo, da bodo znižali visoke vrednosti neplača- nih meničnih obresti. V Agisu seveda že poznajo tu- di višino primanjkljaja za pokri- tje trajnih obratnih sredstev iz trajnih in dolgoročnih virov. Skupni primanjkljaj bo ob koncu leta 3 milijarde in 38 milijonov dinarjev. Z nekaterimi ukrepi pa bodo do konca leta to znižali na milijardo 740 milijonov. To vred- nost bo moralo vodstvo delovne organizacije zagotoviti na več načinov, predvsem pa z najema- njem dolgoročnih kreditov. Če bodo vse ukrepe izpeljali, bodo v Agisu realno lahko dvignili oseb- ne dohodke v prihodnjem letu za 2 % in dosegli povprečno stopnjo akumulacije; ta bi jih uvrstila v povprečje delovnih organizacij v kovinskopredelovalni panogi go- spodarstva. Vsi navedeni ukrepi so seveda nujni in brez njih v Agisu ne bo nikdar boljše, kvečjemu slabše. Če pa vzamemo določila zakona o sanaciji in prenehanju delovne or- ganizacije zares, je slika še tem- nejša. Veliko naporov bo potreb- nih, veliko novega znanja in novih prijemov predvsem za to, da bo po reorganizaciji gospodarjenje tudi učinkovitejše. Drugače pa bo se- veda, če bodo sposobni Agis priče- li zapuščati, delavci pa se predaja- ti malodušju ... Burni sestanki, prekinitve dela, ostre kritike in želje po osamosvojitvi posameznih TOZD pa so v sedanjem položaju Agisa prav gotovo nevarne in mor- da lahko pripeljejo do tega, da v Agisu rešijo, kar se rešiti da. Darja Lukman Komite za skupščinsko razpravo Tudi občinski komite za družbenoekonomski razvoj in planiranje se je aktivno vključil v obravnavo delegat- skih gradiv za novembrsko sejo zborov. Tako je razpra- vljal o delovnem gradivu re- solucije o politiki uresničeva- nja družbenega plana občine v prihodnjem letu ter o doku- mentih, v katerih je začrtan razvoj drobnega gospodar- stva v tem letu. Razprava o resoluciji bo trifazna, sprejeli pa naj bi jo v januarju leta 1988. Sprem- ljajoči dokument resolucije je tudi program aktivnosti za pospeševanje razvoja drob- nega gospodarstva v prihod- njem letu. Nanj je imela pri- pombe trgovina zlasti v ti- stem delu, ko govori o odpi- ranju zasebnih prodajaln na podeželju. Nosilec naj bi bil MIP skupaj s skupščino obči- ne. Podobno kot v ostalih raz- pravah se je tudi komite za- vzel za to, da odlok o spre- membah in dopolnitvah odloka o pogojih za prilož- nostno opravljanje gostinske dejavnosti in o minimalnih tehničnih pogojih za prodajo živil in pijač zunaj poslovnih prostorov v občini Ptuj osta- ne nespremenjen s tem, da pa soglašajo s poenostavitvi- jo postopka pri pridobivanju dovoljenj za omenjeno dejav- nost. Vztrajajo pa, da se tovr- stna dejavnost prepove mla- dinski organizaciji. MG POGOVOR S PREDSEDNIKOM IZVRŠNEGA SVETA OBČINE PTUJ JOŽETOM BOTOUNOM Kaj nam nalaga protiinflacijski program Prvo razburjenje in negodova- nje nad protiinflacijskim progra- mom zvezne vlade se je poleglo. Pred nami so aktivnosti, ki zahte- vajo takojšnje ukrepanje. Kaj po- meni protiinflacijski program v ob- čini, kakšne so naloge, kako v pri- hodnjem letu — o tem smo se po- govarjali s predsednikom izvršne- ga sveta skupščine občine Ptuj Jo- žetom Boiolinom. PROTIINFLACIJSKI PRO- GRAM JE SPREJET. KAJ TO POMENI ZA PTUJSKO OBČI- NO, KAKŠNE AKTIVNOSTI SO PRED NAMI? Botolin: Naša stališča do pro- tiinflacijskega programa, ki ga je sprejela zvezna skupščina, so bi- la v glavnem enaka, kot so bila stališča vse Slovenije. V progra- mu ne vidimo nobenih konkre- tnih rešitev oziroma menimo, da z izvajanjem programa ne bomo dosegli nobenih konkretnih pozi- tivnih učinkov. Gre za še nadalj- nje zanikanje delovanja trga, kar nam bo povzročilo hude proble- me predvsem na področju nes- kladja cen, ki so danes že tako visoke, da nekatere dejavnosti že resno ogrožajo, tu mislim pred- vsem na proizvodnjo hrane. Oba programa imata tako drage vhodne stroške, da nadaljnje omejevanje cen resno ogroža te dejavnosti, predvsem predelavo mesa, kjer nam kmetijci resno napovedujejo občutno zmanjša- nje osnovnih čred, kar bo imelo resne posledice v reprodukciji. Prva konkretna naloga, s kate- ro smo se srečali ob sprejetju protiinflacijskega programa, je zamrznitev vseh cen, razen seve- da tistih, ki so bile pred samim sprejetjem oziroma sočasno mo- čno dvignjene. S 15. novembrom velja odlok o zamrznitvi cen v pristojnosti zveze, republike in seveda pbčin. Druga taka kon- kretna naloga pa je omejevanje' osebnih dohodkov, ki bo v neka- terih okoljih prav gotovo povzro- čilo resne probleme. Čej)ovem najprej nekaj okrog cen. Ze v uvodu sem povedal, da nam neskladja povzročajo velike probleme oziroma onemogočajo, . ogrožajo nekatere proizvodne programe, nekatere dejavnosti. Z ^ odloki o zamrznitvi cen smo se \ opredelili za to, da so vse cene " zamrznjene na ravni 15. novem- ; bra. V naslednjih petnajstih dneh po tem datumu bomo morali- ugotoviti, kje so ta neskladja naj-- večja, potem pa v okviru skupne rasti cen do 18 odstotkov ta nes- kladja, seveda v okviru možnosti skupne rasti, odpraviti. Naš izvr- šni svet vse cene, ki so v njegovi pristojnosti, sedaj analizira in ugotavlja, kje so neskladja naj- večja. Tako bi konec meseca ne- katere cene odmrznili in jih ustrezno popravili. Glavni pro- blem so stanovanjsko gospodar- stvo, komunalno gospodarstvo, nekatere storitvene in druge de- javnosti, kjer so bile cene nizke in so bile tik pred tem, da se zvi- šajo. Drugo tako področje, ki bo terjalo vrsto aktivnosti, je omeje- vanje rasti osebnih dohodkov. Uporabniki družbenih sredstev — če jih razdelim na gospodar- stvo in negospodarstvo — bodo lahko delili osebne dohodke ta- kole: gospodarstvo v skladu s sprejetimi samoupravnimi akti pod pogojem, da so ti usklajeni z družbenim dogovorom (izvzet je samo del gospodarstva: elektro- gospodarstvo, proizvodnja nafte in plina, pomorski in zračni pro- met, cevovodni transporti, zuna- nja trgovina, turistična posredo- vanja, projektiranje, raziskovai- no-razvojno delo in pa interne banke, ki morajo znižati osebne dohodke, ki jih izplačujejo v skladu s samoupravnimi akti, za 10 odstotkov). Na področju družbenih dejavnosti se osebni dohodki obravnavajo različno. Izobraževanje, zdravstvo, kultu- ra, umetnost in informiranje bo- do lahko izplačevali osebne do- hodke v skladu s samoupravnimi Jože Botolin, predsednik IS SO Ptuj akti in jih usklajevali skladno z rastjo osebnih dohodkov v go- spodarstvu. Ostale družbene de- javnosti (otroško varstvo in še nekatere druge) bodo morale za- držati osebne dohodke iz meseca septembra s tem, da jih bodo lahko uskladili, če so bili dejan- sko izplačani nižji, kot je bila rast v gospodarstvu. Isto velja za banke, zavarovalnice, loterijo, strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti, za delovne skupnosti uprabnih organov, pravosodja in družbenopoliti- čnih organizacij. Ta zamrznitev osebnih dohodkov velja do kon- ca letošnjega leta in prvo polovi- co prihodnjega leta. Se več problemov bo v tistih okoljih, kjer se srečujejo z mot- njami v gospodarjenju; gre za delovne organizacije, ki so skle- nile lansko poslovno leto z izgu- bo in je še niso uspele sanirati, in one, ki so imele izgubo v devetih mesecih letošnjega leta. V teh de- lovnih organizacijah bodo mora- li osebne dohodke znižati v skla- du s spremembami zakona o sa- naciji in prenehanju organizacij združenega dela. Nelikvidne or- ganizacije združenega dela bodo lahko izplačevale osebne dohod- ke v višini 80 odstotkov povpre- čnega osebnega dohodka v lan- skem letu v republiki ali zvezi, kar bo pač ugodneje, ta osebni dohodek pa se bo usklajeval z rastjo življenjskih stroškov. De- lovne organizacije z motnjami v poslovanju bodo lahko izplače- vale 90 odstotkov povprečnih bruto osebnih dohodkov na de- lavca v preteklem letu, poveča- nih za rast življenjskih stroškov. Isto velja za delovne organizaci- je z izgubo v periodičnem obra- čunu za devet mesecev. Nekaj več ugodnosti imajo tiste delo- vne organizacije, kjer je izguba izključno posledica neskladja cen, to je tistih cen, ki so pod kontrolo; te bodo lahko izplače- vale 95 odstotkov povprečnega osebnega dohodka, povečanega za življenjske stroške. ZVEZNI UKREPI PA SO SE- GLI TUDI NA PODROČJE SKUPNE IN SPLOŠNE PORA- BE. Zvezni ukrepi omejujejo tudi skupno in splošno porabo. V re- publiški resoluciji si prizadeva- mo, da bi skupna poraba ostala na ravni letošnjega leta, da bi za- držali realno vrednost iz leta 1987, da pa bi v prihodnjem letu sredstva rasla za 10 odstotkov počasneje od dohodka oziroma od družbenega proizvoda. Splo- šna poraba pa naj bi ostala na ravni porabe letošnjega leta, za prihodnje leto pa obstaja več va- riant. Eni se zavzemajo za lO-od- (foto: M. Ozmec) stotno zaostajanje v rasti, drugi 5-odstotno realno zmanjšanje ali pa, da bi ostala nespremenjena. To pomeni, da se bomo morali ozreti vase, ustrezno uskladiti srednjeročne plane za leto 1988, in če ne bo šlo drugače, obseg določenih dejavnosti tudi zmanj- šati, saj v nasprotnem primeru ne bomo mogli zagotoviti sred- stev za vse te dejavnosti. NA PODROČJU SKUPNE PO- RABE SE NA NEKATERIH PODROČJIH SPREMINJAJO TUDI VIRI FINANCIRANJA. KAKŠNE BODO POSLEDICE, ČE JIH LAHKO PREDVIDI- MO? Res je, glavni problem vidimo v virih financiranja. Doslej so bi- li viri pretežno vezani na osebne dohodke in tak način je v glav- nem zagotavljal dogovorjeni ob- seg sredstev. V letošnjem letu, ko se za nekatere družbene dejavno- sti (kulturo, telesno kulturo) spreminjajo viri financiranja — poslej naj bi se te dejavnosti fi- nancirale iz ostanka dohodka — se bojimo, da bodo ti viri močno ogroženi, saj nekatere delovne organizacije ne bodo imele ostanka dohodka, torej denarja enostavno ne bo. Noben pred- log, da bi financiranje skupne porabe ostalo tako kot doslej, ni bil sprejet. Nazaj v osebni doho- dek se prenaša večji del zdrav- stva, ki je bil doslej v dohodku, medtem ko se druge dejavnosti, kot sem že povedal, prenašajo v ostanek dohodka. ČE POGLEDAVA DEVETME- SEČNE REZULTATE GOSPO- DARJENJA, Z NJIMI NE MO- REMO BITI ZADOVOUNL SAJ JE KAR DVANAJST TE- MELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA V IZ- GUBI, IZGUBE PA SO SE PO- VEČALE V PRIMERJAVI Z ENAKIM OBDOBJEM LANI KAR ZA DVANAJSTKRAT. ALI SMO SPOSOBNI TE IZ- GUBE DO KONCA LETA ZMANJŠATI? KAKŠNA JE PRIHODNOST IZGUBARJEV V LETU 1988? Rezultati devetmesečnega go- spodarjenja so mnogo slabši, kot so bili polletni. Ob tako slabih rezultatih lahko razumemo šte- vilne ukrepe in jih tudi opraviču- jemo, čeprav jih sprejemamo z odporom in nepripravljenostjo, da bi jih izvajali. Akumulacija v gospodarstvu se je znižala do te meje, da tudi če bi vse poslovne sklade, vso akumulacijo nameni- li za pokrivanje izgub, bi bili še vedno v minusu. Mi smo v deve- tih mesecih >prigospodarili< 7.720 milijonov dinarjev izgub, pa samo nekaj več kot pet mili- jard akumulacije; na drugi strani smo za skupno porabo namenili dve in pol milijardi dinarjev, za splošno porabo okrog štiri mili- jarde, da ne govorim o drugih oblikah porabe, tudi na področju samoupravnih interesnih skup- nosti materialne proizvodnje. Ob upoštevanju realnih mož- nosti v prihodnjem letu bomo morali ponovno proučiti progra- me, ki se financirajo iz skupne porabe, in programe samouprav- nih interesnih skupnosti materi- alne proizvodnje. Gre za spre- membe, ki jih nismo pripravljeni sprejeti, ker pomenijo nekatera omejevanja, pa tudi zastoj v po- sameznih dejavnostih. So pa te spremembe nujne. Če hočemo priti iz težke gospodarske situa- cije, moramo krepiti materialno osnovo dela, kar pa pomeni tudi omejevanje vseh oblik porabe. OBČINSKA RESOLUCIJA ZA LETO 1988 JE PRIPRAVLJE- NA, V RAZPRAVAH O NJEJ SO MNOGI MENILL DA JE PREOPTIMISTIČNA. ALI RES? Do konca leta v gospodarjenju ne pričakujemo kakšnih izbolj- šanj. Menimo, da bodo delovne organizacije, ki so zdaj imele te- žave, v teh težavah ostale do konca leta in s tem je seveda po- vezano vse ostalo. To, da pa je naša resolucija preoptimistična, pa je opravičljivo. Nesporno je, da je investicija v Tovarni glinice in aluminija v sklepni fazi, fizi- čni obseg proizvodnje se bo v tej delovni organizaciji v prihod- njem letu skoraj podvojil, ob so- razmerno nižjih stroških proiz- vodnje naj bi se povečal fizični obseg in s tem tudi ostali rezulta- ti. V končni fazi so tudi nekatere druge investicije: v klavnico Pe- rutnine, iz Kranja prenašamo kompletno proizvodnjo avtomo- bilskih pnevmatik v našo Gu- marno, kmetijska proizvodnja je realno načrtovana, upamo, da bomo dosegli stopnjo rasti v kmetijstvu, ki smo jo načrtovali v letošnjem letu. Ob nekaterih spremembah v avtomobilski in- dustriji, kar pa ni samo naš pro- blem, ampak slovenski, jugoslo- vanski, mora tudi Agisu v pri- hodnjem letu iti bolje. Torej bi ob skupnem naporu in vseh var- čevalnih ukrepih, ki nam jih pro- tiinflacijski program prinaša, morali gospodariti boljše in v tem primeru naša resolucija za leto 1988 ni preoptimistična. SMO ENA OD OBČIN Z NAJ- VEČJIM ŠTEVILOM BREZ- POSELNIH, VENDAR SMO V ZADNJEM ČASU DOSEGLI POZITIVNE PREMIKE. KAKO BO V PRIHODNJEM LETU? Na področju zaposlovanja smo res dosegli velike uspehe, rast zaposlovanja je 3-odstotna v devetih mesecih in je gotovo zelo visoka; število nezaposlenih seje krepko znižalo, kar je velik ko- rak naprej in to ostaja še naprej naša osnovna naloga. Velik pro- blem pa je v tem, da je pri zapo- slovanju šlo predvsem za nepro- duktivno zaposlovanje, kar ni vplivalo na družbeni proizvod, in če bomo hoteli prihodnje leto z enako silovitostjo nezaposle- nost odpravljati, bomo morali te- meljito razmisliti, za kakšne obli- ke zaposlovanja gre. KAKŠNA PA BO NAŠA INVE- STICIJSKA SPOSOBNOST V PRIHODNJEM LETU? Rekel sem že, da gospodarstvo nima svoje akumulacije, drugih sovlagateljev ne moremo dobiti, in bojim se, da prihodnje leto, ko bomo končali delo v Kidričevem in Perutnini, nekih večjih investi- cij ne bomo imeli. NaV Konferenca bo 12. decembra Do konca preteklega tedna so v občinski konferenci Socialistične zveze Ptuj razpra- vljali o evidentiranih kandidatih za predsed- nika, podpredsednika in sekretarja občinske konference. V krajevnih konferencah so raz- pravljali o petih kandidatih, lahko pa so predlagali tudi nove. Približno polovica kra- jevnih konferenc je že imela volilno-pro- gramske seje. Ostale pa morajo to storiti do 12. decembra, ko bo volilno-programska konferenca občinske organizacije. Predsedstvo občinske konference bo do- končen kadrovski predlog oblikovalo na ju- trišnji seji. Oblikovali bodo tudi poročilo o delu predsedstva in prisluhnili poročilom posameznih komisij, svetov in odborov. Sicer pa so se v tem tednu sestali tudi ne- kateri odbori. Danes so člani koordinacijske- ga odbora za proslave in prireditve pripra- vljali predlog prireditev za prihodnje leto. Doslej sta jih oblikovala Turistično društvo in Zveza kulturnih organizacij. d. 1. TEDNIK — 26. november 1987 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3 O sporazumu premalo odgovorno Na skupščini občinske zdravstvene skup- nosti, zasedala je 18. novembra, se je vse su- kalo okrog denarja in tega, kakšne posledice bo to pomanjkanje imelo pri uresničevanju pravic iz zdravstvenega varstva. V skoraj tri- inpolurni razpravi so delegati obeh zborov opozorili na vrsto težav, ki spremljajo izvaja- nje zdravstvenega varstva. Dodatna pojasnila pa so dajali predstavniki občinske zdravstve- ne skupnosti, njenih organov in skupne služ- be sis družbenih dejavnosti. Občinska zdravstvena skupnost je v deve- tih mesecih letos poslovala z izgubo nekaj nad 562 milijonov dinarjev. Ta je v glavnem posledica nerealiziranega priliva in večjih iz- datkov za neposredno zdravstveno varstvo. V devetih mesecih letos pa je občutno porasel tudi bolniški stalež: dnevno je z dela odso- tnih v povprečju 829 delavcev. Menili so. da bi morali v delovnih organizacijah temu vprašanju posvetiti večjo pozornost. Nihče pa ni vprašal, kako je z realizacijo pobude o ustanovitvi skupne službe za nadzor bolni- škega staleža, o kateri se razpravlja že dalj časa. Skupščina je potrdila že letošnjo šesto spremembo finančnega načrta. V pripravi pa je tudi že sedma, saj se letošnji plani spreje- majo za nazaj, in to na osnovi ugotovljene ra- sti v občini. Skladno s spremembo finančne- ga načrta je skupščina sprejela tudi spreme- njeno skupno prispevno stopnjo, ki je od pr- vega oktobra dalje manjša za 0,1 odstotka in znaša 11,09, od tega 0,29 iz bruto osebnih do- hodkov in 10,80 iz dohodka. Delegati so brez bistvenih pripomb sprejeli izhodišča za spremembo programov zdrav- stvenih delovnih organizacij in sklep, s kate- rim so soglašali z novimi cenami storitev ter višino dogovorjenih obveznosti. Podobno kot ostale SIS družbenih dejavnosti tudi zdrav- stvo v prihodnjem letu ne bo imelo več de- narja, zato bo potrebno povsod varčevati, vendar ne na račun zdravja. Zanimivo je, da se bodo v prihodnjem letu sredstva za zdrav- stvo zagotavljala iz bruto osebnih dohouKOv v višini 95 odstotkov, pet odstotkov pa bo po- trebno zagotoviti iz ostanka dohodka. Sled- nja bodo šla za zobno protetiko in zdravili- ško zdravljenje. Precej se je razvnela razprava tudi okrog sprememb samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva v Slove- niji, vendar le v strokovnih krogih: uporabni- ki so bili tiho. Pri tem ne gre za bistvena vprašanja socialne varnosti delavca, ko je le- ta v bolniški. Predlog tega sporazuma je bil v obravnavi že 29. oktobra, vendar so delegati zdravstvene skupnosti Slovenije negativno glasovali. Opravičili so se, da so brez pravih podatkov o tem, kaj bi uveljavitev pravic iz sporazuma pomenila za združeno delo. Sindikati se zavzemajo, da naj bi v času bolezni prejemali delavci nadomestilo v viši- ni, kot da ne bi bili odsotni z dela, seveda z nekaterimi odbitki. Dopolnilo samoupravnega sporazuma — na skupščini 29. oktobra so jih sprejeli nekaj nad 41, sedaj so jih zmanjšali na 21 — pa go- vori, da naj bi bil osebni dohodek v času bol- niške enak znesku akontacije v višini živega dela s tem, da bi mu pripadal še učinek za prejšnje leto. Ker gre za nerazumevanje ome- njenega dopolnila, bosta ptujska delegata zahtevala ustrezno pojasnilo. Po vsej verjet- nosti se jima bodo pridružili še drugi delega- ti. V tem sklopu dopolnil je omenjena tudi participacija, ki naj bi se v bodoče spreminja- la trikrat letno: prvega marca, prvega julija in prvega novembra. V prilogi sporazuma pod naslovom Podrobnejša določitev orto- pedskih in drugih pripomočkov, standardnih materialov za zdravstvene storitve in njihove dobe trajanja pa je zapisanega precej več kot v 11. členu sporazuma, kjer so navedene zdravstvene storitve, ki jih uporabniki zago- tavljajo v zdravstveni skupnosti. V bistvu gre za spremenjene pogoje za uveljavljanje pra- vic; najbolj bodo seveda okrnjene pravice do posameznih protetičnih nadomestkov, saj bo- do, če bo sporazum sprejet (o njem so dele- gati zdravstvene skupnosti Slovenije odločali včeraj) pacienti v celoti morali plačevati mo- stiček v vidnem sektorju. O tem podrobno govorita 22. in 23. člen priloge sporazuma. Vse kaže, da se v javni razpravi za spora- zum in njegovo prilogo nismo pretirano zani- mali, zato bo toliko več stresov ob prihodih v zobozdravstvene organizacije. Kot pravi dr. Jože Petrovič, temeljna organizacija Zobo- zdravstvo, bo v prihodnjem letu že okrog 40 odstotkov protetičnih storitev samoplačni- ških, ali drugače povedano, zanje bodo upo- rabniki plačali 200 milijonov dinarjev, letos le dvajsetino. Delegati so 18. novembra soglašali še s spremembami in dopolnitvami statuta zdrav- stvene skupnosti, katerega je bilo potrebno dopolniti zaradi organizacije skupnih služb sis družbenih dejavnosti, uskladitve z zako- nodajo, racionalizacije dela in zagotovitve kontinuitete dela. Glede zdravstvene postaje Kidričevo so povedali, da jo bodo predvidoma končali do 20. decembra, vendar do tega datuma ne bo urejena energetska oskrba, za katero so se dogovorili, naj bi jo plačala krajevna skup- nost. Njen prispevek pa zadošča le za sogla- sja. Kot je zagotovil vodja temeljne organiza- cije Osnovno zdravstveno varstvo dr. Henrik Žiebnik, se bodo o teh vprašanjih pogovorili v teh dneh, ko se bodo sestali podpisniki sa- moupravnega sporazuma o financiranju sa- nacije zdravstvene postaje Kidričevo. Skupščina je zasedanje sklenila z delegat- skimi vprašanji in pobudami. V primerjavi s prejšnjimi jih je bilo precej. Dve sta prišli iz Kidričevega; med drugim so vprašali, za kaj se uporabljajo sredstva, ki so bila namenjena za uresničevanje preventive proti aidsu. Kra- jani Trnovske vasi zahtevajo, da se jim dovo- li ureditev oziroma gradnja novih prostorov zdravstvene ambulante, saj je v zdajšnji sani- tarna inšpekcija prepovedala opravljati de- javnost. Zetalčani se pritožujejo zaradi tega, ker morajo s predšolskimi otroki na cepljenje v Ptuj. V razpravi je bila tudi pobuda o delu zdravnikov v turnusih. Ker gre v pretežni me- ri za strokovna vprašanja, jim bodo pisno od- govorili do prihodnje seje skupščine. Glede aidsa pa lahko zapišemo le toliko, da je sredstev premalo, da bi lahko zdrav- stveni delavci dosledno uresničevali vsa na- vodila republiškega komiteja za zdravstvo in socialno politiko. MG Kje bomo pa zdaj privezali čolne Stoletja je bil Sturmovec po- plavno območje in valovi visoke Drave so cesto butali v vznožje manjše vzpetine, na kateri se v dolgi vrsti stiskajo hiše Pobrežja. Prebivalci Sturmovca so v teh poplavnih dneh reševali sebe in svoje premoženje s čolni. Mno- gokrat seveda marsičesa niso mogli rešiti, tudi hiše so bile pod vodo. Toda to je že zgodovina, vendar v spominu starejših pre- bivalcev Sturmovca in okolice še dokaj živa. Tako je razumljivo, da je ena udeleženk vročega se- Ohmočje Sturmovca meri okoli 1164 hektarov. Sega vse od Ptuja do izliva Dravinje v Dravo. Njegove vzhodne (seve- rovzhodne) površine ima v lasti ljubljanska Semenarna, precej površin je že uredil Kmetijski kombinat, tudi kmetje sami so že meliorirali in komasirali zemljišča na tem območju. V sedanjo melioracijo je zajetih okoli 640 hektarov — pol je družbene, pol privatne zemlje. Ostalo pa bo. tudi po meliora- ciji, okoli 520 hektarov gozda: nekaj hektarov je potrebno pri- pisati tudi številnim potokom. . Stanka, ki je bil v ponedeljek zju- traj v Vidmu, vzkliknila: »Kje pa bomo zdaj privezali čolne, če bo- ste podrli drevje!« Po dograditvi hidroelektrarne v Forminu in mogočnega nasipa na obeh straneh ptujskega jezera v Šturmovcu ni več poplav. Je pa ostalo še tu in tam močvirje, pre- cej z drevjem in grmovjem poraš- čenih površin, ki niso pravi gozd! In vse to je potrebno spre- meniti v rodovitno kmetijsko zemljo. Priprave na melioracijo potekajo že od leta 1983. Bilo je pogovorov, dogovorov, načrtov in sprememb več kot v izobilju. Pa seveda — kot običajno — na- nje ni bilo pravega odziva pri ti- stih neposredno prizadetih. Lju- dje od daleč spremljajo dogaja- nje, preden seveda na lastni koži ne pričnejo čutiti posledic. Sicer pa — kdo ima čas, voljo in zna- nje spremljati pogovore o zamo- tanih nastajajočih projektih. Šele letos septembra pa je bilo mogo- če na projektih z rdečo črto obri- sana območja .ločiti .od. drugih območij v Šturmovcu in reči da ali ne. Ali se ljudje torej strinjajo z melioracijo v predlagani obliki ali ne? Ob sprejemanju ustreznega odloka je bila delegacija kraje- vne skupnosti Videm proti os- nutku. Od osnutka do predloga bi bilo potrebno marsikaj spre- meniti ali pojasniti, pa se to ni zgodilo. Odlok je bil sprejet, menda s preglasovanjem delega- tov iz KS Videm in Markovci, je pa vsekakor osnova za izvedbo melioracije. Tako se je znova potrdilo, da je naša največja napaka ob po- membnih odločitvah neučinkovi- to informiranje. Premalo naredi- mo za to, da bi vsak že od vsega začetka dobil predstavo, kaj se bo v njegovi okolici dogajalo. Krivdo je mogoče najti pri vseh udeležencih v melioracijskem postopku. Tudi pri zadnjem, to- rej pri kmetu. Tisti, kj informaci- je želi, jih bo dobil. Če ne pri tr- kanju na prva vrata, pa gotovo potem, ko bo potrkal na deseta. Taka je pač usoda našega samo- upravnega dogovarjanja in odlo- čanja prek zamotanega delegat- skega sistema. Prejšnji teden pa so prišle odločbe. O podiranju drevja pa o prepovedi setve. Kmetje pravi- jo, da mnogo prepozno, da bi lahko pravočasno podrli tolikšno količino debelih dreves, setev pa je tako in tako že zdavnaj opra- vljena in na »prepovedanih« parcelah se bohoti lepo zelena pšenica. Razburjenje Šturmovča- nov je tako konec tedna doseglo vrelišče in krajevna skupnost je sklicala pogovor s prizadetimi. Šturmovčanom so se pridružili na sestanku še Pobrežani, prišli so celo kmetje z levega brega Drave — iz Markovec. Pa so slo- žno udarili po predstavnikih za- druge, kembinata, komiteja za kmetijstvo in zemljiške skupno- sti. Sestanka so se udeležili še predstavniki komiteja za urbani- zem in gradbene ter komunalne zadeve, ekološke skupine in se- veda krajevne skupnosti Videm. Česa se bojijo Sturmovčani in ostali lastniki zemlje na tem ob- močju? Bojijo se dodatnega onesnaževanja podtalne vode za- radi intenzivnega kmetovanja. Voda je v Šturmovcu namreč tik pod orno plastjo zemlje. Bojijo se, da ne bo dovolj varnostnih pasov drevja ob cestah in poto- kih, da bi jih ščitili pred vetrom. Bojijo se, da ne bodo pravično razdeljene posekane in nepose- kane površine. Bojijo se, da bo- do izvajalci melioracije uničili ceste, pa jih pozneje ne bodo ob- novili. Tako zahtevajo, da komi- sija v njihovi prisotnosti temelji- to pregleda stanje cest pred me- lioracijo in po njej. V vseh odlo- čitvah naj sodelujejo njihovi predstavniki. Moti jih tudi to, da bodo segla melioracijska dela povsem do praga mnogih doma- čij, da bodo ostali brez ohišnice. Nekaj strahu je gotovo upravi- čenega, nekaj ne. Povsem upravi- čene pa so zahteve o sodelovanju njihovih predstavnikov pri spre- jemanju vseh odločitev. Pravza- prav bi moralo biti tako že od vsega začetka. Navsezadnje so imenovali melioracijske odbore. ki pa, kot kaže, ne opravljajo svoje vloge. Odločiti se je torej potrebno o novih članih teh od- borov in vanje imenovati prave ljudi. Zadeve so torej precej zaplete- ne, in ko človek, ki pri tem ni pri- zadet, posluša argumente ene in druge strani, nikakor ne more ugotoviti, kdo ima prav. Dejstvo je, da so očitki o pisar- niško pripravljenih projektih umestni in se ne ujemajo povsem s stanjem v naravi. Tako je pravšnji dogovor, da se bodo v naslednjih dneh sestajali v loče- nih skupinah predstavniki lastni- kov zemlje v Šturmovcu in pred- stavniki investitorja. Dogovorili so se, da bodo temeljito preverili skladnost^ projekta s stanjem v naravi. Če se bo večina ljudi odločila za gozd na mestu, kjer bi ga bilo potrebno sicer poseka- ti, naj gozd pač ostane. Gozdne površine nikakor ne pridejo v združevanje in razdeljevanje zemlje, meje gozda se torej ne bodo spreminjale. Pa pitna voda? Da je vodovod v Šturmovcu nujen, je dejstvo. Botra zanj bo težko najti, naj- manj pa pri investitorjih meliora- cije. Melioracija v Šturmovcu torej bo, saj je tudi uzakonjena na zborih občinske skupščine. Mor- da bo vse skupaj potekalo ob večjem soglasju investitorja, iz- vajalca in lastnikov zemlje. Vse čestitke torej za pobudo o sklicu sestanka na sedežu krajevne skupnosti Videm. Pa čeprav bi bil tak sestanek nujen že pred meseci ali leti! j Bračič SKUPŠČINE SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Kje so delegati Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti so, razen dveh, treh, v zadnjem času nesklepčne. Kje so delegati, zakaj jih ni? Ali so dopisne skupščine dopustne? Ali je povečano število delegatov v zbo- rih uporabnikov bilo upravičeno? Vprašanj je še in še. Odgovor po- znajo verjetno le delegati, ki jih na seje skupščine ni. Če so kdaj slišali za pravila lepega vedenja, bi se lahko vsaj opravičili, če pa že to ne, pa vsaj napisali, zakaj ne želijo sodelovati oziroma opravljati zaupane jim funkcije, saj so se zanjo odločili sami. Kje so družbenopolitične organizacije v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih? Sled- njih še posebej, saj so si še kako prizadevale, da bi vsaka krajevna skupnost imela v zborih uporabnikov skupščin samoupravnih interes- nih skupnostih družbenih dejavnosti svojega delegata. Danes pa prav teh delegatov ni. Ali lahko govorimo o krizi svobodne menjave dela? Gotovo je ob vsesplošni krizi našega gospodarstva in družbe kriza tudi na po- dročju svobodne menjave dela. O čem pa še delegati lahko pravza- prav odločajo? O dokumentih, ki so bili pripravljeni na osnovi inter- ventnih zakonov, o valorizacijah finančnih načrtov, ki so posledica gospodarskih gibanj, torej je odločanje zgolj formalno, kot je tudi o marsikateri drugi stvari. Medtem ko si izvajalci prizadevajo uveljaviti svoje zahteve in potrebe, se v zboru uporabnikov dolgočasijo, celo ne- godujejo, če se razprava zavleče, in sejo zapuščajo ob izteku svojega delovnega časa. Vedeti pa je treba, da tak odnos delegatov uporabni- kov ni od danes. Poznamo ga iz časov, ko nam še ni šlo tako za nohte, ko še ni bilo interventnih zakonov, ko je bilo denarja več kot danes. Ovira in slabost za hitrejše spreminjanje odnosov v delegatskem sistemu sta gotovo prepočasno uveljavljanje celovitega pogleda v te- meljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih na vse tiste odno- se, ki jih delovni ljudje in občani nujno morajo urejati v širših oblikah poslovnega sodelovanja, pri skupnem gospodarjenju in učinkovitem ter racionalnem usmerjanju razpoložljivih sredstev oziroma dohodka, pri zadovoljevanju skupnih potreb v odnosih svobodne menjave dela. Nesporno pa je, da imajo pri utrjevanju zavesti o odločilni vlogi in položaju pri urejanju odnosov nenadomestljivo vlogo družbenopo- litične organizacije. Le-te še vedno ne ustvarjajo razmer, da bi delavci dejansko postali nosilci pravic, obveznosti in odgovornosti ter tako poglavitna sila spreminjanja odnosov na temelju samoupravljanja Ko sem zadnjič prisostvovala seji ene od družbenopolitičnih or- ganizacij, so v nekajurni razpravi govorili o gospodarjenju v letoš- njem letu in resoluciji v prihodnjem letu. Izrečenih je bilo veliko in velikih besed, nič pa ni bilo slišati o ljudeh, ki ustvarjajo to dobro ali slabo gospodarstvo, o ljudeh, ki bodo gospodarili v prihodnjem letu — nekateri ob zamrznjenih osebnih dohodkih, drugi ob zajamčenih. Nič niso govorili o tem, ali ljudje še zaupajo sistemu, vodilnim delav- cem, zvezni vladi, ali so pripravljeni in prepričani v protiinflacijski program, zakaj le tako ga bodo vzeli tudi svojega in šele takrat lahko govorimo o tem, da nam bo krizo uspelo premagati. Ustvarjanje ozračja, optimizma, vere, da prihodnost le ni tako črna, to bi morala biti v teh časih osnovna naloga družbenopolitičnih organizacij. Če bi to res bilo tako, lahko za zdaj le ugibamo, ali bi bilo delegatov na skupščinah dovolj vsaj za sklepčnost. Eno pa je gotovo: če si prepri- čan, če verjameš v nekaj, ne nazadnje tudi v sistem, je ni stvari, ki je ne bil naredil, da bi ohranil to, v kar verjameš. NaV V TGA praznujejo 33 let proizvodnje Minulo soboto, 21. novembra, je minilo 33 let od pričetka poizkusne proiz- vodnje aluminija v TGA Kidričevo. Tovarniški praznik bodo delavci TGA zdru- žili s praznovanjem dneva republike in otvoritvijo novega obrata za proizvod- njo anod, ki so ga dokončali nekaj tednov pred rokom. Tako so že včeraj pripravili tradicionalno srečanje upokojenih članov tega kolektiva, osrednje slovesnosti pa se bodo zvrstile jutri in v soboto. Centralna proslava bo v petek, 27. novembra, v obratu Proizvodnja anod, kjer bodo izroči- li tudi štiri zlate znake TGA in 5 državnih odlikovanj. V soboto pa bo v TGA in- formativni dan za vse občane, ki si bodo po pogovoru z vodstvom delovne orga- nizacije lahko ogledali tudi obstoječo proizvodnjo in nove objekte v okviru pro- jekta MPPAL. -OM Dan šole Olge Meglic Kolektiv osnovne šole Olge Meglic v Ptuju praznuje danes in jutri dan šo- le. Tudi letos ga bodo proslavili z osrednjo prireditvijo, ki bo drevi ob 18. uri z nastopom ženskega pevskega zbora PD Alojza Arnuša iz Rogoznice ter slavno- stno sejo samoupravnih organov šole. Jutrišnje slovesnosti združujejo s praznovanjem 29. novembra, dneva repu- blike, in sprejemom cicibanov v pionirsko organizacijo. Poleg tega so pripravili še športna srečanja s pionirji OŠ Branko Jambrešič-Zriko iz Koprivnice in spo- znavni večer s pionirji obeh šol. Med gosti pričakujejo predstavnike vojne pošte iz Mostarja, pionirje in delavce OŠ Šumadijski partizani iz Arandjelovca in OŠ Buna. ms GOSTOVANJE SLOVENSKEGA MLADINSKEGA GLEDALIŠČA UUBUANA Zločin na Kozjem otoku Kozji otok je lahko kjerkoli, tam pač, kjer je samota vsakdanjost, kjer človek, izoliran od civilizacije, deluje z vso svojo primarno energijo. Drama Uga Bettija, italijanskega pesnika in dramatika, je postavljena na tak otok v prva povojna leta. Tu živijo tri žen- sKe; Agata, njena hči Siivia in svaki- nja Pia. Nenadoma vdre v ta svet An- gelo, poslanec mrtvega moža, očeta in brata. Angelo si prisvoji vse tri. Vsaka pa ga hoče samo zase. Medtem ko je takšna skupnost Angelu povsem ra- zumljiva, je za tri ženske nemogoča in nujno vodi v boj za ljubezen, boj, ki ne pozna usmiljenja. In na Kozjem otoku se zgodi zločin, zločin nad lju- beznijo. Angelo je žrtvovan, umre v vodnjaku, tri ženske pa, ki mu nočejo pomagati iz njega, so pogubljene. Še ena odlična predstava Sloven- skega mladinskega gledališča pod re- žiserskim vodstvom Paola Magellija in v upodobitvi igralcev Milene Zu- pančič, Veronike Drolc, Marinke Stern, Žeijka Hrsa in Pavla Rakovca, ki so resnično doumeli sporočilo Bet- tijeve drame, saj sam pravi: »Nič ni bolj nesprejemljivega kot človekova nepravičnost do drugega človeka, nič ni bolj nesprejemljivega kot neupravi- čena potreba po ljubezni, ki je še ved- no središče te nepravičnosti.« Predstava, bila je v ponedeljek, je bila v okviru abonmaja za odrasle in prva abonmajska predstava za mladi- no. NaV Smo na zimo pripravljeni? Zima je pred vrati in morda vas bo zani- malo, kako so odgovorni za opravljanje zim- ske službe pripravljeni na čiščenje, pluženje in posipavanje naših cest in ulic. Najprej smo obiskali Cestno podjetje Ma- ribor, tozd za Vzdrževanje in varstvo cest v Ptuju, kjer nam je vodja tozda Ferdo Vain- gerl povedal, da so na zimsko službo dobro pripravljeni. Trenutno imajo v deponiji okoli 500 ton soli, dovolj je tudi posipnega mate- riala. Opravili so že pregled brezhibnosti vseh 14 plužnih vozil ter plužne in posipne opreme. Sicer skrbijo za opravljanje zimske službe na vseh magistralnih, regionalnih in lokalnih cestah na območjih občin Ptuj, in Ormož. Iz- vajali jo bodo po dogovorjenih prioritetah in v skladu z veljavnimi standardi. Za prevoz- nost ceste upoštevajo vse tiste ceste, kjer se je možno peljati po vozišču z ustrezno zimsko opremo, upoštevajoč zimske vozne razmere. V prvi prioriteti je samo cesta Hajdina—Ma- celj, ker je mednarodnega pomena. V drugi prioriteti so vse ostale regionalne in magi- stralne ceste, medtem ko so v tretji prioriteti vse manj pomembne regionalne in lokalne ceste. V temeljni organizaciji Komunalni servisi KGP Ptuj skrbijo za izvajanje zimske službe na ulicah in cestah v naseljih Majšperk in Ki- dričevo ter na območju mesta. Vodja zimske službe Borut Sagadin je povedal, da so z ope- rativnega vidika na zimo dobro pripravljeni Za svoje potrebe imajo dovolj soli — trenut- no je imajo na deponiji prek 35 ton. Na voljo imajo tudi dovolj posipnega materiala, delo- vne sile in strojne opreme. Vseh 5 gradbenih strojev je že pripravljenih, pripravljeni pa so tudi vsi kooperanti, plužna vozila in posipal- ni stroji. Tako kot v tozdu Vzdrževanje in varstvo cest imajo tudi v Komunalnih servisih precej težav zaradi neurejenega financiranja oziro- ma zaradi zmanjšanja sredstev, namenjenih za opravljanje zimske službe, zato prosijo ob- čane za razumevanje, predvsem pa za sodelo- vanje. Opozarjajo pa tudi na dolžnost vseh občanov, da del pločnika pred stanovanjsko hišo očistijo sami, kot je to določeno z občin- skim odlokom. M. Ozmec 4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI 26. november 1987 — TEDNIK Povrniti zaupanje v svoje delo PTUJSKI ELEKTRGKOVINAR Likvidnostnih težav v devetme- sečju nimajo • Podedovane sla- bosti iz preteklih let • Potrebu- jejo strokovne kadre • Izboljšali osebne dohodke • Želijo združiti vso proizvodnjo na enem mestu • Takoj morajo izpolniti dogovorje- ne naloge, da inflacija ne izniči vrednosti s pogodbami določenih del • Zmanjšati morajo zaloge materiala in polizdelkov, da zmanjšajo negativne učinke reva- lorizacij Dolga je zgodovina preobliko- vanja povojnih Mestnih obrtnih delavnic. Združevanja, osamos- vajanja, priključevanja večjim gospodarskim sistemom, iskanje konkurenčnega programa — vse to se je v povojnih letih izmenje- valo izredno hitro in bi zahtvalo obširnejši prispevek. Pa pustimo to ob strani. Najpomembnejše spremembe v pozitivni smeri so se za sedanji tozd IMP—PMI pričele šele v zadnjih dveh letih. Kritična leta odhajanja kadrov, nelojalne konkurence, zaposta- vljanja in morda kar izkoriščanja ptujskega tozda so nekako pre- brodili. Leta 1983 so bili, glede finančnih rezultatov, na najnižji točki. Morda bi se njihov položaj že prej izboljšal, če znotraj mari- borskega PMI-ja ne bi bili odvi- sni od samovoljnega obnašanja mariborske Montaže. Ta se je le- tos osamosvojila od PMI. Višek njenega negativnega odnosa do ptujskega Elektrokovinarja pa je nastopil, ko" so jim pričeli odvze- mati posle, za katere sploh niso bili registrirani, še manj pa stro- kovno usposobljeni. Z izločitvijo iz PMI pa je Montaža osiromaši- la Elektrokovinar do te mere, da je pravzaprav bilo potrebno pri- četi vse znova. Sanacijski pro- gram je bil smelo zastavljen, s konkretnimi ukrepi pa sta ga podprla tudi ptujski izvršni svet in poslovna enota Kreditne ban- ke Maribor. Osnovne naloge v programu so bile: izboljšanje ka- drovske strukture, osvojitev no- vih programov, izboljšanje oseb- nih dohodkov, medsebojnih od- nosov in delovne discipline. PERSPEKTIVNI PROGRAMI V veliki meri je uspeh Elektro- kovinarja seveda vezan na boljše povezave v SOZD IMP, pred- vsem pa na kakovost storitev v delovni organizaciji PMI. Direk- tor Kari Leskovar, ki ta tozd vodi slabi dve leti, je v pogovoru ome- nil, da se je odnos delavcev skupnih služb v Mariboru precej izboljšal. Vzrok je predvsem od- visnost skupnih služb od uspeš- nosti tozda. Posebne skupine strokovnjakov morajo namreč sedaj delati veliko bolje, pred oč- mi pa imeti predvsem ekonom- ske učinke zamisli, ki jih želijo uvesti v proizvodne programe. Trenutno ptujski Elektrokovi- nar dela v Pucarevu v Bosni, v Dardi pri Osijeku in v Prvi peto- letki v Trsteniku. S pomembnej- šimi deli pa so prisotni tudi v Sloveniji: v Tamu, v Tovarni usnja v Vrhniki, v mariborski Ve- rni, pripravljajo pitno vodo na Vrbanskem platoju. Precej uspe- šni so predvsem z elektromontaž- nimi deli, želijo pa pridobiti več dela s področja čistilnih siste- mov, priprave pitne in tehnolo- ške vode. Tudi v Ptuju bi lahko delovne organizacije s pridom uporabile njihove nove proizvo- de oziroma storitve. Ločevalniki lahkih tekočin, maščob, peščeni filtri, avtomatski ionski omehče- valniki, posebej uporabni po- stopki za pripravo ter biološko in kemično čiščenje vode so progra- mi, ki bi jim dolgoročno morali omogočiti dovolj dela, naročil in Vakuumski sesalnik, plod Inovativnega dela. (foto M. Ozmec) seveda nadaljnji razvoj. Posebej velja poudariti tudi, da so razvili in izdelali vakuumski sesalec, ki so ga za površinsko zaščito kovin na primer v TEKOL-u morali uvažati. Trenutno pa razvijajo tudi posnemala za čistilne napra- ve, rotacijska sita, pred kratkim pa so razvili zabojniško čistilno biološko napravo. Ta projekt je sofinancirala tudi ptujska razi- skovalna skupnost. Žalostno dej- stvo, na katerega je opozoril di- rektor, pa je, da v Ptuju, kljub velikim onesnaževalcem, nihče ni bil zainteresiran zanjo. Kljub številnim obljubam in tudi načel- nim dogovorom v občini nihče ni bil pripravljen, da bi to napravo sprejel, zato so jo sedaj vgradili v Pekrah. Elektrokovinar je v sklo- pu svoje delovne organizacije ponudil svoje znanje in kadre tu- di za ptujsko čistilno napravo, s Perutnino pa so že podpisali do- govor, da bodo prihodnje leto projektirali in zgradili čistilno napravo za klavnico. Svoje izvozne dejavnosti Eko nima, zato pa so njegovi delavci v preteklih letih veliko delali v Iraku. Letos so ponovno podpi- sali pogodbe, tako da bodo pri- čeli delati v Iraku. Seveda pa je interes za to delo zaradi znanih težav v deviznem poslovanju manjši. NAJVEČ TEŽAV S PRIDOBIT- VIJO STROKOVNJAKOV Omenila sem, da so vsa preo- blikovanja, predvsem pa odnos mariborske Montaže, precej osi- romašila ptujski Elektrokovinar. Najbolj je bilo to očitno pri ka- drovski strukturi. Po preselitvi večine montažerske dejavnosti v Maribor so v Ptuju ostali invali- di, starejši delavci, nekaj najbolj- ših pa je odšlo v Irak. Obdobje melanholije, nizkih osebnih do- hodkov so nekako prebrodili in kaže, da bodd s štipendiranjem, z dodatnim izobraževanjem za- poslenih, z boljšim nagrajeva- njem strokovnih in inovativnih delavcev povrnili ugled tozda. Zanimivo je, da je slabo mnenje o tozdu dolgo časa, pa tudi še se- daj, vplivalo na vrsto mladih strokovnjakov, pa tudi kvalifici- ranih delavcev, da se na razpise ptujskega Elektrokovinarja niso odzivali, čeprav bi po sedanjih spremembah za svoje delo bili prav tako dobro plačani, kot so v delovnih organizacijah na pri- mer v Mariboru. Dodatna težka okoliščina pa je tudi ta, da mladi s ptujskega področja nekako ni- majo interesa za tehnične stroke in da se pogosto niti ne odzovejo . na štipendijske ponudbe. OBILICA NAČRTOV IN ZAO- STRENE MOŽNOSTI GOSPO- DARJENJA Ne glede na vse protiinflacij- ske programe ali bolje pretrese našega gospodarstva, ki bodo tu- di ptujski Elektrokovinar pred- vsem prizadeli s povišanjem cen energije in materialov, ki jih po- trebujejo za svoje izdelke in sto- ritve, bodo svoje programe sme- leje zastavili. Že dalj časa želijo, da bi vse tri lokacije in dejavno- sti čimprej združili. Povzročajo jim zlasti ogromne stroške, ki jih je potrebno ob zaostritvah pogo- jev gospodarjenja seveda nevtra- lizirati. Predvidevajo, da bodo vso dejavnost združili na Rogoz- niški cesti, s prodajo starih obra- tov in s pomočjo SOZD-a IMP pa investicijo tudi zmogli. S teh- nološkega vidika bodo investirali predvsem v površinsko zaščito materialov, urediti pa želijo tudi sodobne laboratorije, v katerih bi razvijali in preizkušali postop- ke pripravljanja in čiščenja vode. Sedaj namreč večino preizkusov opravljajo kar na prostem. Želi- jo, da bi omenjene naložbe kon- čali do leta 1990. Upajmo, da kolektiva Elektro- kovinarja cenovna razmerja ne bodo onemogočila, da bodo pri- dobili mlade strokovnjake, pred- vsem pa, da se bo tudi naše oko- lje do tega kolektiva obnašalo manj mačehovsko in z več zau- panja v napore kolektiva. Elek- trokovinar potrebuje ugled, nove posle, predvsem pa pozitivnejši odnos do njihovih novih tehno- logij in izdelkov. Gotovo pa, da je kot v vsakem kolektivu tudi v tem sedaj po- trebno ogromno medsebojnega razumevanja, discipline in zna- nja. Sedaj, ko so se postavili na finančno trdne noge, se seveda začenjajo tisti pravi procesi preo- blikovanja, ki jim bodo zagota- vljali razvoj in boljše življenje za- poslenih. Direktor Kari I^kovar se je smelo lotil izboljšanja dela v Elektrokovi- narju. Prostorska stiska ne prizanaša izdelkom in delavcem, ki te preizkušajo; vse poteka pod milim nebom. Darja Lukman Socialnovarstvena pomoč v občini Ptuj POVZETEK ANALIZE STANJA Socialna politika je ena od te- meljnih sestavin celotnega druž- benoekonomskega razvoja naše družbe. Osnovno načelo je, da si vsak človek svojo socialno var- nost zagotavlja z delom. V pri- meru, da tega ne more iz takih ali drugačnih razlogov, družbena skupnost zagotavlja različne oblike pomoči. V SR Sloveniji je ta družbena pomoč posamezni- ku, družini ali skupinam ljudi urejena s samoupravnim spora- zumom o uresničevanju social- novarstvenih pravic. Ta spora- zum ureja pogoje in postopke za uveljavljanje vseh oblik socialno- varstvenih pravic in pomoči. Sporazum je postopek poenosta- vil s tem, da je uvedel enotno vlogo za vse vrste pomoči in jih občani vlagajo na epem mestu ter tako tudi le enkrat predložijo potrebna dokazila in podatke. Pri ugotavljanju stvarnega soci- alnega položaja iskalca ene ali več vrst socialnovarstvene pomo- či pomembno sodelujejo še delo- vne organizacije za zaposlene de- lavce in krajevne skupnosti za nezaposlene. Med oblike socialnovarstvene pomoči sporazum šteje: varstve- ni dodatek k pokojnini, subven- cijo stanarine, denarno pomoč za čas brezposelnosti, štipendijo iz združenih sredstev, razliko h kadrovski štipendiji, denarno po- moč otrokom (otroški dodatek), začasno in stalno denarno po- moč socialnega skrbstva, plačilo in doplačilo zavodske oskrbe za otroke in odrasle, enkrafna de- narna pomoč in druge vrste de- narne pomoči. V občini Ptuj smo sporazum začeli izvajati s 1. majem 1985. Razen za varstveni dodatek k po- kojnini vlagajo občani za vse druge oblike socialnovarstvene pomoči vlogo SPN —1 v Centru za socialno delo Ptuj, ki izvaja postopek za ugotovitev stvarnih socialnih razmer vsakega vlaga- telja in vodi evidenco vseh pre- jemnikov socialnovarstvenih po- moči. Za vodenje postopka, ope- rativnih nalog in evidence je Center za socialno delo uvedel službo enotne skupne evidence prejemnikov socialnovarstvenih pomoči. Center za socialno delo je na osnovi podatkov službe enotne evidence izdelal analizo o izvaja- nju sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic v letu 1986 in primerjavo s podatki še za leti 1985 in 1984. Pri tem je upošteval tudi analizo, ki jo je o socialnovarstvenih pomočeh za , prvih šest mesecev 1986 izdelal občinski komite za družbene de- javnosti. Ugotovitve te analize je Center za socialno delo povzel, saj se stanje do konca leta ni spremenilo. Pomembne ugotovi- tve iz te analize so: — razporeditevsoeialnovarstve- nih pomoči po območjih zno- traj občine kaže na velika neskladja v razvoju in materi- alnem stanju prebivalstva. Tako je kar 1/3 vseh oblik pomoči podeljena občanom v Halozah, dobra četrtina pa v mestnih KS. Od tega je kar 2/3 vseh pomoči v KS Borisa Ziherla in Dušana Kvedra; najpogostejša oblika pomoči je družbena pomoč otrokom (otroški dodatek); razmerje med kadrovskimi štipendijami in štipendijami iz združenih sredstev je obratno kot v SR Sloveniji, in sicer je približno 2/3 štipen- dij iz združenih sredstev in 1/3 kadrovskih; — pri aktivnem prebivalstvu je kar 55 odstotkov prejemni- kov socialnovarstvenih po- moči zaposlenih v združenem delu; — med prejemniki pomoči na Ptujskem polju prevladuje polproletariat, kar je posledi- ca razdrobljenosti kmetijstva. Po drugi strani pa se posta- vlja vprašanje, ali je ta kate- gorija prebivalstva resnično materialno ogrožena do tolik- šne mere ali gre le za že zna- no relativno vrednost višine katastrskega dohodka; — pomembna kategorija prebi- valstva, ki prejema pomoč zlasti od socialnega skrbstva, so invalidi in ostale osebe. Število prejemnikov socialno- varstvene pomoči v letih 1984, 1985 in 1986 je na osnovi poda- tkov enotne evidence naslednje: Podatki kažejo, da narašča šte- vilo upokojencev, ki prejemajo varstveni dodatek k pokojnini. Kljub valorizacijam so torej vrednosti teh 1785 pokojnin pre- majhne, da bi zagotovile social- no varnost uživalcev. Pri tem pa ne smemo prezreti dejstva, da je višina pokojnine odvisrra od dol- žine delovne dobe in seveda viši- ne osebnega dohodka v aktivni dobi. Ta pa je ob nižji kvalifika- ciji nižja. V občini Ptuj imamo še vedno zelo slabo kvalifikacijsko strukturo zaposlenih in so pov- prečni osebni dohodki nižji kot povprečni v SR Sloveniji. Narašča število občanov, ki so upravičeni do subvencionirane stanarine, kar je razumljivo ob velikem številu družbenih stano- vanj, ob vse večji informiranosti ljudi, da je subvencijo možno uveljavljati, in ob podražitvah stanarin. Pričakovati je, da bo to število še naraščalo. Najpogostejša oblika je denar- na pomoč otrokom in iz leta v le- to narašča. Naraščanje števila prejemnikov je predvsem posle- dica nižjih osebnih dohodkov v občini Ptuj. Raven socialne var- nosti, ko je občan upravičen do pomoči, se namreč izračunava na osnovi povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v prete- klem letu in ta je višji kot pov- prečni osebni dohodek v občini Ptuj. Tako seveda vsako leto več občanov pridobi pravico do te pomoči. Denarna pomoč otrokom se lahko nakazuje v funkcionalni obliki, kar pomeni, da se sred- stva nakažejo tja, kjer otrok kori- sti neko storitev, n. pr. vrtec, šol- ska prehrana. Od 4911 otrok, ki prejemajo denarno pomoč, jih 1151 prejema to pomoč v funk- cionalni obliki; od tega v vrtcu 329 otrok, za prehrano v šoli 722 otrok, v rejništvu 17 otrok in prek naročilnic v trgovinah 83 otrok. Funkcionalne oblike bi lahko bilo veliko več, a imamo skoraj 20 odstotkov nižjo vključenost otrok v vrtec, kot je v SR Slove- nij. Prav tako nimamo iadovoJji-- vo "organizirane prehrane za os- novnošolske otroke, ker vse šole nimajo možnosti za to. Se slabše je poskrbljeno za prehrano sred- nješolske mladine. Pri pomočeh iz socialnega skrbstva opažamo rahlo upada- nje števila. To je po eni strani posledica večjih prizadevanj Centra za socialno delo, da otro- ke in tudi odrasle poskuša čim- dalj obdržati v matičnem okolju in poskuša urejati razmere. Poleg tega je vse manj nekdanjih vini- čarjev in dninarjev, vedno več je uživalcev starostnih kmečkih po- kojnin in pokojnin po novem za- konu, preživnin po zakonu o pre- živninskem varstvu kmetov in uživalcev denarnega nadomestila za invalidnost. Sredstva za vse oblike pomoči združujejo zaposleni od osebnih dohodkov, del pa iz dohodka de- lovne organizacije. V občini Ptuj ne moremo sami zbrati dovolj sredstev za pomoči in vsa ta leta prejemajo sredstva iz solidarno- sti. V analizi je ugotovljeno, da med družinami, ki prejemajo eno ali več vrst socialnovarstvene po- moči, prevladujejo 4-članske družine. Dalje je ugotovljeno, daje od 2263 dnlžin, ki prejema- jo denarno pomoč za otroke, kar 2/3 takih, kjer sta eden ali oba roditelja zaposlena v združenem delu. Ce to primerjamo s števi- lom vseh zaposlenih v občini, ugotovimo, da cca 8,41 odstotka vseh delavcev potrebuje pomoč pri preživljanju svojih otrok. Višine posameznih pomoči ni smiselno navajati, ker so razli- čne, odvisne od dohodkov, ki jih občan že ima, in pomenijo razli- ko od dohodkov občana pa do zneska, ki zagotavlja dogovorje- no minimalno socialfio varnost. V letu 1986 je bila uvedena tudi tekoča valorizacija pomoči glede na ugotovljeno rast osebnih do- hodkov in nekaterih stroškov. Analiza je za zadnja tri leta ugotovila, da narašča število upravičencev do varstvenega do- datka k pokojnini, število upravi- čencev do subvencij stanarin in število denarnih pomoči otro- kom. Sredstva za socialnovar- stvene pomoči naraščajo hitreje kot število upravičencev, kar je posledica neurejenosti v politiki cen in tudi na področju gibanja osebnih dohodkov. Z valorizaci- jami dodeljenih socialnovarstve- nih pomoči poskušamo zadrže- vati realno vrednost pomoči. Analiza obenem opozarja, da je potrebno še urejati vprašanja glede prehrane osnovnošolske in srednješolske mladine in poiska- ti možnosti ali razviti ustrezne oblike vključitve večjega števila predšolskih otrok v organizirano varstvo. - A.^ O. TEDNIK - november 1987 sestavki IN KOMENTARJI - 5 Od ideje do gradnje kabelske televizije s tem člankom skušamo poda- ti kronol9Ški pregled aktivnosti pri gradnji ktv sistema (kabelske televizije) v KS mesta Ptuj, opo- zoriti na vse težave, s katerimi se je srečeval in se še srečuje odbor za gradnjo sistema, seznaniti kra- jane s termičnimi možnostmi ka- belske televizije in možnostmi razširitve sistema na ostale KS mesta Ptuj, kot navsezadnje tudi ovreči zlonamerne govorice po- sameznikov v zvezi z gradnjo Ktv sistema. a) Od ideje do prvih signalov: Decembra 1985, ob izvedbi refe- renduma za samoprispevek v KS mesta Ptuj, je bila izvedena an- keta v zvezi z gradnjo ktv sistema v KS Ptuj. Na osnovi pozitivnih rezultatov ankete je spomladi 1986 IS SO Ptuj imenoval odbor za gradnjo sistema. Odbor je na- ročil in pridobil za vseh 11 KS predračune od največjega jugo- slovanskega proizvajalca s po- dročja kabelske in satelitske tele- vizije Gorenja-Elrada. KS Borisa Ziherla Ptuj, KS Franca Osojnika Ptuj, KS Jožeta Potrča Ptuj in KS Dušana Kve- dra Ptuj so v decembru 1986 podpisale z Gorenjem-Elradom iz Gornje Radgone pogodbo za izdelavo projekta za izvedbo, do- bavo elementov glavne postaje in antenskega stolpa in njihovo montažo v SSC Ptuj. Hkrati je bil podpisan SPORAZUM o gradnji in sofinanciranju ktv si- stema na območju 4 KS mesta Ptuj. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj je postala peti financer gradnje sistema, SSC Ptuj je omogočil postavitev antenskega stolpa in glavne po- staje, Radio-Tednika Ptuj pa bo po uspešno opravljenem tehni- čnem pregledu zgrajeni sistem JCTV prevzel v upravljanje. Vo- 'denje investicije je prevzel sku- paj z delavci skupnih služb KS mesta Ptuj odbor za gradnjo si- stema KTV v KS Ptuj. Elrad je na osnovi prve pogod- be z dvomesečno zamudo v maju 1987 zgradil antensko postajo. Na osnovi predračuna Elrada iz marca 1987 za nadaljevanje gradnje sistema KTV, to je za iz- delavo projektne dokumentacije za razvod, dobavo in montažo elementov ktv distribucijskega sistema, se je začela akcija pod- pisovanja pogodb. (Sodelovalo le 150 uličnih poverjenikov). Da bi bili zagotovili pogodbeno ce- no, bi bilo moralo k sklenitvi po- godbe do 15. maja pristopiti vsaj 70 % udeležencev, stanujočih v družbenih stanovanjih, in vsaj 80 % lastnikov individualnih sta- novanjskih hiš. To število ni bilo doseženo in odbor za gradnjo KTV se je znašel pred dilemo, ali akcijo do nadaljnjega prekiniti ali dvigniti ceno po priključku ali pa nadaljevati akcijo podpi- sovanja pogodb. Na osnovi zad- nje odločitve se je do začetka ju- lija število pogodbenih strank približalo predvidenemu procen- tu, pri čemer smo v ureditveno območje za ktv sistem vključili tudi zgoščena dela KS bratov Reš Ptuj in KS heroja Lacka Ro- goznica. Odbor za gradnjo KTV je začel pogodbene razgovore z Elradom iz Gornje Radgone. V začetku julija 198 / je bila podpi- sana nova in že druga pogodba z Elradom iz Gornje Radgone, pri čemer smo uveljavili okrog 3 me- sece star ponudbeni predračun, znižan za prek 50 milijonov din, dalje, da lahko v lastni režiji opravimo polaganje kablov, Ei- radu pa smo ugodili, da dokon- čanje svojih del pomakne z de- cembra 1987 na maj 1988. Vsa pogodba pa temelji na tem, da Domo do 3. septembra 1987 Elra- du nakazali večji del pogodbenih sredstev, to je 350.000.000,— din. Julija 1987 je republiški in- špektor za promet in zveze pre- gledal vso ustrezno dokumenta- cijo v zvezi z dosedanjo gradnjo. Ni ugotovil pomanjkljivosti, opozoril pa je na znana stališča RTV Ljubljana in na stališča zveznih in republiških organov v zvezi s KTV. Od julija 1987 je odbor za gradnjo KTV iskal izvajalca za polaganje kablov v zemljo in med objekte. Ker je okoli 3000 m kabla bilo potrebno potegniti v že položeno ptt kanalizacijo, to kabiiranje pa lahko izvede le PTT Maribor kot lastnik kanali- zacije, seje kljub številnim oblju- bam in načelnemu pisnemu pri- stanku že iz septembra 1986 Ica- bliranje začelo šele septembra 1987. Izvedbo kabelskega distri- bucijskega sistema zunaj ptt ka- nalizacije in med objekti izvaja Milan Brumen — Telefonski ser- vis Ptuj. Elrad-Gorenje je pri- ključil prve bloke na KTV 13. novembra 1987, Ostalo priključe- vanje se izvaja po planu faznosti po posameznih območjih KS in po terminskem planu, ki ga je določil odbor za gradnjo ktv si- stema. b) Prednosti ktv sistema glede na SAN: — odpade sprejemni atenski sistem na vsakem stanovanjskem objektu, s tem pa tudi številne okvre, lomi na zunanjih antenah itd. — odpadejo neprimerna vzdr- Število prenesenih tv kanalov v ktv mrežah se povečuje, zato je postalo nujno, da se poleg stan- dardnih frekvenčnih področij F I rK 2 - K 4) in F III (K 5 - K 12) uporabljata tudi specialni področji — spodnje specialno področje S 3 — S 10 in zgornje S 11 — S 20. Večina tv sprejemni- kov (predvsem starejših) je pred- videna le za sprejem standardnih kanalov. Takim lastnikom omo- goča sprejem kanalov specialnih področij ktv konverter, ki pretvo- ri specialni področji na UHF. Iz- deluje ga Gorenje-Elrad in je v prosti prodaji. TEŽAVE S PLAČILOM OBRO- KOV ZA KTV . Celotna naložba gradnje ktv sistema velja po predračunih El- rada (pred pol leta) okrog 600 milijonov din za 2/00 priključ- kov. Toliko bi seveda stalo, če bi podpisali s prvim ponudnikom za vsa dela in na ključ. Izdelana pa je bila drugačna konstrukcija izvajanja del in s tem tudi ugod- nejša finančna shema. Večino potrebnih sredstev prispevajo Krajani prek individualnih po- godb, za antenski stolp, glavno postajo in projektno doKumenta- cijo pa so oila združena sredstva iz viškov krajevnega samopri- spevka iz obdobja 1981—85 in sredstva samoupravne stanovanj- ževalna dela in stroški na strehah objektov — mogoče je napajanje vseh objektov — ne glede na višino ali lego — z enako kvalitetnim tv in ukv signalom — lepši videz naselja — rentabilen prenos satelit- skih tv programov itd. c) Kanali in programi v KTV Ptuj (foto M. Ozmec) ske skupnosti občine Ptuj. V zelo nehvaležnem položaju so se znašli predsedniki svetov štirih KS, ki so kot posredniki med naročnikom in izvajalcem podpisali na eni strani pogodbi z Elradom, na drugi strani pa z 2700 individualnimi naročniki. V dobri veri spoštovanja dolo- čil teh pogodb so se skupaj z gradbenimi odbori v vsaki KS lo- tili dela zanesenjaško in požrtvo- valno, kot pač je delo v krajevni samoupravi. Po enoletnem aktiv- nem delu, polnem nepredvidenih zastojev, zavlačevanj in zamud moramo razočarano ugotoviti, da za vse podpisnike njihov pod- pis še zdaleč ni garancija za iz- polnitev dogovorjenih obvezno- sti. Težave z Elradom in PTT so bile že opisane, zato še nekaj be- sed o glavnem viru financiranja celotne akcije, to je izvrševanje vplačil individualnih naročni- kov. V začetku tega meseca, torej po obračunu 5. obroka, je bilo zapadlih obrokov za prek 50 mi- lijonov. Da se bo lahko vsak sam prepričal o kritičnosti situacije, povejmo še to, da 157 podpisni- kov hi plačalo še nobenega obro- ka. To nerazumljivo obnašanje je zelo nekorektna igra do vseh ti- stih, ki redno plačujejo, še bolj pa do vseh KS in gradbenih od- borov, ki so se moralno in mate- rialno obvezali, da bodo Elrad in ostali izvajalci dobili izplačane pogodbene zneske, končni upo- rabniki pa pravočasno ktv pri- ključke. Verjetno je odveč razla- gati, da pri oblikovanju cene po- sameznega priključka ni bilo predvideno kakršnokoli krediti- ranje izpadlega prihodka, saj ob dejanskih obrestih za najeti de- nar še zdaleč ne bi uspeli s takš- nimi cenami priključkov. Zato naj bo ta zapis obenem tudi zadnji apel vsem dolžnikom, da poravnajo zapadle obvezno- sti. e) Terminski plan priključevanja in odklapljanja »črnih« odjemni- kov: Priključevanje udeležencev (pogodbenih strank) na ktv si- stem poteka od srede novembra, po terminskem planu, ki ga je določil odbor za KTV. Prioritet- no je priključevanje v družbenih stanovanjih, kjer je tudi največ pogodbenih strank, in to v tistih vhodih, kjer je bila večina za KTV In ki so tudi poravnali ob- veznosti iz pogodbe. V I. fazi pri- kljiičevanja se v vhodih, kjer je večina stanovalcev sklenila po- godbo, priključujejo na sistem tudi tisti, ki pogodbe niso skleni- li, z možnostjo, da jo še sklenejo, sicer jih bomo v akciji »čišče- nja« izključili. Ko bo po treh le- tin samoupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj pogodbe- nim strankam v družbenih stano- vanjih vrnila pogodbeno vred- nost, postanejo priključki na KTV družbena lastnina. Da od- padejo stroški vzdrževanja sku- pinskih anten (večina stanoval- cev je priključena na ktv sistem), bodo le-te odstranjene in stano- valci, ki niso podpisali pogodbe, bodo morali uporabljati sobne antene. Priključevanje na ktv sistem bo potekalo po planu vse do ma- ja 1988, ko se predvideva tehni- čni prevzem celotnega sistema. Priključevanje pa je odvisno od vremenskih razmer, dobave uvo- ženih kablov, rešitve pravnolast- niških odnosov s strankami, kjer poteka trasa, predvsem pa od priliva denarnih sredstev na os- novi pogodb. Do 10. novembra 1987 pogodbene stranke dolguje- jo prek 50 milijonov din. :f) Možnosti dograjevanja satelit- skih tv programov in širjenje ktv sistema na ostale KS mesta Ptuj: Z dograjevanjem na anten- skem sprelemnem stolpu na Srednješolskem centru Ptuj, kar seveda zahteva dodatna denarna sredstva, bi bilo mogoče še gle- dati programe kot SAT I, BR 3, teleclub, Music Box in programe lokalne televizije. Sama loKacija antenskega sprejemnega stolpa in zgrajena mreža dopuščata možnost za gradnjo KTV v osta- le KS Ptuj. To bi naj bila II. faza §radnje ktv sistema v Ptuju, če o seveda po KS dovolj intere- sentov in če se bodo KS organi- zirale na način, da bo možno ak- cijo speljati. g) Kdo so člani odbora za grad- njo ktv sistema v štirih KS mesta Ptuj? — Janez Belšak — predsed- nik odbora — Jože Maučec — tajnik od- bora — Janko Bohak — član — Janez Drevenšek — član — Mihael Gobec — član — Boris Gornik — član — Štefan Hajduk — član — Ciril Jurkovič — član — Milan Potočnik — član — Albin Pišek — član — Martin Ozmec — član — Stanko Peklar — član — Jože Sotlar — član — Rafko Sirec — član. h^ Nove cene za priključek na ktv sistem: Cene veljajo do konca leta 1987. Pogodbe je možno skleniti na sedežu skupnih služb KS ob- čine Ptuj, Jadranska 6. — 210.000 din za priključek v blokovski družbeni izgradnji, — 240.000 din za priključek v blokovski družbeni izgradnji (etažni lastnik), — 340.000 din v zasebni sta- novanjski hiši v KS Borisa Ziher- la Ptuj, KS Dušana Kvedra Ptuj, KS Jožeta Potrča Ptuj in KS Franca Osojnika F*tuj, — 370.000 din v zasebni sta- novanjski hiši v KS bratov Reš Ptuj in KS heroja Lacka Rogoz- nica (del). Cena priključka za delovne or- ganizacije, društva, obrtnike . . . le 800.000 din. Odbor za gradnjo ktv sistema v štirih KSmesta Ptuj Med Osojnikovo in Potrčevo cesto so delavci KGP-tozd Nizke in hidrograd- nje dokončali novo parkirišče, ki je lepo urejeno, na njem pa je prostor za 156 vo- zil. Temeljna organizacija Komunalni servisi, ki je investitor tega objekta, je po doslej znanih podatkih za vsa dela odštela okoli 180 milijonov. Občani pa želijo, da bi bilo novo parkirišče povezano tudi s Trstenjakovo ulico z izhodom pri Lekar- ni. Tako bi se bolj zaživelo. V Ptuju kmalu 420 parkirnih prostorov Ce smo urbanistom in ostalim odgovornim za prometno ureditev Ptuja dol- ga leta očitali, da je v našem starem mestu zdaleč premalo parkirnih prostorov, potem se bodo vsi ti očitki kmalu lahko polegli. Ali pa ne? Do sedaj smo imeli v Ptuju na štirih uradnih parkiriščih natanko 221 ozna- čenih parkirnih prostorov za os^ne avtomobile: na parkirišču ob Vodnikovi ulici (za sodiščem) je prostora za 96 osebnih avtomobilov, pri Potrčevi cesti za 35 in na parkirišču pod gradom za 54 vozil tudi avtobuse). Ob Raičevi ulici, za zgradbo SO Ptuj, pa že raste drugo, nekoliko manjše parkirišče, ki bo estetsko urejeno z večjimi zelenicami, na njem pa bo prostora za 36 vozil (12 za SO Ptuj). Investicija bo veljala okoli 56 milijonov. Tako bomo z okoli 200 dodatnimi parkirnimi prostori v Ptuju imeli kmalu prek 420 označenih. To pa bo dosedanje stanje na tem področjo prav gotovo v veliki me- ri razbremenilo. ]VI_ Ozmec O najprimernejšem času za sajenje sadnega drevja — ta je sedaj — je bilo povedano že pretekli teden v strokovnih nasvetih in pripo- ročilih za opravila v vrtu, pa tudi na kaj moramo biti pozorni pri pre- vozu sadnih sadik, da le-te ne bi zmrznile, in kako pripravimo zemljo za sajenje sadnega drevja. Hkrati je bilo napovedano, da bomo v da- našnjem prispevku nekoliko govorili o tem, kakšno sadiko in kako jo bomo posadili. Uspeh sajenja je precej odvisen od kakovosti sadne sadike. Sorta in podlaga sadike morata biti označeni na etiketi. Navedba sorte po- meni nadzemne organe sadne rastline nad cepilnim mestom, podlaga pa koreninski sistem do cepilnega mesta. Ker so korenine lahko gene- rativne — te se razvijajo iz semena (semenjak) — ali vegetativne — te se razvijejo iz dela sadne rastline, običajno iz enoletnega poganjka —, presojamo kakovost koreninskega sistema takole: koreninski sistem mora biti dobro razvit, značilen za svoj izvor, pri čemer naj bodo pri semenjaku dobro razvite glavna in stranske korenine, ki morajo biti daljše od 25 cm z izrazito razvejanostjo korenin prvega, drugega in tretjega reda; pri vegetativnih pa morajo korenine biti šopasto oz. go- sto razvejane. Za vse korenine velja, da morajo biti zdrave, na njih ne sme biti znakov rakastnih tvorb, ne smejo biti poškodovane od bole- zni in škodljivcev, zmrznjene ali izsušene ter polomljene. O rezi korenin pred sajenjem ni kaj dosti svetovati. Režemo le korenine, ki so polomljene ob izkopu ali med prevozom, in to z ostrim rezilom pravokotno na dolžino, da bo rana gladka in čim manjša. Korenine pred sajenjem namakamo v zmesi ilovice, kravjaka in vode, da se bo sadika v začetku vegetacije bolje sprijela z zemljo in pričela rasti. Prvorazredna sadika mora imeti zdravo in ravno deblo z dobro razvitimi brsti in dozorelim lesom. Enoletna sadika naj bo viso- ka 1,5 m, medtem ko imajo dveletne sadike v višini krošnje 4 do 5 mladik. Vsako sadno drevo mora imeti oporo, vsaj prva leta, dokler se korenine dovolj ne razrastejo in drevesa ne učvrstijo in da se ob njej oblikuje ravno deblo. Drevesa na šibkorastočih podlagah morajo ime- ti stalno oporo, sicer jih že manjši veter, zlasti vihar, ob teži plodov, mokrega listja in sploh teže krošnje podre. Kol naj bo lesen, ošiljen in ožgan tako, da ga obdaja tenka plast oglja za trajnejšo zaščito pred trohnenjem. Priporočljivo je kol namo- čiti ali premazati z raztopino 5-odstotne modre galice zaradi odpor- nosti in trpežnosti. Kolov ni priporočljivo mazati z raznimi mineralni- mi olji, ker lahko škodljivo ali celo uničujoče delujejo na sadiko. Kol učvrstimo v sadilno jamo pred sajenjem. Sadimo le prvorazredno in neoporečno sadiko v skrbno pripra- vljeno sadilno jamo v višino koreninskega vratu. Koreninski vrat je mesto pri sadni sadiki, kjer korenine prehajajo v deblo, in je dobro vi- den, saj se na sadiki razločno opazi, kako globoko je bila v drevesni- ci; enako globoko jo sadimo na stalno rastišče. Okrog sadike naredimo drevesni kolobar v obliki sklede, da se bo v sadilni jami nabrala prek zime obilica vlage kot zaloga za priče- tek naslednje vegetacije. Prevodnik krajšamo na želeno višino debla, stranske veje pa kraj- šamo na oko, ki bo usmerilo rast ogrodnih vej v smeri, kot smo se odločili za vzgojno obliko sadnega drevesa. Posajeno drevesce privežemo h kolu z vrbovo šibo v obliki osmi- ce, vendar ne pretesno, da se sadika ob sesedanju zemlje ne bi obesila na kol. Če je sadika ogrožena pred divjadjo, jo ustrezno zaščitimo. Jesensko sajenje ima mnoge prednosti pred spomladanskim, gla- vna pa je ta, da se zemlja v sadilni jami do vegetacije primerno pose- de in učvrsti korenine sadike. Pa tudi korenine že prično vegetirati pozimi oziroma nekaj mesecev prej kot pa pri pomladanskem sajenju. Za sajenje v tem času velja še enkrat opozoriti, da v zmrzlo zem- ljo ne smemo saditi. Miran Glušič, ing. agr. 6 - IZ NAŠIH KRAJEV 26. november 1987 — TEDNIK Dober den! Zaj, ke smo si že malo od podražitve in devalvacije di- \ nara opomogli, drgoč s punimi pluči dihamo vsakdanje živleje. Gor na je- ] sen se tak pomalen zima sprovla. Skoro vsoki den je boj hladno, tak ke ; sen si jaz že zimsko opremo priskrbeja. Za nove duge gate, porhatno de-, belo majco in zimske črevle ali pa škornje, kak pač keri boj zastopi, sen I moga dati skoro vejkši kup dinarov, kak je vsa tota oprema po obsegi\ znesla. Saj je tudi en jugoslovanski matematičar zračuna, da moreš dati i pri nas za novi avto vejkšo težo kovancov, kak je avto žmeten. Saj vete, \ kovanci so tisti ta železni, bankovci pa tisti ta papirni. Vete, v štorih caj-j tih, te sen jaz k firmi hoda. so me stric boter pitali: »Veš, Lujzek za tebe man denarno darilo, ti pa si potli son kupi, kaj ti paše. Pa me zanimle, bi rajši meja kovinaste kovance ali papirnate bankovce . . .« Vete, jaz sen ■ malo razmišla, v glovi se mi je lučka posvetila, pa sen hitro pravilno rea-; gira: »Drogi boter, ke ne bi bilo kokšne zamere, naredma mija tak. da ] mi vi kovance v bankovce zamotajte, pa bon jaz obojne meja . . .« Boter so me malo postroni pogledali in mojo prošnjo uslišali. Še gnejši den se' mi dobro zdi. kak sen tistikrot botera na diplomatski način okoli prinesa. Zato pa so meni. gdo sen mali bija, pravli, da bon te, gdo bon vejki — si-: gurno v kokšni diplomatski službi. Ker se tota beseda sestoji iz diplo in \ mat, vam moren povedati, da sen diplomiral v drugem nadstropji, prav- zaprav v pritličji osnovne šole. matiran pa sen itak vsoki den od moje Mi-, ce in zvezne vlode, ki mi stabilizacijske pakete na glavo meče, tak ke sen že čista puklasti. Te pa zadosti za gnes no čez štirinajst dni drgoč nasvidenje. Tisti, ki ste zaposleni v združenen deli, se van obetajo duge počitnice v počastitev \ praznika republike. Želim vam prijetne proznike, pa veselo, zdravo in da^ bi še v mošji kaj ostalo. \ Vaš LUJZEK] Resna, slovesna Obletnica varstva okolja (1977-1987) Pošteni, zavedni državljani, občani, krajani na poljani in v beli Ljubljani, v deseti obletnici resne, slovesne objave posebnega leta za varstvo okolja, človeških pravic, naravnega javnega reda pripenjamo grenko priznanje; to kurentovo ježevko vsem hrupnim, prehrupnim in slavnim strelcem na glinaste golobe za dolgoletno razbijanje skupnosti zvestih občanov, oreških krajanov, dojenčkov, otrok in mladine naše ljube domovine. To bridko spoznanje postalo bo sladko priznanje bodoče stvaritve in ureditve naravnega ptujskega parka, zdraviliškega plesa, sožitja iskrenih ljudi, prijetnih živali, zdravilnih rastlin, še žlahtnih kamnin in rudnin, svežine teh zračnih višin. To naše odkrito kipenje. hrepenenje publike za dan republike. Miro Jasni Krst mošta v haloški kleti Medtem ko smo bili minule dni priča raznim velikim zabavnim prireditvam ob krstu mošta, martinovanju in drugih pivskih zabavah, je v marsikateri haloški in slovenskogoriški zidanici bilo še lepše. Do- mačini so krstili mošt v vino po starem, že uveljavljenem sistemu — sosed sosedu. Iz hramov je dišalo po pečenkah, poticah in drugih do- mačih jedeh, iz kleti so nosili ta mladega in ga z veseljem použili. Po- nekod pa so prišli tudi ,ta pravi' krstitelji s svojim spremstvom — kot pri Kelenčevih na Velikem Vrhu v Halozah. Daje bilo luštno in vese- lo pozno v noč, tega verjetno ni treba dodajati... Krst mošta je v Kelenčevi kleti opravil pevec ptujske skupine Prerod Ljubo Huzjan. (Foto: M. Ozmec) V mesecu boja proti alkoholizmu za zdravo prehrano Odziv na razpis komisije za zdravstveno- vzgojno dejavnost pri občinski organizaciji Rdečega križa Ptuj, ki je k sodelovanju pova- bila organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, obrate družbene prehrane in šole, da bi se vključili v pripravo pogrinjkov pod naslovom »Zdrava prehrana — sadje«, je bil dober: prijavilo se je nekaj šol ter dve organi- zaciji združenega dela. Zanimivo je, da je ze- lo slab odziv v ptujskih osnovnih šolah. Priprava pogrinjkov sodi v program aktiv- nosti v mesecu boja proti alkoholizmu. V šo- lah in združenem delu so jih pripravljali 23.,, 24., 25. in 26. novembra. Posebne komisije so jih ocenile, nagrade pa jim bodo izročili v prihodnjem mesecu. V prihodnjem letu bodo novembrske aktiv- nosti potekale pod naslovom »Alkoholizem in kajenje v delovnem okolju.« Zanimivo je, da je nedavni kongres klubov zdravljenih al- koholikov v Zagrebu dal nekaj novih spo- znanj o alkoholizmu. Tako načrtujejo v sve- tovni zdravstveni organizaciji, da bo boj pro- ti alkoholizmu uspešnejši, če bodo vse deže- le, tudi Jugoslavija, do leta 2000 zmanjšale proizvodnjo alkohola za petnajst odstotkov. Nova spoznanja o tretji bolezni pa prav tako ne poznajo več zmernega pivca: vsak, ki pije, je že zdravstveni problem. V Zagrebu so se ptujski zdravljenci pred- stavili z videokaseto, na kateri so strnjena prizadevanja za preprečevanje alkoholizma v zadnjih petih letih. Posebno seje navdušil dr. Ivan Gudelj, znani alkoholog, ki piše o alko- holizmu med mladimi, sicer pa vodi klub zdravljenih alkoholikov na Reki. Dr. Zlata Ivetič, terapevtka ptujskega kluba, je poveda- la, da bo v kratkem prišlo do medsebojnega srečanja. MG KLUB MLADIH Nov programski svet Pred kratkim se je zbralo okoli 25 mladih pa tudi starejših, ki želijo v prenovljenem klubu mladih razvijati svojo dejavnost. Kot kaže, delavci Stanovanjskega servisa krepko zamujajo z deli v klubu, vendar pa so obljubili, da bodo klub uredili do desetega decembra. Prva večja prireditev v klubu bo že II. decembra. Šahovsko društvo Mip bo namreč v njem pripravilo mednarodni šahov- ski turnir. Uradna otvoritev kluba pa bo 26. decembra. Na omenjenem sestanku o klubski dejav- nosti so se predstavniki najrazličnejših mla- dinskih dejavnosti pogovorili predvsem o vsebini dela v klubu. Kaže, da ima veliko skupin, društev in posameznikov precejšen interes za delo v klubu in da bo potrebno skrbno razdeliti termine, v katerih bodo po- samezne dejavnosti potekale. Zaenkrat so to nalogo zaupali novemu upravniku, pri tem pa mu bo pomagal tudi desetčlanski pro- gramski svet kluba, sestavljen iz mladih, ki so že doslej sodelovali v pripravi programa klu- ba. Delo v klubu bo torej zaživelo v decembru, najbolj pa bo verjetno pritegnila »uradna« otvoritev s koncertom in nastopom kranjske gledališke skupine Gledališče čez cesto. Obisk pa so obljubili tudi člani Mladinine Fotogrupe M. ___,^„._„,.d. 1.^ Z ZGODOVINSKIM POSVETOVANJEM KONČALI PRIREDITVE OB 750-LETNICI VELIKE NEDEUE IN TAMKAJŠNJE ŽUPNIJE »Izročeni so vam veliki umetnostni zakladi — bodite ponosni nanje.. .k Tako je svoje predavanje o umetnostnozgodovinski pričeval- nosti Velike Nedelje končal aka- demik dr. Emilijan Cevc. Pridru- žili so se mu krajani in gostje, ki so napolnili dvorano kulturnega hrama. Okrog tristo jih je bilo, in kot so povedali predavatelji, so s tem pokazali izredno kulturno pripadnost. Zadnje dejanje ob 750-letnici Velike Nedelje je pričel predsed- nik skupščine krajevne skupnosti Ivan Hržič. Zahvalil se je preda- vateljem, da so prišli, saj so s svojo prisotnostjo razkrili marsi- kateri še neznani podatek o kra- ju. »Ta pokrajina, ki je bogato posejana s hribi in dolinami, s tr- gi in cerkvicami, od katerih so nekatere prave male umetnine, daje vedeti, da so tukaj nekoč ži- veli ljudje, ki se kljub vojnam, kugam, lakotam ali vojskam niso zadovoljevali z golim material- nim obstankom, temveč so se spraševali po višjih ciljih . . . Or- moška občina je nerazvita mati duhovno bogati eliti pesnikov, pisateljev, publicistov, narodnih buditeljev in politikov ..je med drugim v svojem predava- nju z naslovom Znane osebnosti ormoške občine ali kulturna po- doba velikonedeljske dekanije »Kar je enkrat v muzeju, ima novo domovinsko pravico. Vračanje je težko, saj hi potem spraznili osrednje muzeje. Nih- če tudi ne jamči, da hi na izvir- nih mestih dragocenosti tudi ostale. Tudi sam sem proti takšnemu preseljevanju. Reši- tev je v dobrih odlitkih, ki jih postavimo na mesta, kjer so svoj čas umetnine bile. To je v svetu že ustaljena praksa, mi je med drugim povedal dr. Emilijan Cevc. povedal slavist in višji bibliote- kar Jakob Emeršič. Seznam znanih osebnosti je končal pri številki 155, in kot pravi, se ta del Slovenije nima česa sramo.liLaU, pač pa ga to ob- vezuje, da se ne zaduši v tarna- nju o nerazvitosti. Toliko imen tudi kaže, da se je tukajšnje ljud- stvo kljub vsem težavam razvija- lo normalno zdravo in je nudilo iz sebe vedno najboljše. Teolog in zgodovinar Anton Ožinger je govoril o 750-letni zgodovini križniške župnije Veli- ka Nedelja. Dr. Karel Bedernjak je imel predavanje z naslovom Duhovne osnove križniškega re- da in njegovega dela. Posvetova- nje — uradni del.pa je sklenil dr. Emilijan Cevc. Organizator — krajevna kon- ferenca Socialistične zveze — je predavatelje in krajane povabila še na pogovor za okroglo mizo. Vprašanj je bilo več kot deset. Kresala so se mnenja o tem, za- kaj nekateri velikonedeljski ek- sponati — plastike — niso ostali doma in jih hrani ptujski muzej. Marjeta Ciglenečki iz pokrajin- skega muzeja, ki je odkrila dve novi plastiki — ena je Marjeta, za drugo se še ne ve, kaj predsta- vlja — se je zanimala, ali sta bili Velikonedeljčani imajo še veliko načrtov v zvezi z ohra- nitvijo svojega kulturnega bo- gastva. Uredili naj hi vhod v grad in odstranili dvižni most. V kapeli pa naj bi uredili mu- zej z odlitki plastik, v njem hi predstavili bogastvo, obrt. . . omenjeni plastiki narejeni po na- ročilu križniškega reda. Dr. Cevc je odgovoril, da tega ne more po- trditi. Znano pa je, da so te meh- ke in lepe plastike delo umetni- kov — verjetno so bili zgoščeni v Ptuju — v petnajstem stoletju. Delajo nam čast in predstavljajo naše kraje svetu. Ni pa potrjeno, da so jih naredili slovenski ki- parji. Velikonedeljčane je tudi zani- malo, zakaj Peter Dajnko ni tako čaščen kot Ksaver Meško ali Stanko Vraz. Jakob Emeršič je povedal, da literarna zgodovina počasi popravlja napake. Njegov pomen je izredno velik, njegovo delo pa bo potrebno temeljito ovrednotiti Prav tako jih je zanimalo, za- kaj je Središče slovenski kulturni fenomen s svojimi več kot tride- setimi znanimi imeni, danes pa živijo in delajo na lovorikah pre- teklosti. Jakob Emeršič je še do- dal, da je potrebno ljudem dati možnost, da se bodo svobodno razvijali, ne pa da jih že vnaprej programiramo in s tem »določi- mo« njihovo sposobnost. Mnogo so Velikonedeljčani zvedeli o svoji preteklosti iz Dajnkove kronike. Ima dva tisoč strani in je zapisana v treh knji- gah. Ker je bil Dajnko dokumen- talist — zbiral in prepisoval je v nemškem jeziku — bi moralo vse gradivo prevesti. Iz obstoječega materiala bi morali urediti priro- čno kroniko. Tako ostaja vpraša- nje kronike odprto do osemstole- tnice, morda pa jo bomo dobili že prej. Morda se bodo zgledova- li po Središčanih, ki bodo v krat- kem dobili tudi zbornik (kroniko že imajo), in kot je dejala Marje- ta Ciglenečki, je izdaja kronike pogumno in lepo dejanje. MG Kabelska televizija tudi v občini Ormož Tudi v občini Ormož se zanimajo za kabelsko televizijo. V krajev- nih skupnostih Središče in Ormož se dogovarjajo z EIradom, da bi na Humu postavili skupno anteno za interesente iz teh krajevnih skuj>- nosti. Doslej se je za kabelsko televizijo prijavilo 400 prebivalcev iz Središča in 190 iz Ormoža. Za zdaj je cena priključka 500.000 dinar- jev. Interesenti se lahko prijavijo do 15. decembra. N. V. Čestitke trem zlatim parom Na matičnem uradu v Ptuju je bilo v soboto, 21. novembra, posebno slovesno, saj so pred pooblaščenega delegata skupščina občine Ptuj in matičarja stopili kar trije pari. ki so že petdeset let, preživeli v trdni za- konski zvezi. Za zlatoporočence so bili slovesno razglašeni: JAKOB in GENOVEFA BEDRAČ iz Njiverc 4 v KS Kidričevo. Jakob je bil rojen 26. 4. 1912 in je upokojen šofer, Genovefa, roj. Žvarc, 29. 12. 1913, pa je delala doma in gospodinjila. V zakonu sta imela 3 otroke, danes pa imata 5 vnukov in tudi že 4 pravnuke. Jakob in Genovefa Bedrač ob razglasitvi za zlatoporočena v spremstvu svojih bližnjih. Foto: S. Kosi FRANČIŠEK in MARIJA DOLENC, Lovrenc na Drav. polju 122/a. Zlati ženin je bil rojen 14. 8. 1912, pred upokojitvijo je bil že- lezničar-skladiščnik, vsa leta po osvoboditvi pa tudi aktiven družbe- nopolitični delavec v kraju in v občini. Marija, roj. Medved, 17. 4. 1913, pa je delala doma. V zakonu sta imela 3 otroke, danes pa sta po- nosna tudi na 5 vnukov in 1 pravnuka. Frančišek in Marija Dolenc v poročni dvorani matičnega urada v Ptuju. Foto: S. Kosi IVAN in KATARINA MILOŠIČ, upokojena delavca z Dravinj- skega vrha 29 v KS Videm pri Ptuju. Ivan je bil rojen 12. 10. 1912, Ka- tarina pa 30. 10. 1917. V zakonu se jima je rodilo 5 otrok, danes pase veselita tudi ob 11 vnukih. Zlatoporočencem iskreno čestita tudi uredništvo Tednika! FF Ivan in Katarina Milošič med svojimi najdražjjimi ob razglasitvi za zla- toporočenca. Foto: Langerholc TEDNIK - 26- november 1987 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 150 let rojstva Antona Foersterja 20. dec. 1837 se je na Češkem rodil komponist, pianist in organist Anton Foerster, ki spada zlasti z opero Gorenjski slavček med slovenske klasike. Če- prav je bil po rodu Ceh, se je tako vživel v slovensko narodno dušo, da ga lahko gladko štejemo za enega najpomembnejših glasbenih osebnosti 19. stol. na Slo- venskem. Dve leti je služboval v Senju na Hrvaškem, a nato od leta 1867 naprej v Ljubljani. Umrl je v Novem mestu 1926. F^omemben je zlasti \ čitalniški dobi, saj je bil med utemeljitelji orglarske šole ter dolgoletni urednik Cerkvenega glasbenika. V cerkveni glasbi je utemeljil načela cecilijanske reforme. Poleg omenjene opere Gorenjski slavček, ki jo vedno znova izvajajo, omenimo še ne- kaj uglasbitev; Tebe, Marija, srca slavijo. Dekle in lilija. Vse mine, Planinar, Ljubezen do domovine, V tihi noči. Njega ni. Planinska, Domovina, Večerni ave idr. Ljudska in študijska knjižnica Ptuj je ob 150-letnici njegovega rojstva pri- pravila razstavo njegovih glasbenih del, ki so ji dostopne, ter literature o njem. Razstava bo od 3. do 30. dec. vsak dan od 8. do 19. ure, v soboto pa od 8. do 12. ure. Opozarjamo pa, da je do takrat še odprta razstava o Vuku Karadiču, ki je med najbolj obiskanimi razstavami sploh. E. J. Akademski slikar Oton Polak v Ptuju Oton Polak, akademski slikar iz Maribora, je Ptujčanom znan, saj je bil večkrat gost borlske slikarske kolonije. Ob njegovi sedemdesetletnici bo 3. de- cembra ob 18. uri v paviljonu Dušana Kvedra odprta retrospektivna razstava, ki jo je p.ipravil Pokrajinski muzej iz Ptuja v sodelovanju z mariborsko Umetno- stno galerijo. Razstava bo odprta do konca decembra. NaV Obnova minoritskega samostana Kljub pozni jeseni se gradbe- na sezona nadaljuje. Tako nemo- teno delajo naprej tudi pri obno- vi minoritskega samostana. V teh dneh delajo pri statični sanaciji severnega vogala ob prezbiteriju nekdanje cerkve. Projektant je Stojan Ribnikar, dela izvaja Marjan Korpar, celotno obnovo pa vodi Viktor Gojkovič iz Zavo- da za varstvo naravne in kultur- ne dediščine iz Maribora. Sred- stva zagotavljajo občinska in re- publiška kulturna skupnost ter Župnijski urad svetega Petra in Pavla. NaV Šoli prihranili veliko denarja z delovne akcije v šoli Toneta Žnidariča v Ptuju. Foto: mš Med minulimi poletnimi poči- tnicami je končno tudi naša naj- večja osnovna šola dobila novo zunanjo podobo. Pročelju in no- vim oicnom pa so pred nedavnim dodali še nov pločnik ob šoli, ki so ga uredili v okviru družbeno- koristnega dela učencev. Predra- čun za omenjeni pločnik pri os- novni šoli Toneta Žnidariča je bil namreč tako visok, da dela ne bi mogli oddati kateri izmed gradbenih organizacij. Zato so se skupaj z učenci dogovorili, da bodo opravili vsa pripravljalna dela sami. Tto so tudi storili in prihranili šoli skoraj 2 milijona 400 tisoč dinarjev, saj so za stro- kovno polaganje plačali le 280 ti- soč dinarjev od po predračunu predvidenega zneska 2,800.000 dinarjev. Ravnateljica šole profesorica Marija Šumandlova pa pravi, da akcije še niso končali. Do jeseni bodo opravili še pripravljalna dela za šolsko kolesarnico (izkop in nasutje gramoza), nakar bi ra- di pridobili še sredstva za asfalti- ranje kolesarnice in za streho. Vse to še sodi k ureditvi okolja pri šoli, »Ta dela se bodo zavlekla še v spomladanske mesece in nam nekako nadomeščajo tisto druž- benokbristno delo, ki smo ga prej opravljali pri raznih delov- nih organizacijah. Tako smo na primer obirali grozdje in jabolka. Letos nas očitno niso potrebova- li, ker je bila letina bolj slaba. Ni pa to vse, kar delamo. Nnižja stopnja je vključena še v razne zbiralne akcije. Letos smo na primer nabrali prek 2000 kilo- gramov kostanja, zbiramo stekle- nice in papir. Tako lahko tudi neposredno financiramo delo nekaterih šolskih organizacij, ra- zne ekskurzije in podobno,« pra- vi ravnateljica Marija Šumandlo- va in pri tem poudarja, kako po- trebno in koristno je tako delo. mš Poziv raziskovalcem čeprav skupščina občinske raziskovalne skupnosti na zase- danju 17. novembra ni bila sklepčna, so delegati kljub temu pregledali gradivo za devet točk dnevnega reda. Podobno kot ostale skupnosti, ki so zasedale v prejšnjem tednu, so razpravljali o spremembah finančnega načr- ta, ki jih je zahtevala iz dneva v dan večja infiacija, o uresničeva- nju finančnega načrta v devetih mesecih letos in o programu dela za prihodnje leto. Finančni načrt skupnosti se je v primerjavi s prejšnjim povečal za 1,75 odstotka ali za 49,3 od- stotka, če ga primerjamo z reali- ziranim programom za leto 1986. Tako so dodali sredstva za po- speševanje inovacijske dejavno- sti, za dejavnost kluba mladih ra- ziskovalcev, sofinanciranje di- plomskih nalog, del sredstev pa so namenili tudi za posodobitev informacijskega sistema v občini. Predstavniki skupnih služb sis družbenih dejavnosti so jih se- znanili tudi s spremembami sta- tuta skupnosti, razvidom del in nalog ter s statutom. Poleg tega pa še z osnovami poslovanja skupnosti v prihodnjem letu. Raziskovalna skupnost sodi med tiste, ki v prihodnjem letu ne bo razpolagala z bistveno manjšimi sredstvi. Na številnih letošnjih dogovorih so poudarjali pomen lastnega znanja za razvoj in sa- nacijo zdajšnjih gospodarskih razmer. Za to je potrebno znan- stvenoraziskovalnemu delu zago- toviti ustrezno pozornost, s tem pa tudi materialno podporo. Ta- ko so razmišljali tudi o tem, da bi v občini kazalo ustanoviti pro- fesionalno raziskovalno ustano- vo, v okviru skupnih služb pa ustrezno zaposliti primernega strokovnjaka za to dejavnost. Skupščina je ponovno pozvala delovne organizacije in skupno- sti, da do dvajsetega decembra pFedložijo naslove raziskovalnih nalog. Glede na dosedanjo prak- so jih bodo finančno podprli. Ta- ko na primer letos skupnost sofi- nancira kar trideset raziskoval- nih nalog, za katere bo na voljo nekaj nad 72 milijonov dinarjev. Poročilo o njihovem uresničeva- nju pa bodo dali že na decembr- sko zasedanje. Čeprav sodi raziskovalna skupnost med bolj molčeče, so 17. novembra razpravljali tudi o pobudi delegacije iz krajevne skupnosti Destrnik; ta je predla-' gala, da bi tudi v občini razmiš- ljali o raziskovalni nalogi, v kate- ri bi zbrali in obdelali podatke o radioaktivnosti in onesnaževanju zraka. Prav tako želijo odgovor, kaj je pokazala preiskava v Ga- brniku, kjer so geologi iskali pri- merno lokacijo za odpadke. MG Podeljene Trubarjeve plakete in diplome Minuli petek je bila v mali dvorani Cankarjevega doma slo- vesnost, na kateri so podelili Trubarjeve plakete in diplome, ki jih podeljuje Zveza kulturnih organizacij Slovenije pisateljem, prevajalcem, mentorjem in novi- narjem za njihovo delo pri širje- nju bralne kulture. Trubarjevo plaketo sta dobila pesnica Saša Vegri in pesnik To- ne Pavček. Saša Vegri za razvija- nje bralne kulture mladih, saj uspešno povezuje poznavanje li- terature in otroka z lastno ustvar- jalnostjo. Ooblikovala je vrsto te- matskih razstav za otroke za po- moč pri delu z njimi, ocenjevala mladinsko literaturo in jo pred- stavljala v revijah, radijskih in te- levizijskih programih. Tone Pav- ček se je s svojim mladinskim pesništvom trdno zapisal mlade- mu rodu, s katerim se srečuje že več kot 25 let ob pogovorih in podelitvah bralnih značk, ki so za mlade bralce nepozabna doži- vetja. Z zadnjo pesniško zbirko Prave/neprave pesmi je pono- vno dokazal, da je zvest mladim, saj jim zna prisluhniti v različnih obdobjih njihovega življenja. Trubarjevo diplomo pa je pre- jela slavistka Kristina Sega. NaV JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (320) Povej, kdo te razume ... Inž. J. K iz Ljubljane nam je pred časom poslal svoje mnenje o petem delu francoske enciklopedi- je za otroke z naslovom Povej, kako deluje . .., ki je v prevodu Lojzeta Uršiča in Rada Smolinskega izšla pri založbi Globus (pri ČGP Delo). Takole piše: »Natančneje sem prebral nekaj opisov delova- nja raznih naprav in opazil, da je praktično pri vsakem kaj narobe. Prevajalca si izmišljujeta ozi- roma zamenjujeta ustaljene slovenske strokovne izraze, večkrat prevajata dobesedno iz francoščine in tvorita nemogoče stavčne kombinacije — jezi- kovne in strokovne. Precej opisanih naprav je tudi starinskih in se že davno več ne uporabljajo; nekatere se pri nas sploh nikoli niso. Moti tudi — za francoskega av- torja razumljivo — pretirano poudarjanje franco- skih izumiteljev in izdelkov. V ilustracijo vam po- šiljam nekaj fotokopij. Prepričan sem, da primeri niso najhujši, saj so izbrani bolj naključno. Izdajatelji so očitno imeli dober namen predsta- viti mladini naprave, ki jih srečujemo v vsakda- njem življenju. Bojim pa se, da bo tistim, ki bodo knjigo prebrali, ostala (ali morda postala) marsi- katera stvar nerazumljiva skrivnost. Za pravilno in razumljivo razlago zapletenih na- prav je pač potrebno veliko znanja, s katerim se prevajalca in strokovni redaktorji v tem primeru ne morejo ravno pohvaliti.« Kaj lahko rečemo o tem? Že površno branje po- sameznih 'prispevkov pod slikami nas spravlja v dvome, ali sta se prevajalca sploh zavedala, komu je knjiga namenjena. Tako lahko npr. pod zanimi- vim naslovom Vohunsko oko (str. 10), za katerim se skriva nič hudega sluteče (optično) kukalo na vratih, preberemo tole: »Videti, ne da bi te kdo vi- del, to je ena izmed starih človeških želja. (...) To željo lahko uresničiš sam zase za račun tujcev z oknicami, rebračami, zastorji, nagnjenimi zrcali na okenskih policah, nazadnje s kukalnico, praktično odprtino na vratih. »Na isti strani lahko izvemo, da se cvrtniku (pripravi za cvretje rib, krompirja, mesa) po novem reče »električna pečica« in da »nekatere pečice razdišavljajo hlape s preceja- lom«, s čimer je verjetno mišljen filter (čistilnik). Takega je še več. to, čemur navadno pravimo boj- ler ali grelnik, je naenkrat »kopelna peč« (str. 14), pod sliko opekača za kruh najdemo napis Žar, na str. 20 izvemo, da so vžigalice »parafirane« in ne parafinirane, kot smo mislili doslej, na str. 40 pa to, da potapljači uporabljajo namesto plavutk »plavalno kožico«; mlinarska industrija je prekrš- čena v »mlinsko industrijo« (str. 181), ampermeter pa po novem besedotvorju v »amperometer« (str. 58). In kaj lahko rečemo ob naslednjem opisu »de- lovnega načela« (menda delovanja) pomivalnega stroja (str. 13): »umazano posodo naložiš v razžar- jene predale, a jo moraš energično škropiti z vod- nimi curki. A ne samo ti, tudi koški s posodo se ži- vahno premikajo naokrog. Potlej jo cesto sterilizi- rajo s paro, osuše in takšna lahko ostane v apara- tu. Ko jo potrebujejo, jo čisto in bleščeče se odtod pobero in znova uporabijo.« Preveč, vsega preveč, zato namesto običajne »morale« še tale uganka. H kateri pripravi (upora- bljate jo vsak dan) sodi po vaše besedilo, ki ga be- remo na str. 22; »Pripominjamo, da počasi nabira mehanično energijo v obliki potencialne, to se pra- vi rezervne, med nedoločenim časom, ko jo uskWi^ diščuje. In zelo naglo jo sprošča. To se razkriva v več procesih, seveda bioloških, na drugem področ- ju pa lahko pomisliš na to, kako zadošča le trenu- tek, da zapraviš ves denar, ki si ga v dolgih letih potrpežljivo varčeval.« Uganili ste. Gre za straniščni izplakovalnik. ZAKLADI, PRIČEVANJA PTUJA IN ORMOŽA — p. Marjan Vogrin — Minoritska knjižnica Ptuj Knjižni fond (okrog 4860 knjig) je predvsem nabožnega značaja oziroma teološko-filozofski (št. knjig: 1 —8, 21, 22, 23 in 25). Zastopa- ne pa so tudi ostale »septem artes« (gramatika — št. 16, retorika, dia- lektika, aritmetika — št. 20, geometrija — št. 18 (matematični priro- čnik za aritmetiko, geometrijo in trigonometrijo je napisal minoritski pater Ferdinand Tirnberger, 1719—1784), astronomija — št. 19 in glasba — št. 10), kakor tudi modernejše znanosti. Omembe vredne so knjige o kemiji (št. 13) in numizmatiki (št. 14), kakor tudi Deželni akti Štajerske (št. 9). Prav tako je zanimiva knjiga, ki je posredovala teda- nji Evropi zdravilnost rogaškega mineralnega vrelca (št. 12). Tri knjige so pomembne predvsem zaradi pergamentnega ovitka (št. knjig 15, 16 in 24). Fragment kot ovitek za knjigo št. 16 je bil naj- verjetneje pisan vil. stoletju. Starejši je fragment kot ovitek knjige št. 24. Nastal je v 10. stoletju (malo okrajšav, ae ligature, g je še odprt) in predstavlja prepis. Teodozijevega kodeksa (zbirka zakonov), ki je na- stal leta 438. Na pričujočem fragmentu je ohranjen konce 11. (zakon je bil izdan 21.1. 409) in začetek 12. (zakon je bil izdan 15. III. 313) knjige. Pisava je v obeh primerih karoliška minuskula. Tudi tretji fragment je karolinška minuskula, elementi gotske pisave pa so že Pergamentni fragment Teodozijevega kodeksa, prepis iz desetega stole- tja vidni. Rokopis je verjetno nastal v 12./13. stoletju. Kraj nastanka bi lahko bil za vse tri južna Bavarska ali pa severni del današnje Avstri- je. Jezikovno so knjige predvsem latinske in nemške; slovenskih je 336, hrvaških 56 in čeških 10. V knjižnici se nahaja 151 knjig iz bivšega minoritskega samosta- na v Mariboru, nekaj pa jih je tudi iz graškega, celjskega in slovenje- bistriškega minoritskega samostana. Precej knjig je tudi označenih z »ex libris«. Tako ima knjiga št. 24 trikratni »ex libris«, in to: Julianus Lay iz leta 1632, Joannes Andreas Prandtauer iz leta 1657 in p. Con- stantinus Wutt 1701-1771. V prostor, kjer se knjižnica sedaj nahaja, je bila preseljena leta 1925, knjižne police pa so iz leta 1931. Takrat so začeli tudi na novo urejati knjižnico, pa je vojna na žalost to delo preprečila. Pred to se- litvijo so bile knjige v 19. stoletju podpisane in razvrščene po policah (katalog je iz leta 1833). Vojno vihro druge svetovne vojne je knjižni fond dobro prestal. Leta 1951 je bila knjižnica uradno zaščitena. Ob tej priložnosti je bil tudi narejen popis obstoječih knjig (bibliotekar Študijske knjižnice g. Andrej Kovač). Kaj več pa se takrat za knjižnico ni storilo. Prepušče- na je bila zobu časa. V knjižnico so bili zaradi pomanjkanja prostora v samostanu (več kot polovica samostanske zgradbe je bila nacionali- zirana) deponirani poškodovani kipi iz porušene minoritske cerkve. Leta 1979 je začel samostan sanacijo stropnih štukatur, ki so bile med vojno poškodovane. Prav tako so bile takrat očiščene knjige. De- lo je bilo leta 1980 končano. Leta 1985 je bil med ptujsko Kulturno skupnostjo. Ljudsko in študijsko knjižnico in Minoritskim samostanom sklenjen dogovor o ureditvi samostanske knjižnice. Dela še trajajo, opravlja pa jih g. Ja- kob Emeršič. Upam, da bo ureditev knjižnice do visokega jubileja ptujskega Minoritskega samostana leta 1989 končana. Takrat bo tudi dostopna za ogled kakor tudi za znanstveno delo. Minoritska knjižnica 8 - ČESTITKE 26. november 1987 - TEDNIK TEDNIK ~ november 1987 ČESTITKE - 9 10 - NAŠI DOPISNIKI 26. november 1987 — TEDNIK Pionirji pH svojem delu niso sami. Veliko podpore, razumevanja in po- moči najdejo v okolju, kjer se pojavljajo, pa naj bodo to DPO in društva v KS ali v občini Ptuj. Tudi delovne organizacije so vselej in vedno bile pripravljene in pomagajo pionirskim odredom tako, da prevzemajo men- torstvo nad PO. Na sliki: podpis listine o sodelovanju z borci. DEŽEVEN DAN Motor avtomobila enakomer- no brni. Kapljice dežja trkljajo po okenskem steklu. Na obcestnih hišah z razmoče- nim sivkastim ometom v curkih drsi voda po rdeče rjavih strešni- kih, opekah in se zbira v žlebih. Na električnih drogovih se sti- skajo premražene ptice. Vrhovi dreves se vijejo v sunkih vetra in po pisanih jesenskih listih polzi dež. Iz težkih temno sivih obla- kov švigne strela in silovit grom prepara ozračje. Le kam se je skrilo sonce? »Kakšen dolgčas! Le kaj bom počela pri babici?« polglasno za- mrmram. Hrup motorja preglasi moje besede. Velika kmečka hiša z razpada- jočim lesenim plotom je stisnje- na k desnemu ovinku in zakriva pogled na drugo stran ceste. Ne- nadoma nekaj prileti izza ovinka in trešči v levo stran sprednje ši- pe ravno predme. Prestrašeno za- kričim in si z rokami prekrijem oči. Mami ustavi. Polagoma odpi- ram oči. Na šipi zagledam tri drobne kaplje krvi. Telo mi pre- šine drget in v očeh me zaskelijo solze. Ob cestnem robu leži si- vorjav vrabček in iz napol odpr- tega kljuna se mu vleče nitka kr- vi. Glavico ima rahlo nagnjeno in z odprtimi očmi strmi v nebo. »Še živiš, vrabček?« se vprašam. Primem za kovinsko ročico in hočem odpreti vrata. Mamino roko začutim na svoji. »Ne hodi. Mrtev je,« mi nežno de. Jezno siknem: »Poglej, kaj si naredila! Zakaj nisi ustavila?« Obrnem se k vrabčku in presli- šim mamino opravičevanje. Ro- čico spustim. Solze se mi zakotalijo po vro- čem licu. V srcu mi kljuje žalost. Ne morem se sprijazniti s kruto resnico. Vrabček je mrtev. Mrtev za vedno. Lahke perutnice ga ne bodo več nosile čez zelene trav- nike in obdelana polja, nič več ne bo ščebetal z drugimi pticami, ne bo se v ostri zimi boril za pre živetje . . . Kruto je, a resnično. »Pojdiva,« zaprosim mamo. Dežne kaplje počasi odnašajo kri s šipe. Ne morejo pa izprati treh drobnih kapljic krvi iz moje- ga srca. Tanja Petrovič, 8. a, OŠ Toneta Žnidariča MOJE POČITNICE Na počitnicah serfi bila pri sta- ri mami in na morju. Pri stari mami smo pasli krave in pekli koruzo. Še bolj zanimivo pa je bilo na morju, ker sem se vozila z ladjo. Prvi šolski daj je bil lep. ker se še nismo učili. Simona Gregorec, 3. r., OŠ Podgorci KOŠČEK ZEMLJE, KOŠČEK SREČE, KI JI PRAVIMO UUBECE - DOMOVINA! Vsak človek ima domovino. Domovina je naša zemlja. Vsak dan potujemo po tej zemlji. Do- movina je naša domača hiša, ma- ma, oče, sestre, bratje, to sem jaz, to je šola, to je travnik, to je nji- va. Domovina je ena in te ne va- ra. Na vsem širnem svetu, na Lu- ni, na Marsu ne bom našla tak- šne, kot je naša. Tu nas živi 25 milijonov. Ne poznamo se, a vendar vsi vemo, da je naša. Tudi jaz živim iz dne- va v dan na naši zemlji. To je le del domovine. Tu živim, hodim v šolo in se učim, se smejem, uga- njam norčije. Vsak moj dan je prepleten z mislijo — domovina. Najlepše pa je spomladi. Takrat se spet vrnejo lastovice. Tudi one čutijo, da so na svojih tleh — v svoji domovini. Tedaj ozeleni trata, drevesa poženejo popke in iz njih se razvijejo čudoviti cve- tovi. Tudi zima prinese s seboj svoje bisere in jih razsuje po naši domovini. Blestijo se v zimskem soncu. Pri nas je vedno lepo. Vse to je domovina, ki se ti zariše v sr- ce, in je nikdar ne pozabiš. Marjetka Sitar, 7. a, OŠ Videm pri Ptuju Odgovorno, delovno, uspešno Pionirji in njihovo delo Oh svojem prazniku 29. septembru so pionirji izvedb konferen- ce po odredih, svoje ugotovitve pa strniU na občinski konferenci. V poročilih in plodnih razpravah so ugotovili, da so v preteklem šol- skem letu opravili svoje naloge odgovorno, delavno in uspešno. V pionirsko organizacijo je v šolskem letu 1986/87 bilo vklju- čenih okrog 7000 pionirjev v 29 pionirskih odredih. To pomeni, da je na vsaki šoli v občini Ptuj vključno s podružnicami deloval odred. Vsak odred je bil samoupravno organiziran tako. da je v razrednih skupinah bilo tričlansko vodstvo, delegat razredne skupnosti je bil član pionirskega predsedstva šole. Predsedstvo vodi načelnik pionir- skega odreda, to je pionir, ki mu zaupajo to pomembno nalogo. Delo pionirskega odreda teče po programu, ki ga sprejme vsak pionirski odred šole samostojno in usklajeno s programi dela ra- zrednih skupnosti. Dela in naloge pionirskih odredov v osnovnih šo- lah občine Ptuj so v glavnem usklajeni, saj aktivnosti v vseh pionir- skih odredih izhajajo iz podobnih vsebin. K tem vsebinam pa pio- nirji dodajo še druge naloge, značilne za svoje okolje. Osnovne na- loge pionirskih odredov: — doseganje čim boljših vzgojnih in izobraževalnih rezultatov — spodbujanje in razvijanje ustvarjalnosti na vseh področjih kulturnega znanja mladih — razvijanje in oblikovanje humanih medčloveških odnosov v medsebojni povezanosti, tovarištvu in solidarnosti — ohranjanje in razvijanje tradicij in pridobitev NOB — utrjevanje zavesti o enakopravnosti, povezanosti in enotno- sti vseh narodov in narodnosti Jugoslavije — organizacija pionirske olitnpiade — vsako leto prevzame organizacijo drug PO — povezava in sodelovanje s PO po domovini in tujini (šest PO je povezanih s 27 PO iz vseh bratskih republik in pokrajin v SFRJ, trije pa so povezani s PO v tujini, predvsem s šolami, ki izva- jajo dopolnilni pouk v slovensketn jeziku) — varovanje človekovega zdravja, življenja in naravnega oko- — varovanje družbene imovine. Vse enotne naloge PO izdelajo in uresničujejo v svojem okolju. Pionirska konferenca je sprejela sklep, da se zahvali vsem mentorjem v PO, OZD in družbenopolitičnih skupnosti za vso po- moč, usmerjanje, svetovanje in obogatitev z novimi spoznanji. Do- seženi rezultati so tako plod vsestranskega dela pionirjev in širše družbene skupnosti. SLA VNOSTNI SPREJEM V PO 29. novembra praznujemo rojstni dan SFRJ. Pionirji ta dan sprejmejo v svoje vrste cicibane — letos jih je 1060. S svečano zao- bljubo in sprejemom simbolov pionirske organizacije sprejemajo ci- cibani — pionirji častno nalogo, nadaljevati tradicijo pionirjev — kurirjev, borcev, graditeljev Titove Jugoslavije. Tov. Tito je vedno cenil mladega človeka, pionirji pa vse svoje delo, snovanja in dose- žene rezultate posvečajo svojemu vzorniku tov. Titu. DPM Pionirji med snovanjem svojega programa. »ČE DOMA JIM DOBRO NI, ŽERJAVI SE ČEZ MORJE DVIGNEJO ...« Pred kratkim sem se učil pesem o Lepi Vidi in ob verzu, ki je na- slov spisa, sem se spomnil mnogih naših rojakov, ki so odšli po svetu s trebuhom za kruhom. Med obema vojnama je bila huda gospodarska kriza. Takrat se je mnogo slovenskih ljudi zaradi težkih življenjskih razmer doma raz- kropilo po vsem svetu. Z žalostjo v srcu so mladi fantje zapuščali do- move. S solznimi očmi in z bornimi oblačili v culi so mlada dekleta odhajala v širni svet. Nemalo je bilo primerov, ko se je čez lužo poda- la vsa družina. Grenko je bilo slovo od svojcev in domačih krajev, ki jih mnogi nikoli več niso videli. Preden so stopali na ladjo, so z ža- lostnimi očmi še zadnjič objeli domače kraje. Pred njimi je bila dolga in naporna pot. Trajalo je nekaj tednov, preden je parnik priplul v obljubljeno deželo. Mnogi so na poti zboleli za morsko boleznijo in prišli na cilj povsem izčrpani. Tam, v novih krajih, so jih čakale gren- ke preizkušnje in razočaranja. Čakalo jih je najtežje in najslabše delo ter slabe življenjske razmere. Najlepša leta so slovenski fantje in mo- žje pustili v tujih rudnikih. Ker pa so Slovenci pošteni, marljivi in de- lavni ljudje, so si mnogi v tujini ustvarili lastne domove in dostojno življenje. Mnogi so redno obiskovali svoje v domačem kraju. Njihovi potomci pa vse bolj pozabljajo slovensko besedo in običaje. Še danes naši ljudje iščejo srečo drugod. Kakor žerjavi, ki jim doma ni dobro. Franc Vidniš, 8. razred, OŠ Leskovec Ocena dela je bila kritična, razprava pa obvezujoča. Pionirska konfe- renca na eni izmed osnovnih šol. Vsem cicibanom — 1060 jih je v naši občini, v imenu Društva prijateljev mladine in našega uredništva čestitamo ob sprejemu v pionirsko organi- zacijo. NAJPREJ BI MORALI SKRBETI ZA NAJBLIŽJO NARAVO! Pogled na levo ali desno, navzgor ali navzdol, povsod je lepo. Najlepše je zgoraj: modro nebo z belimi oblaki, za njimi pa se skriva prezlato sonce, polno ljubezni in dobrote. Kadar pa pokuka izza oblakov, se razlije po naravi prelepa svetloba. Še lepše pa je v plani- nah. In na morju. Sapica premika morsko gladino in-izoblikuje lepe valove. Mnogo življenja je v vodi, in če bi o vsem tem premislili, bi z naravo ravnali dosti lepše. Zakaj ljudje odkrivajo druge planete, zakaj izdelujejo toliko stro- jev, mnogo tehničnih predmetov, namesto da bi preučevali naravo? Če le dvigneš list z gozdnih tal, pod njim odkriješ življenje. Mravlje se trudijo z delom, mi pa pridemo in vse to razdremo. Vprašujem se, za- kaj! Ce bomo ravnali tako še naprej, bodo reke in vse ostalo tako onesnaženi, da nam bo pogled kar zaustavilo. Ob čistem potoku ali reki pa je prijetneje bivati. V spomin se ti vtisne vse, kar si takrat doži- vel. Kamor se ozreš, povsod odkriješ nekaj novega. Najraje sedim ob oknu in opazujem hribovje okoli nas. Ce pomi- sliš, kdo tam gori živi, ti verjetno pride na misel, da kmetje obdelujejo gorice. Vse leto obdelujejo vinsko trto, vse poletje opazujejo naravo, vedno odkrivajo nov svet. Pozimi pa ob topli peči pijejo haloško vino z dobrim okusom. Vse to je del narave, del, ki si ga je človek ustvaril sam. Kakor se oko ozre, se zares prelepi svet odpre. Alenka Rižnar, 7. a, OŠ Markovci ZAMUDA Nekega dne Mihec zamudi >v) lo. Ko stopi v razred, se hoče uči- telju opravičiti. Ta ga kosmato pogleda. Mihec se jecljaje opra- vičuje. MIHEC: Tovariš, oprostite! Veste, trebuh me je bolel. UČITELJ: Toda zdaj te ne bo- li več! MIHEC: Ne, saj me je čisto malo. UČITELJ: Ja, to ni opravičlji- vo, kljub majčkenim bolečinam lahko prideš v šolo. MIHEC: Čakajte, tovariš. Saj še nisem končal. Pa ni bilo samo to. Veste, kaj še? UČITELJ: Kaj? MIHEC: Naša muca Pegica je včeraj bila čisto na koncu noseča in je danes zjutraj, ko sem moral v šolo, skotila muco in dva mu- cka. Muco sem imel najrajši, za- to sem jo odnesel v svojo sobo. Zavil sem jo v očetovo srajco in ji dal piti mleko. Muca je samo moja. Pisala mi bo domače nalo- ge, me zjutraj umila, počesala in oblekla. Vse bo naredila namesto mene. UČITELJ: Ja, dragi Mihec! To ni opravičljivo! MIHEC: No, potem pa se je zgodilo še nekaj. Odpravljal sem ' se v šolo, šel v sobo gledat, koli-.j ko je ura, zadel obnjo, ura je ^ padla name in potem me je čisto j malo bolel trebuh. In sedaj sem \ tukaj. Pa veselo na delo! Francka Stoklas, 8. r., OŠ Leskovec JESEN RAZGRINJA SVOJE PAJČOLANE Koledarska jesen se prične 23. septembra. Je tudi moj najljubši letni čas. Letošnje leto se je prikradla med nas, še preden smo opazili. Minila je poletna vročina, zapih- Ijal je prvi veter. Narava se je spremenila v pravi raj, ki pa ga ljudje pogosto ne znamo opaziti. Listje je začelo spreminjati barvo, tako da so gozdovi po- dobni pisanim preprogam. Groz- dje v vinogradih je zrelo in klo- potci veselo pojejo. Narava je v jeseni zelo radodarna. Rodi nam sadove, za katere smo se trudili vse leto. S polj pospravljamo ko- ruzo in druge pridelke, v sadov- njakih obiramo sadje. Pravza- prav je vse tako živo in pestro. V gozdu so dozoreli kostanji in jaz jih še posebno rada nabiram; se- veda pa tudi gobe. Uživam, če lahko grem v nara- vo in opazujem te lepote, pa če- prav je zmeraj manj časa za tak- šne sprehode. Prav zaradi vsega tega je jesen moj najljubši in najlepši letni čas. Pa čeprav ob delu bi lahko ob tem letnem času v naravi lju- dje uživali, česar pa mnogokrat ne znamo izkoristiti. Nataša Fošnarič, 8. b, i)S Gorišnica, HODIL PO ZEMUI SEM A NAŠI... Bilo je lepo jesensko jutro. Sonce je izzivalno pokukalo izza vogala hiše. Sedela sem na klopi pred hišo dedka in babice. La- hen topel vetrič mi je pihal skozi razkuštrane lase. Opazujem. Oh, koliko lepega! Prekrasen gozd se je nekoliko nagibal v rahlem vetriču. Mogo- čne jesenske barve so se zlivale druga v drugo . . . Čudovito! Vonj zrelega grozdja, ki je di- šalo iz sosednjega vinograda, me je omamil kot še nikoli poprej. Klopotec, ki je stal zraven vino- grada, je pel svojo nadvse lepo pesem. Tudi lepo petje beračev se je slišalo daleč naokrog. In sadovnjak! Čudoviti sadovi so bili znak, da je prst ugodna in nadvse primerna zanj. Ptice so letale z drevesa na drevo in pele svoje melodije. Hiša stoji na hribu, zato imam lep razgled v dolino. Vstala sem in stopila k mogočnemu kosta- nju, ki stoji zraven hiše. Pogled se mi je ustavil na širnih poljih. Delavci so se tam pridno trudili in pospravljali svoje pridelke. S hriba so bili videti kot majcene pike, ki se sprehajajo po tisoč in večkrat zakrpanem blagu ... »Kaj tako diši?« se je vrinjalo vprašanje v moje misli. »Saj res, babica peče kruh, pravi domači kruh, kakršneea znajo napraviti le naše babice ... Da, ponj pojdem!« Babica mi je urezala velik kos še toplega kruha, ki se je kar to- pil v ustih. »In kako si nastal?« so se mi vrinjale čudne misli. »Da, nastajal si na naši dobri slovenski zemlji!« Sedaj mi je jasno. Brez tebe, zemlja, si res ne moremo zamiš- ljati življenja . .. Darja Hergula, 8. b, OS Velika Nedelja SVET, V KATEREM ŽIVIM Po radiu in televiziji vsak dan slišimo o grozotah, ki se dogaja- jo po svetu. Skoraj ni dneva, da ne bi med poročili slišali o voj- nah in njihovih brezštevilnih žrt- vah, ki jih nikoli ni dovolj. Pri vsem tem pa se čudimo, zakaj in čemu vse to. Mar ni za vse to kriv človek? Ali se res ne da vse to prepre- čiti in dati bodočim rodovom boljši in lepši svet? Ali je res vse to nemogoče in nedosegljivo? Mar nihče ne vidi ubogih mater, žena in otrok? Denar, ki je na- menjen orožju, služi samo umira- nju tisočih ljudi. Lahko bi ga ko- ristno uporabili za milijone la- čnih ust na svetu, ki umirajo. Ljudje takrat sploh ne bi umirali kot žrtve vojne in lakote, ampak bi živeli v slogi, prijateljstvu in miru. Svet prihodnosti bi bil poln harmonije, radosti in veselja, ki bi kipelo v vseh srcih, še posebej pa v tistih, ki sedaj najbolj trpijo zaradi vojnih viher in lakote. Valerija Novak, 8. b, OŠ Videm pri Ptuju JESENSKI DAN Stojim na hribu in jopič mi plahuta v prijetnem jesenskem vetru. Nekje v daljavi se oglaša klopotec in postopoma mi pred oči zaplešejo slike lanske trgatve. Zatem se zagledam v gozd. V njem se prelivajo lepe barve in drevesa se pripogibajo v vetru. Pripogibajo se, kot se priklanja ljudstvo kralju. Naenkrat s tal poletijo pisani listi in plešejo v vrtincu vetra, potem pa se počasi spet spuščajo na tla. Tako ne- žno ... Nekje od daleč z neke njive prinaša veter glasove mar- ljivih ljudi, ki pridno spravljajo svoje pridelke. Klas za klasom in tako postopoma naprej, dokler ni delo končano... Iz druge smeri se oglašajo tanki otroški glasovi iz gozda, kjer nabirajo kostanje. Občutim, da se mi v sr- cu razliva prijetnost jeseni. Veter se igra z mojimi lasmi, jaz pa str- mim v daljavo, kjer zagledam staro, drobceno ženico, ki vleče za sabo nekaj suhega dračja za zimo, in zdi se mi, da se poziba- va kot drevo v vetru ... Postajam lačna in zobe zasa- dim v prelepo zlatorumeno hru- ško. Sladkam se ob čudovitem jesenskem sadežu, oči pa mi spet zaplavajo v pisan gozd. Vse to se mi zdi kakor pesem, pesem jese- ni, ki me vabi k sebi. Vabilo sprejmem. Kakor metulj v vetru zaplavam in poletim proti gozdu. Prepojen je z mnogimi glasovi in vonjem, da me omamlja. Nad menoj pa skupina lastovk, ki me pozdravlja in hiti naprej proti ju- gu- Jaz pa samo strmim v daljavo in opazujem rdeče obzorje, za katerim izginja sonce. Jelka Majcen, 7. b, OŠ Velika Nedelja TEDNIK - 26. november 1987 ŠPORT IN DRUŠTVA — 11 Pomurje— Ptuj 83:98 v zadnjem kolu prvega dela košarkarskega prvenstva v II. SKL — vzhod so ptujski košar- karji v Murski Soboti po boljši igri v obeh polčasih premagali ekipo Pomurja. Ptujčani so pričeli tekmo zelo dobro in že v četrti minuti po- vedli s 13:5. Nato so domačini zaigrali ostreje v obrambi in odločneje v napadu ter v dvanaj- sti minuti povedli s 25 proti 21. To je bilo tudi njihovo edino vodstvo v celi tekmi. Ptujčani so nato s tremi zaporednimi trojka- ma — Damiševima in Pečnikovo ponovno prešli v vodstvo in prvi polčas končali v svojo korist z rezultatom 43 proti 50. V drugem polčžsu jim je uspe- lo vzdrževati pritisk domačinov, ki so na trenutke zaigrali zelo grobo v obrambi, in v enajsti mi- nuti povedli že za štirinajst točk. Z organizirano igro v obrambi in v napadu so to prednost obdržali do konca tekme. V napadu sta se posebej izkazala najboljša strel- ca na tekmi, Pečnik in Damiš, za igro v obrambi pa zaslužijo po- hvalo vsi igralci. Koše so dosegli: Pečnik 36, Damiš 22, Čabrijan 10, Vučinič 9, Robert Kotnik 9, Miran Ko- tnik 4, Rozman 4, Filipič 2 in Svetelšek 2. Po prvem delu prvenstva je ptujska ekipa na prvem mestu ter ima vse možnosti, da na tem, mestu ostane tudi po drugem de- lu prvenstva. Njihova prednost je še v tem, ker bodo vse tekme s težjimi nasprotniki igrali doma. MG Sahisti SD MIP Ptuj na republiškem prvenstvu v prostorih šahovskega društ\a MIP Ptuj je bilo v zad- njih dneh izredno živahno. To je razumljivo, saj so se čla- ni intenzivno pripravljali za nastop na ekipnem republi- škem prvenstvu, ki bo od 27. novembra do 4. decembra v Slovenj Gradcu. Tako so v novembru odigrali dva hitropotezna turnirja, večina članov, članic in mladincev prvega moštva je na- stopila pred dnevi v različnih ekipah na občinskem prven- stvu, trikrat so bila organizirana predavanja iz šahovske teorije (predavanja so vodili A. Zganec, R. Brglez in D. Polajžer), med sabo so odigrali dvokrožni turnir, večina članov pa je nastopila še na številnih drugih turnirjih. Tehnični vodja ekipe MM Danilo Polajžer je ob odho- du o možnostih ekipe dejal: »V zadnjem času smo se res- nično veliko pripravljali za nastop na republiškem pr\en- st\u. Imamo dokaj mlado, perspekti\no ekipo (razen dveh, treh igralcev), in upam, da bo moštvo pokazalo for-^ mo v pravem trenutku. Ne skrivamo ambicij za prvo me- sto na republiškem prvenstvu in s tem ponovno uvrstitev med zvezne ligaše, kjer smo pred leti že igrali tri sezone. Naše orožje so močne ženske in mladinci, pa tudi članski del je dokaj soliden. Letos so naše vrste okrepili M+^ Ivo Mihevc, prvokategornica Narcisa Mihevc in mladinec Tratar.« Tehničnemu vodji bodo \ Slovenj Gradcu na razpolago naslednji igralci: — člani: D. Polajžer, R. Brglez. A. Žganec, J. Bohak, I. Mihevc, M. Šeruga, M. Majcenovič, M. Feguš, T. Žmavc (nekoliko vprašljiva je udeležba Janeza Podkrajška, kar je vsekakor škoda) — članice: T. Vaupotič-Košanski, A. Ličina, N. Mi- hevc, S. Razlag. — mladinci: M. Musil, T. Viher in M. Tratar, Silva Razlag Prvo kolo občinske lige v streljanju v nedeljo, 15. novembra, so ptujski strelci pričeli občinsko ligo v strelja- nju s serijsko zračno puško. Vodi jo OSZ Ptuj. Prvega kola na strelišču ob Mladiki se je udeležilo 96 strelcev v 21 popolnih in dveh nepopolnih eki- pah. Vrstni red ekip po prvem kolu je: Železničar I — 1042, Jože Lacko — 1039, Agis I - 1035, Kidričevo 1 - 1028, Opekar I - 1007, Turnišče I - 1000, MIP I - 995, Vitomarci - 988, Kidričevo II - 972, Videm - 961, Turnišče II ~ 958, Polenšak - 950, Draženci - 936, Gradnje - 931, Dornava I - 911, Opekar II - 908, Turnišče lil.- 882, Dornava II - 849, Turnišče IV - 948, Juršinci - 811, Trnovska vas — 762 ter nepopol- ni ekipi Agis II - 726 in MIP II - I 639 krogov. Najboljši posamezniki v tem kolu so: Ljubo Spindler (J. Lacko) 279, Zvonko Hajduk (Agis) 277, Ludvik Pšajd (J. Lacko) 267, Branko Zupanič (Mip) 265, Branko Lenart (Železni- čar) 264, Franc Ljubeč (Kidričevo) 264, Alojz Turnšek (Železničar) 263, Alojz Raušl (Vitomarci) 262 in Jovo Nestorov (J. Lacko), Vlado Lovrenčič (Opekar), Damir Kosi (Kidričevo) — vsi po 260 krogov. V OSZ Ptuj je prišlo do neljube na- pake pri vrstnem redu na jesenskem tradicionalnem tekmovanju, ki je bilo 25. oktobra. Prvo mesto je osvojil Ljubo Špindler (J. Lacko) s 191 krogi, Adolf Mihelač (Turnišče) pa je s 182 krogi osvojil drugo mesto. ZB Uspešen pričetek Minuli teden so mladi pričeli ob- činsko mladinsko šolo. V prvih dveh srečanjih so se pogovarjali o odnosu religije in mladih ter o bodočnosti kmetijstva in mladih kmetovalcev. Prvi pogovor je obiskalo okoli tri- deset mladih, predavala pa je Zmaga Kavčič. Drugi pogovor pa so pripra- vili»v ponedeljek, nanj pa so povabili najodgovornejše v kmetijstvu. Prišel je tudi slovenski kmetijski minister Milan Kneževič, direktor ptujske Kmetijske zadruge Janez Vrečar, predsednica občinskega komiteja za kemtijstvo Kadojka Ceh, vodja ptuj- ske poslovne enote KBM Franc Luk- man in direktorica ptujskega Centra za socialno delo Anka Osterman. Se- veda ni manjkalo tudi mladih kmeto- valcev. Franc Planinšek in Tone Hanželič iz ptujskega srednješolskega centra, hkrati mladi zadružnik iz Ormoža, sta izčrpno in realno prikazala položaj mladih kmetovalcev, ga primerjala s položajem delavcev, naštela vrsto ne- pravilnosti, ki mlade odvračajo od kmetovanja, posledice cenovnih ne- sorazmerij, mačehovskega odnosa do kmetijstva. Milan Tacinger iz Maj- šperka pa je k temu dodal konkretne podatke o živinorejskih težavah. Milan Kneževič je sicer naštel vrsto predlogov, s katerimi bi lahko kmetij- stvu vrnili izgubljeno, hkrati pa je pri- sotne prepričeval, da razmere niso ta- ko črne in da se stvari vendarle pre- mikajo na boljše. Mladi kmetovalci si seveda tega še kako želijo, a pravico imajo tudi dvomiti v ministrove po- glede. Že danes popoldan bo v hotelu Pe- tovio tretji pogovor v okviru mladin- ske šole — tokrat se bodo mladi po- govarjali o sodobnih glasbenih sme- reh z glasbenim urednikom radia Štu- dent Dariom Kortezom. d. I. Sahisti KS Žetale letošnji zmagovalci V dvorani cekin ptujskega hotela se je pred dnevi zbralo 14 ekip na občin- skem šahovskem tekmovanju. Pobu- do za ponovno oživitev občinske lige je dalo šahovsko društvo MIP Ptuj, v okviru katerega je potekala tudi vsa organizacija tekmovanja. Številna udeležba in ostri boji so potrdili pravilno odločitev, da je po- trebno v bodoče ligaško tekmovanje nadaljevati, saj je šahovska igra med občani precej priljubljena. Skoda je le, da je nekaj zadnjih let na tem po- dročju vladalo pravo zatišje. V pri- hodnje se je sicer potrebno o ciklusu tekmovanj, ki bi trajala vse leto, do- govoriti. Nekoliko presenetljivo, vendar za- služeno je letos zmagala ekipa KS Že- tale v postavi: Feguš, lljaž, Žmauc, Butolen, Kodrič, F. Polajžer s 40,5 točke in prejela pokal organizatorja, druga je bila Perutnina Ptuj — 39 točk, tretja KS Gorišnica — 36 točk (ti dve ekipi sta prejeli diplome), četr- ta Spuhlja I - 36 točk, peta HI KO Olga Meglic — 35, šesti TGA Kidri- čevo - 34, sedma JNA Ptuj - 29 itd. Vse ekipe so prejele priznanja za so- delovanje. Tekmovanje sta uspešno vodila Tatjana Vaupotič-Košanski in Boris Rojic. Silva Razlog Mladika zaprta do decembra V športni dvorani Mladika bodo do konca meseca opravili vrsto del. Poleg tega da so delavci mariborske Iskre na novo položili par- ket, ga zbrusili, so v dvorani uredili tudi trimski kabinet, kupili so no- ve blazine za potrebe atletov, naredili jamo za skok v daljino, popra- vili podlago za borilne veščine ter prenovih kopalnice. Vsa dela bodo stala okoli 34 milijonov 146 tisoč dinarjev. Športniki in klubi pa lahko pričakujejo, da bodo vadbo v Mladiki pričeli decembra. d.l. Turnir v judu za pokal Maribora 14. decembra je bil tradicionalni turnir pionirjev za pokal Mari- bora. Potekal je v dvorani Železničarja v Mariboru. Na turnirju je so- delovalo 10 ekip, med njimi tudi ekipa judokluba Gorišnica. Ekipo je sestavljalo 10 tekmovalcev, od katerih jih je kar 6 prišlo na prva tri mesta. V svojih kategorijah so zmagali Drago Cvetko, Fabijan Kovačec in Marko Petek, tretje mesto pa so dosegli Tadej Žnidarič, Marjan Hameršek in Tonček Plošinjak. Kljub temu uspehu pa fantje niso zbrali dovolj točk za ekipno prvo mesto. Pokal Maribora je osvojila ekipa iz Titovega Velenja, drugi so bi- li fantje iz Gorišnice, tretja pa je bila ekipa Branika iz Maribora. Drugo mesto pa je za Gorišničane prav tako izredno lep uspeh, saj so dokazali, da lahko na klub, ki ima državnega pionirskega prva- ka in kar .11 republiških medalj, vedno računa. MP Množična rekreacija tudi v Ptuju v sredo, 18. novembra, se je na prvi seji sestala v tem letu iz- voljena komisija z množičnost pri ZTKO občine Ptuj. Na njej je bilo v ospredju predvsem, kako pripraviti delovne ljudi in obča- ne k množičnosti in jih navdušiti za rekreacijo. Letos je bilo orga- niziranih nekoliko akcij, kot so Ptujski kolesarski maraton, trim- ska akcija Vsi na kolo za zdravo telo, deskanje, kros in morda še katera, s katero širša javnost ni bila seznanjena. Vendar so te ak- cije potekale predvsem na lokal- nem področju in je obveščenost slaba, da bi se jih lahko udeleži- lo večje število ljudi. Torej mno- žične akcije so potekale, vendar je potrebno delo ob njih združiti, tako da se razširijo s krajevnih na občinsko raven. Komisija je na seji sprejela tu- di program množičnih rekreativ- nih prireditev za leto 1988. REKREACIJSKA AKTIVNOST V LETU 1988 V januarju, februarju, marcu, novembru' in decembru bi bila organizirana vadba za moške (od 35 let) in ženske (od 30 let) v SH Mladika. Program bi zajemal splošno telesno vzgojo, aerobiko ter smučarsko gimnastiko, kjer bi lahko občani od vaditelja preje- mali navodila za vadbo ter na- svete, kako izvajati rekreacijo tu- di zunaj hale v prostem času. V aprilu, maju, juniju, septembru in oktobru bi bila dvakrat teden- sko vadba teka v naravi pod stro- kovnim vodstvom. Decembra, ja- nuarja in februarja bi v snežnih razmerah pričeli organizirano vadbo smučarskega teka. Spo- mladi in jeseni pa bi veterani odigravali redna kola lige v ma- lem nogometu. PROGRAM MNOŽIČNIH AK- CIJ V LETU 1988 Januar: — v prvem tednu šolskih po- čitnic rekreacijsko tekmovanje v smučarskem teku, v drugem ted- nu počitnic množični družinski veleslalom na smučarskem poli- gonu Videm (organizatorja SK Ptuj, OŠ Videm). — 2., 3. — novoletni turnir v malem nogometu (ZTKO») Marec: 12. — odbojkarski turnir za ženske (Perutnina Ptuj) .19. — odbojkarski turnir za moške (TVD Partizan Kidričevo) Aprila: 16. — množični družinski po- hod po Haloški poti (PD Ptuj) Junij: 25. — odprto prvenstvo v teni- su za veterane (TK Ptuj) Julij: 29., 30. — odprto prvenstvo Ptuja v malem nogometu v poča- stitev občinskega praznika (MNZ Ptuj in ZTKO) _ Avgust: 13. — množična regata v de- skanju na ptujskem jezeru (BD Ranča Ptuj) 27. — trimsko plavanje v Ptuj- skih toplicah (PK Ptuj) September: 3. — trimska akcija Vsi na ko- lo za zdravo telo (ŠD Turnišče) 10. — ptujski kolesarski mara- ton (KK Ptuj) Oktober: 11. — občinsko prvenstvo v je- senskem krosu (ZTKO) November: 12. — sklepni turnir lige vete- ranov v malem nogometu v ŠH Mladika (TVD Partizan Videm) 29. — množično tekmovanje v kegljanju v počastitev praznika republike (Kegljaški klub Ptuj) December: 17. — odbojkarski turnir v po- častitev praznika JLA (TVD Par- tizan Kidričevo). Kot lahko preberete, so mno- žične akcije pestro sestavljene in načrtovane tako, da bi se jih lah- ko udeležilo večje število delov- nih ljudi in občanov občine Ptuj, torej bo za vsakega današnjega in bodočega rekreativca nekaj re- kreacijskih tekmovanj in priredi- tev. Komisija za množičnost pri ZTKO Ptuj sklicuje sestanek z vodji društev, klubov in zvez, predvidenih za izvedbo akcij v programu za leto 1988. Ta bo v torek, 8. decembra, v prostorih ZTKO na stadionu Drave. Prosi- mo, da se predstavniki nosilcev rekreacije sestanka zanesljivo udeležijo, saj bomo s skupno močJLO in delom lahko program uresničili in pripravili množice k rekreaciji, saj je ta potrebna v današnjem času za zdravje in do- bro počutje delovnega človeka in občana. ..^ . ... .___^____.»_21B. Bloudkovi plaketi tudi Mirku Vindišu in Aeroklubu Ptuj Minuli petek, 20. novembra, je bila v Nazarjih slovesnost ob podelitvi najvišjih priznanj na področju športa in telesne kulture v Sloveniji. Z območja ptujske občine sta prejela Bloudkovo plaketo tudi odličen atlet Mirko Vindiš in Aeroklub Ptuj. O mednarodnih uspehih našega maratonca Mirka Vindiša smo v Tedniku že precej pisali, zato naj le še dodamo, da so člani Aerokluba Ptuj prejeli plaketo za vrsto uspehov na tekmovanjih vi vseh letalskih disciplinah in za razvoj letalskega športa pri nas,| predvsem med mladimi. Čestitamo! _OM' Kegljači z najboljšim posameznikom četrti z zadnjim jesenskim kolom seje končal I. del prvenstva regijske skupine A v kegljanju. V nedeljo so Ptujčani na kegljišču Habakuk v Mariboru ponovno dokazali, da spadajo v zgornji del tabele. Odkegljali so eno od boljših tekem v prvenstvu s povprečjem 815,5 podrtih kegljev in neposrednega tekmeca na stezi — Falo — premagali kar za 185 >lesov<. Zal je bilo tudi to premalo za dosego cilja: poseči po enem od odličij. Tudi druge ekipe so v zadnjem kolu potegnile in je Drava ostala na še vedno odličnem četrtem mestu. Za prvakom — mari- borskim Branikom — je zaostala samo za 100 podrtih kegljev, kar priča, da se Ptujčani enakovredno kosajo z veterani. Toda Drava vseeno ni ostala brez odličja. Kapetan ekipe Alojz Šeruga je bil najuspešnejši posameznik prvenstva. V svojem poročanju smo večkrat ome- nili njegove odlične rezultate. Za svoj veliki uspeh bo na sklepni slovesnosti ŠD Branik prejel zasluženo priznanje. Tudi v zadnjem kolu je bil Šeruga z 870 po- drtimi keglji najboljši posameznik. V zadnjem kolu so nastopili: Arnuš (819), Seidl (808), Plajnšek (802), Ilič (797, Šeruga (870), Vranješ in Spehonja (skupaj 797 podrtih kegljev). S. Vičar KARATE Milan Korotaj — prvak Jugoslavije Naj uvodoma zapišemo, da šola borilnih vescm Ptuj—Ormož daje na športnem torišču iz leta v leto vse boljše rezultate svojega sicer trdega dela — pri čemer imamo v mislih predvsem treninge, saj tudi sicer v nobenem športu ni mogoče doseči vidnih uspehov kar prek noči. Ni odveč, če zapišemo, da šolo dokaj uspešno vodi Vladimir Sitar iz Vidma skupaj s pomočniki. Preveč prosto- ra bi porabili, če bi hoteli zapisati vse njihove dosedanje uspehe — tako doma kot mednarodnih arenah. Zadnjič smo zapisali, da so karateisti že stopili na plan, da so se pričela nji- hova tekmovanja. Žanjejo že dokaj zavidljive uspehe. Dokaz temu je, da so ka- rateisti iz Ptuja in Ormoža s sklepnega turnirja prvenstva SFRJ v semikontaktu, ki je bilo v Zagrebu, prinesli kar štiri medalje. Milan Korotaj iz Ormoža je na tem turnirju premagal vse svoje nasprotnike ter osvojil prvo mesto in zlato me- daljo. Naj preidemo kar na rezultate turnirja, ki so se ga udeležili trije Ormoža- ni in dva Ptujčana. V kategoriji do 63 kg je Branko Puklavec iz Ormoža v polfinalnem dvoboju izgubil z Jeličem iz Kutine z 12:16 ter osvojil 3. mesto. Milan Korotaj iz Ormo- ža je v fmalnem dvoboju premagal Jeliča z 12:10 in osvojil I. mesto. V kategori- ji do 67 kg je Danilo Korotaj iz Ormoža v I. kolu premagal Novaka iz Čakovca, v drugem kolu Starčeviča iz Sarajeva, v četrtfinalu Šolca z Reke. Šele v polfina- lu je izgubil z Benkom iz Nove Gorice ter osvojil 3. mesto. Stanko Satler iz Ptuja, sicer viceprvak za leto 1986, ki se je vrnil iz JLA, je takoj pokazal vse svoje sposobnosti v kategoriji do 75 kg in v I. kolu premagal tekmovalca z Reke, v polfmalnem boju Joziča iz Zagreba in v finalu Peziča iz Kutine z 18:16, tudi on je osvojil prvo mesto. V kategoriji do 84 kg je Martin Golob iz Ptuja prav tako premagal vse svoje nasprotnike ter osvojil 1. mesto. Vrstni red prvenstva SFRJ v semikontaktu je sestavljen na podlagi dveh turnirjev. Prvi je bil v Labinu, končni v Zagrebu. Na kratko naj zapišemo kon- čna mesta za naše udeležence. V kategoriji do 63 kg je Danilo Korotaj osvojil 2. mesto. Njegov bral Milan je v kategoriji do 67 kg prvi. Do 71 kg je Alojz Vido- vič zasedel 6. mesto; v kategoriji do 75 kg Stanko Satler 2. mesto, enako mesto pa je dosegel tudi Martin Golob, oba iz Ptuja. Prvi trije so prejeli medalje in di- plome. K temu naj še dodamo, da je na sklepnem tekmovanju v semikontaktu na- stopilo 90 tekmovalcev iz 13 klubov, in sicer iz Kutine, Cakovca. Slavonskega Broda, Sarajeva, Labina, Nove Gorice, Izole, Zaboka, Reke, Ormoža, Ptuja in Zagreba. Tekmovanje si je ogledalo kakih 3000 gledalcev. Pri tem je morda za- nimivo, da so praktično vsi tekmovalci iz Ormoža in Ptuja stopili na stopničke, kjer se delijo medalje. Čestitamo. Franjo Hovnik NOVICE IZ ŠPORTNEGA DRUŠTVA TURNIŠČE Kviz, Kaj veš o športu« v soboto, 14. noveniDia, je društvo uspešno izvedlo že tretji kviz pod naslo- vom Kaj veš o športu. Na njem sodelujejo ekipe iz osnovnih šol Ivana Spolena- ka, Hajdina in Videm: žal se ekipa iz OŠ Videm ni udeležila kviza, zato je na njem zunaj konkurence sodelovala ekipa ŠD Turnišče. Zmagovalec kviza za le- to 19S7 je postala OŠ Hajdina, ki je osvojila 30 točk, drugo mesto je osvojila OŠ Ivana Spolenaka z 21 točkami, tretje pa ŠD Turnišče, ki je prav tako zbrala 21 točk. TURNIR V ŠAHU V nedeljo, 15. novembra, je bil izveden turnir v šahu. Prvo mesto je osvojil Branko Rot, drugo Matjaž'Plajnšek in tretje Miran Koderman. TURNIR V PIKADU Prav tako je bil tega dne turnir v pikadu. Zmagal je Vlado Bedrač pred Brankom Zupaničem in Slavkom Krajncem. Z B Planinski večer v srednje šolskem centru Prazniku republike so svojo prireditev darovali tudi ptujski planinci. V po- nedeljek, 23. novembra, so pripravili tekmovanje za ekipe osnovnih šol z naslo- vom Triglavski narodni park in odnos planincev do narave. Dokaj solidno znanje je pokazalo vseh osem tekmujočih ekip iz osnovnih šol Cirkovce, Franca Osojnika, Juršincev, Ivana Spolenaka (dve ekipi), Olge Meglic, Hajdine in Gorišnice. Zmagala je druga ekipa OŠ Ivana Spolenaka, druga je bila Olga Meglic, tretjo mesto pa si je po zagrizenem boju z izločilnimi vprašanji zasluženo priborila ekipa OŠ Hajdina. Škoda je, daje bil v dvorani takšen nemir in da napovedovalka z vprašanji ni znala pritegniti. Najboljše ekipe so dobile nagrade, vsem pa so izročili spo- minska priznanja. MOi 12 - za ČAS 26. november 1987 — TEDNIK - 26. november 1987 ZA RAZVEDRILO - 13 14 - ZA RAZVEDRILO 26. november 1987 — TEDMtK TEDNIK "■ november 1987 OGLASI IN OBJAVE - 15 ZGODE IN NEZGODE IZ SPLITSKE LADJEDELNICE - NADAUEVANJE IN KONEC(?) Jani Učakar: »Delali smo dobro...!« DELALI SMO V RAZMERAH GOLEGA OTOKA • VČASIH SE JE TEMPERATURA POVZPELA NA 60 STOPINJ CELZIJA • NORME SO BILE PREVISO- KE, OSEBNI DOHODKI PA SLABI. V petek, 20. novembra, se je v naši redakciji oglasil Jani Učakar, delovodja pri Dragu Serdinšku. Prišel je s svojo resnico. K njegovim odgovo- rom dodajamo še izjave Iva- na Vinka, vodja operative Termikine tozd Montaža Lju- bljana — montažne enote Split ter delavcev: Žeijka Matende, Jožeta Tišlerja in Darka Mačka. O primeru Serdinšek pa bodo svoje povedali tudi v upravi za inšpekcije občin Ptuj in Ormož. Oglasili smo se pri vodji inšpektorata dela Jožetu Erhatiču. UCAKARJEVA ZGODBA Kot kv ključavničar se je pri Dragu Serdinšku zaposlil 14. Januarja letos. V pogodbi je imel določeno dobo en mesec in začetni osebni do- hodek 90 tisoč dinarjev. Tak osebni dohodek je veljal ob doseganju norme. Če te ni bi- lo, se je zmanjšal za dvajset odstotkov. Zatrjuje, da je podpisal prazno pogodbo, prav tako ostali delavci. Na gradbišču je bil Serdinšek redko priso- ten. Kaže, da je »zaupal« Učakarju, ta je — po svojih trditvah — bil v začetku na njegovi strani. Ko pa je ugo- tovil, da »vse vleče za nos«, se je postavil na stran delav- cev. Jani Učakar Zakaj je ostal pri Serdin- šku? Na to ni dal jasnega od- govora. Tudi oče mu je pri- govarjal, da bi za tak osebni dohodek bilo bolje, če bi ostal doma, ker bi od tega imel več koristi. Norma je bila »strašna«: na uro je bilo potrebno polo- žiti dva kvadratna metra vol- ne. Na koncu jo je Serdinšek znižal za en kvadrat. Delali so od sedme do devetnajste ure: takšen delavnik je veljal za ponedeljek, torek, četrtek in petek, le v sredo in v sobo- to so delali od sedme do pet- najste ure. Terenski dodatek naj bi bil vezan na normo. Tako naj bi delavci dobili za delo v osmih urah in dosega- nje norme 1200 dinarjev te- renskega dodatka, za deset ur 2400 in 12 ur 2400 dinar- jev. Jani Učakar tudi trdi, da so delavci delali dobro. Na vseh sestankih so bili pohva- ljeni, da so dosegali izredne rezultate in da je bilo delo kakovostno opravljeno. De- lali so na finski ladji. Tako naj bi finski naročnik izjavil: »V takem prostoru še nisem bil to je kot v lekarni . . .« Strajk 22. oktobra ni bil edini v Splitu. Že prej so de- lavci negodovali, ker niso imeli denarja, da bi prišli na delo. Avtobusna postaja je bila pri hotelu LAV, osem ki- lometrov od ladjedelnice. Stanovali so v Podcelini 31, pošta Stružanac. Stanovanje je bilo res lepo! Zadnji mesec jim je Ser- dinšek res kupil bloke za ko- silo in večerjo. To pa zato, ker jim ni izplačal osebnih dohodkov in delavci niso imeli denarja za preživetje. Pozneje naj bi jim to odbil pri osebnem dohodku, včasih jim je odtegnil tudi nočni- ne(?). Potem ko je Serdinšek izgubil delo v ladjedelnici, so mu delav- ci v resnici odnesli vse orodje. Obljubili pa so, da ga bodo vrni- li, ko jim bo pošteno plačal opra- vljeno delo. V Splitu naj bi Serdinšek do- bro zaslužil, delavci pa so imeli tako nizke osebne dohodke. Ta- ko naj bi Učakar za čas od 14. ja- nuarja do 13. julija letos pri njem zaslužil le 559.457 dinarjev. Od prvega gradbišča na Jeseni- cah do Splita je čakal tri mesece na osebni dohodek. Serdinšek je imel v tem letu odprtih več delo- višč: na Jesenicah, v Zagrebu, Splitu, Hrušici, v Sladkogor- ski... V Split je prihajal enkrat mese- čno in vedno je imel enako vpra- šanje: »Dečki, kako ste, se imate dobro?« Za zaostanek pri oseb- nem dohodku po Učakarjevem ni kriva Termika, saj je le-ta pred začetkom dela izplačala Serdin- šku skoraj pet milijonov dinarjev kot akontacijo, ki se je pozneje obračunavala pri mesečnih akon- tacijah. Zakaj so se splitski delavci za- poslovali pri Serdinšku? Samo zato, ker je Slovenec, ker je Slo- Jože Tišler venija >država v državi< in ker so >Slovenci pošteni ljudje<. Najbolj so zaradi plač in dru- gega negodovali splitski delavci, >terenci< so bili zadovoljni. Za splitske delavce se je Serdinšek odločil tudi zato, ker so bili ce- nejši, ker jim ni bilo potrebno plačati terenskega dodatka, dnevnic, nočnin in mesečnih kart. Kot zatrjuje Učakar, so za po- dobna dela pri drugih obrtnikih prejemali delavci okrog 300 tisoč dinarjev, njemu pa je obrtnik Ante Sušilovič ponudil petsto ti- soč in še dodatke povrh. Termi- ka se je obvarovala pred tem, da bi se delavci >sprehajali< od obr- tnika do obrtnika. V pogodbi je to lepo zapisala. »Po Sušilovičevi ponudbi sem dal odpoved, vendar sva se s Ser- dinškom ponovno >ujela<. Zado- voljil sem se s staro plačo s tem, da mi je obljubil, da se bo bolj pobrigal za delavce in da bo naj- pozneje do 20. v mesecu izplačal , osebne dohodke. | Po moji odpovedi je takoj dal j oglas v Večer, da išče delovodja. ; Ker sva se pogovorila, do menja- \ ve ni prišlo. Ponudil mi je celo, da greva v poslovno sodelovanje j in naj vzamem obrt. S tem me je tudi zadržal. Še isti dan me je že predstavljal kot svojega koope- ranta v Splitu. Tudi delavcem, ki so bili na gradbišču neprijavlje- ni, je povedal, da se pripravljam na obrt in da jih bom jaz zavaro- val.« Jani Učakar je dobil 16. 11. odpoved z obrazložitvijo, da Ser- dinšek ni sposoben izplačevati osebnih dohodkov in da se še ne ve, kakšno bo njegovo poslova- nje vnaprej. Zato je zaprosil za obrtno dovoljenje. Zanimivo je, da je želel nadaljevati delo v splitski ladjedelnici. Termika je želela z njim sodelovati. »Pouda- riti moram, da ni res, da je Ser- dinšek delo v Splitu izgubil po moji krivdi, češ da naj bi nago- varjal tamkajšnje šefe, naj ga na- ženejo. Zaradi tega, ker sem bil v Splitu v nenehnih stikih z odgo- vornimi, so se le-ti navezali na- me. Skupaj smo lagali in tolažili delavce, da se bo vse uredilo, ko pride Serdinšek. Na naše vprašanje, ali je pre- pričan o tem, da je delal prav in da je bilo z njegove strani vse v redu, je Učakar odgovoril: »De- lal sem tako, kot je treba. Ure — opravljeno delo sem realno pri- kazoval. Bodite prepričani, da imam delovne navade!« Ob koncu je še povedal, da je vse dokumente predal delovne- mu inšpektorju in da se bosta s Serdinškom srečala na sodišču. To smo zapisali 20. novembra. V ponedeljek, 23., pa je Učakar prišel povedat, da mu pišejo obrtno dovoljenje, vendar v Spli- tu ne bo delal! Ivan Vinko, vodja operative v ladjedelnici: »Čujte, zakaj se >streljamo< prek časopisov. V ladjedelnici je stalno zaposlenih šest do sedem kooperantov z okrog osemdesetimi delavci. Če bi se ukvarjal z vsemi njihovimi problemi, ne bi daleč prišel. Glede Janija Učakarja lahko povem, da je bil >šefov< človek, da je moral delati in da je delal pošteno. Dobro sva se razumela. Za delavce je vedno iskal več de- narja, vendar ga ni dobil. Kot mi je znano, so vse izjave delavcev na sodišču združenega dela. Ob koncu moram še pove- Darko Maček foto: M. Ozmec dati: težko Učakarju, če je resni- ca, da je rekel Dragu Serdinšku, kako mi je dal tisoč mark, da bi dobil delo v ladjedelnici . . .« Željko Matenda, delavec: »Dobil sem 108 tisoč dinarjev osebnega dohodka. Vsi, ki smo bili pri Serdinšku zaposleni, zah- tevamo poštene osebne dohod- ke. Drago Serdinšek nam je obljubil, da jih bomo v roku od deset do petnajst dni tudi dobili. Kaj je resnica in kaj ne, ne ve nihče, vsaj zdaj ne. Zato upamo, da jo bo sodišče združenega dela našlo. Veste, mnogo ljudi je vple- tenih, pa tudi Učakar ima precej masla na glavi.« Jože Tišler in Maribora, Go- sposka 11: »Nimam nobenih pri- pomb, vse je bilo v redu. Tudi to, da mi je Serdinšek odtegnil 150 tisoč dinarjev, ker sem prelu- knjal hladilnik. Pri njem sem de- lal tri mesece in sem dobil plača- no vse, kar sem naredil. Je pa res, da je bilo delo, še posebej v strojnici, izredno težko in bi mo- rali dobiti nekaj zraven. Sedaj sem brez dela, ker je Serdinšek odjavil obrt. Obljubil pa je, da mi bo napisal priporočilo za dru- go delo, saj sem se na delovišču nadpovprečno trudil.« Darko Maček iz Maribora, Macunova ulica (star 16 let): »Pri Serdinšku sem delal mesec dni, ker je bil tam zaposlen tudi oče, pa ni dovolil, da bi bil čez dan sam, zato me je vzel zraven in sem pač tam delal ... Za delo nisem prejel nobenega plačila. Serdinšek je vedel, da sem na de- lovišču.« Tišler in Maček nam tudi nista mogla odgovoriti, koliko delav- cev je delalo neprijavljenih, saj je Učakar celo zatrdil, da jih je bilo čez 150! Tišler je dodal, da jih je bilo veliko, da pa se zanje ni brigal, saj mu je bilo delo pr- vo. Tišler je bil po Učakarjevem mnenju najboljši Serdinškov de- lavec. Tudi danes se ne gledata grdo, saj mu Tišler pomaga pro- dajati knjige. Jože Erhatič, vodja inšpektora- ta dela: »Iz dokumentov, ki so nam na razpolago, je razvidno, da je Serdinšek v Splitu imel ne- kaj neprijavljenih delavcev. Po- datki o tem so v gradbenem dnevniku, ki se je vodil na delo- višču. Tako je bilo na primer 17. septembra tam dvaindvajset de- lavcev. Ker je gradbene dnevni- ke izpolnjeval Učakar, pomeni, da se je vse dogajalo tudi z nje- govo vednostjo. Do 30. oktobra je Serdinšek zakonito menjal 23 ljudi, za se- dem pa imamo trenutno podat- ke, da so delali na črno. Je pa tu- di res, da je sklepal pogodbe za določen čas — mesec ali dva — in za poskusno delo. Stalnih de- lavcev, razen Učakarja in Tišler- ja, ni imel. Pregledati bo potrebno tudi, ali terenski dodatki niso bili iz- plačani. Pri Učakarju so na me- sec znesli 219 tisoč dinarjev. V gradbenem dnevniku so v glavnem poročila o delu in nikjer ni nič zapisanega o tem, da dela ne bi dobro opravljali. Po sploš- nih običajih nadzorni organ vpi- še v dnevnik, če je kaj narobe. Prav tako nismo dobili iz splitske inšpekcije nobene prošnje, naj jim pomagamo. Za primer Ser- dinšek je po zakonu o splošnem upravnem postopku pristojna in- špekcija dela v Splitu. Trditvam, da se je na tamkajš- njem gradbišču izmenjalo toliko delavcev, ne morem verjeti. Ime- ti moram dokaze. Prav tako je potrebno ugotoviti, ali so ti de- lavci delali pri Serdinšku en, dva, tri ali več dni. V splitski inšpekciji dela so postopek že pričeli, saj so Uča- karja že klicali na zaslišanje, v Ptuju pa nismo zaslišali še nobe- nega delavca.« KAKO JE Z DELOM NA ČR- NO V PTUJU? »Pri rednih obrtnikih ga ni. Dogaja pa se, zlasti v gradbeni- štvu, da prijavljajo delavce za nazaj in ne tako, kot zahteva za- kon. Pri obrtnikih iz drugih repu- blik smo že ugotovili pojave, da so imeli zaposlene brez delovnih pogodb oziroma da jih niso pri- javili. Vendar je tega malo. V Ptuju smo namreč uveljavili prakso, da mora vsak obrtnik iz drugih republik in pokrajin na inšpekciji dela predhodno doka- zati, da ima z delavci sklenjene delovne pogodbe, in šele nato lahko sklene kooperacijsko po- godbo z drugo organizacijo. V Ptuju imajo delavce od drugod zaposlene v Komunali, Elektru, Stanovanjskem servisu in Slove- nija cestah tehniki. Delavci začasno bivajo v zasebnih stano- vanjih, ki jih najamejo obrtniki — kooperanti. Z delavci nimamo posebnih težav, vsi so tudi poučeni o var- stvu pri delu, saj organiziramo zanje posebna predavanja. Tudi poškodbe so redke, fluktuacija pa je podobna kot pri Serdinšku. Obrtniki od drugod imajo prave družinske obratovalnice, do obrtnega dovoljenja pridejo brez težav in zato ni čudno, če ima ne- ka družina s tremi nosilci obrti do trideset zaposlenih. Ker v in- špekciji že štiri leta ugotavljamo oziroma zahtevamo, da obrtniki pred sklenitvijo kooperacijske pogodbe predložijo obrtno dovo- ljenje, žigosano zdravstveno iz- kaznico (žig ne sme biti starejši od mesec dni), za vse delavce zdravniška spričevala in delovne pogodbe, do dela na črno ne mo- re prihajati. Tako bi morali dela- ti tudi v Splitu in ne bi bilo te- žav. S takimi in podobnimi proble- mi se je ptujska inšpekcija sreče- vala pri gradnji Tovarne sladkor- ja v Ormožu. Tam je delalo okrog dvesto ljudi. Prav zanimi- vo je bilo, kako so drug drugega hoteli prelisičiti. Za zaposlovanje na črno izreče kazen sodnik za prekrške; če pa je bilo kaj narobe pri osebnih dohodkih, kar bo težko dokazati, pa je problem že hujši, saj gre za kaznivo dejanje.« Majda Goznik Potrebujemo vaša mnenja in predloge v uredništvu snujemo program za prihodnje leto, tako za Tednik kot za radio Ptuj. RADIO V osnovi bo radio Ptuj tudi v prihodnjem letu oddajal dve uri dnevno med tednom in v običajnem nedeljskem terminu. Pr- va ura programa naj bi ostala takšna kot letos (program si oglej- te na strani 12) s tem, da bi en dan v tednu objavljali glasbene želje tistih, ki nimajo telefona, torej poslane po pošti. Dneva še nismo izbrali. Podobno bo z drugo uro. Spremenili bi le četrtkov program, ko bi urica domačih bila samostojna oddaja brez dru- gih prispevkov (sedaj Iz naših KS in Sredi življenja). Za ta dan predvidene prispevke bi razporedili v druge dneve. V glasbenem programu bo še naprej poudarek na zabavni, domači zabavni glasbi in domači ustvarjalnosti občanov s področja slišnosti ra- dia Ptuj. Če bomo uspeli uresničiti veliko željo in potrebo preselitev v druge prostore — vam bomo ob boljši kakovosti in večji aktu- alnosti ponudili še kaj (razmišljamo o podaljšanem programu ob koncu tedna z veliko zabavne in domače zabavne glasbe; no, to je samo še želja). TEDNIK , V prihodnjem letu bo izšlo 50 številk Tednika, običajno na ] 12 straneh (stroški tiskanja nas res izredno tepejo!). Ob stalnih rubrikah (uvodnik, naslovnica, za razvedrilo in kratek čas, dve ■ nadaljevanki, delegat Lujzek) bo več pogovorov in reportaž,, mnenj delovnih ljudi in občanov. Namreč: smo glasilo Sociali- stične zveze in je njena programska usmeritev tudi naša (to že iz- vajamo in bomo še bolj). Od dopisnikov (tudi mladih) pričakuje- mo več poročanja o življenju in delu v njihovem okolju, stroko- vne nasvete, mnenja, predloge. ' Ker vsi ljudje vse vedo, vas drage bralke in spoštovani bral- ci ter poslušalci, vabimo k sodelovanju. Pošljite nam svoje mne- nje o programu radia in vsebini Tednika: kaj bi po vašem mne- nju spremenili, dodali . . . skratka — kaj bi radi poslušali in bra- li. Pišite nam na naslov: Zavod Radio-Tednik I*tuj, Vošnjakova 5, 62250 Ptuj. Za sodelovanje se vam že vnaprej zahvaljujemo! Uredništvo NASLEDNJA ŠTEVILKA TEDNIKA BO IZŠLA V ČETRTEK, 10. DECEMBRA. ŽELIMO VAM PRIJETNO PRAZNOVANJE! 1. mednarodni šahovski turnir Ptuj bo od 11. do 20. decembra 1987 prizorišče 1. mednarodnega šahovskega turnirja, ki ga v prenovljenih prostorih Kluba mladih or- ganizira Šahovsko društvo MIP Ptuj v okviru proslav in prireditev ob 50-letnici društva. Da bo turnir izredno kakovosten, priča dejstvo, da bodo sodelo- vali najmanj trije do štirje velemojstri, prek deset mednarodnih moj- strov, osem do deset mojstrov Fide ter vrsta mojstrskih kandidatov in nekaj prvokategornikov (deset do dvanajst igralcev bo iz tujine). Od domačih igralcev bodo nastopili: Danilo Polajžer, Rado Brglez, Jan- ko Bohak, Albin Žganec, Milan Šeruga, Ivo Mihevc, Maks Feguš, To- maž Žmavc, Marko Podvršnik in Tatjana Vaupotič-Košanski. Žrebanje bo v petek. 11. dec, ob 12. uri v hotelu Poetovio, slav- nostna otvoritev pa istega dne ob 15. uri v Klubu mladih, ko bo tudi 1. kolo. (Več o turnirju v prihodnji številki Tednika). Silva Razlag osebna kronika Rodile so: Simona Vratič, skorba 3 — de- čka; Marjana Rižnar, Bodkovci 38 — Vesno; Marica Pongračič, Jiršovci 38 — Mojco; Marija Kump, Grabšinci 3 — Tamaro; Ana Stritzel, Sobetinci 18 — de- klico; Marica Panikar, Apače 98 — Lucijo; Marta Gojkovič, Sta- rošinci 22 — Tadeja; Danica Vnuk, Ul. 5. prek. brig. 9 — Lari- sa; Marija Zavec, Bukovci 177 — Denisa; Elizabeta Veršič, Bu- kovci 152 — dečka; Ivanka Pu- klavec, Hardek 41 — Matejo; Sonja Svenšek, Lancova vas 1 — dečica; Nada Bogme, Prešernova 8 — Nino; Marjeta Horvat, No- vinci 34 — dečka; Sonja Kelenc, Zamušani 54/a — Danijelo; Majda Vogrinec, Vinski Vrh 82 — Tomaža; Zdenka Klemenčič, Radoslavci 68 — Dušana; Tere- zija Majhen, Paradiž 70 — Mi- tja; Dragica Širovnik, Apače 114 — Roberta; Marijana Šepič, Ro- gatec 39 — Barbaro; Helena Ko- drič, stojnci 46 — Amando; Joži- ca Ristova, Bolečka vas 3/a — dečka; Liljana Mesaric, Lešje 12 — Jasmino; Ida Dobič, Mihovce 24 — deklico. Poroke: Miran Petrovič, Vintarovci 75, in Lidija Jerenko Vintarovci 75; Danilo Potrč, Bišečki Vrh 21, in Ivana Grosek, Ločič 20; Bojan Drevenšek, Strajna 60, in Marija Drobnič, Jablovec 10; Sergej Ri- mele, Gregorč. dr. 8, in Andrejka Kovačec, Štrafelova 34; Jožef Cimerman, Zabovci 75, in Nada Šimenko, Zabovci 75; Miran Vo- da, Mestni Vrh 43, in Jelka Pola- nec, Placar 65. Umrli so: Martin Svenšek, rabelčja vas 18, roj. 1909, umrl 14. nov. 1987; Anton Cajlinger, Grlinci 35, roj. 1936, umrl 16. nov. 1987; Jožefa Jeza, Naraplje 7, roj. 1912, umrla 15. nov. 1987; Vid Meznarič, Strelci 4, roj. 1914, umrl 16. nov. 1987; Viktor Gajšt, Sestrže 45, roj. 1927, umrl 16. nov. 1987; Ivan Trs, Skrblje 2, roj. 1929, umrl 17. nov. 1987; Anton Štum- berger, Hajdoše 47, roj. 1934, umrl 18. nov. 1987; Terezija Har- lamov. Dom upok. Ptuj, roj. 1899, umrla 18. nov. 1987; Vinko Kelc, Vitomarci 48, roj. 1920, umrl 18. nov. 1987; Marija Kai- sersberger. Mestni Vrh l/a, roj. 1921, umrla 20. nov. 1987. TEDNIK Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO- TEDNIK, 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ure- ja uredniški kolegij, ki ga se- stavljajo: direktor in glavni urednik Franc Lačen, odgo- vorni urednik Ludvik Kotar, tehnični urednik Štefan Puš- nik, novinarji Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik, Dar- ja Lukman, Martin Ozmec, Marjan Šneberger in Nataša Vodušek ter novinar-lektor Jože Šmigoc. Uredništvo in uprava: Radio-Tednik, tele- fon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročnina znaša 10.000 dinarjev za tujino 13.000 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj: 52400-603-31023. Ti- ska ČGP Večer, Maribor. Na podlagi zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v pro- metu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa.