8 tev.
V Ljubljani, v tek 20. julija 1880.
Letnik VIII.
Inseritl ae sprejemajo in velji
tnmuDUH vrata:
8 kr., če se tiska lkrat,
i o	i
l- n »t n n • n
ii ii ii n 3 n Pri večkratnem tiskanji s« «ena primerno cmanjša.
R ok o pit
se ne vračajo, nefrankovana
pisma se ne sprejemajo. N iroonino prejema opravnifttvt (administracija) in ekspedicija na Dunajski cesti St. 16 v Uedija-tovi hiši, II. nadstropji.
Politicen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja :
Za eeio leto . . 10 gi. — kr. ta poiieta . . 5 „ — „ ta četrt ieta . . 2 „ 50 „
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl. 40 kr za poi leta . . 4 „ 20 za četrt leta . . 2 „ 10 „
V Ljubljani na dom pošiljaš" veliš 60 kr. več na leto.
Vredništvo je Poljanski nasip št. 48.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in sobote.
Govor gosp. Kluna *)
o odkupu dnhovenske bire v deželnem zboru.
("Dalje.)
Čez vse čuden pa se mi zdi od odbora posebno povdarjeni vzrok, da bira ovira prosto delitev in razkosovanje zemljišč 1 V odseku za pregledovanje letnega poročila je eden naj-odličnejših in najrazumnejših udov Vaše stranke, g. baron Apfaltrern, rekel, da se vsled razko-Bovanja zemljišč čedalje bolj širi kmečki pro-letarijat, da bo silno težko te ljudi in njih družine s časoma vse preskrbeti. To je istina, ne samo pri nas, ampak tudi drugod. Zato so pa začeli povsod misliti na to, kako bi se razkosovanje zemljišč omejilo. Zato tudi naši kmečki ljudje povzdigujejo glas, da naj se delitev in razkosovanje zemljišč postavno omeji, ker čez 50 let, ako pojde tako naprej, ne bo že nobene cele kmetije več, zato se mora pa vsaka reč, ki razkosovanje zabranuje, potrditi, in zato bi tudi Vi, gospoda moja, bire ne smeli odpraviti, ako je res, da zabranuje delitev zemljišč, ampak bi jo morali ravno zarad tega še le pustiti in braniti! Ako pa kdo modruje, da se bira zarad zdaj veljavnega prostega raz-kosovanja zemljišč mora odvezati, kakor tudi poročilo našega deželnega odbora in poročilo
*) Popravek. V govoru g. Kluna se je v zadnjem listu na tretji strani precej pričetkom tretje vrste po pomoti vrinil stavek: Vi se ve da tega nečete pripoznati ; Vam je vbc eno, ali ljudstvo strada in ubožuje, ako lakote konec jemlje, samo da konec jemljo liberalno, zato skušate svoj predlog opravičiti kot nekaj čisto postavuega, potrebnega in koristnega". Ta stavek mora stati na drugi strani za besedami: ,,Panes et circenses" — dajto nam kruha in kratkočasja".
ji . — I-- H- - T-----1—m—.	i MPHB^^^
Pijanec.
Našim ljudem podomačil V i 1 i n s k i.
12. Prijatli.
(Dalje.)
„Dobro tedaj in prav lepa hvala ti bodi," reče Janko vesel, pa veli krčmarju, naj še žganja prinese. Katinka ustane, hoteča ž njim besedo spregovoriti, pa je bil žganje že spil, na dušek. Potem praša Janko po kolarju: „Kje je pa Jur?'
„Zaprt je, hladi se," odgovori kupec, „kaj ne veš ? Včeraj se ga je bil nalezel, potlej 8e je bil pa Bprl z onem, z Lozarjevim Tonačem, pa nekaj naklestil ga je bil ali ka-li, no, zdaj ima osem dni v zaporu presedeti, mora biti, kakor miš v mišnici."
„Hoj, krčmar , še en kozarec 1" zaupije Janko.
„Bolje bo, če ga prineseškar celo steklenico , ne bo treba sem ter tje capljati," reče kupec.
„Na, zdaj je pa Janko krčmar I" Obsto-pijo ga, pa mu nazdravljajo drug za drugim. Trepetaje stopi Katinka med - nje in pravi:
upravnega odseka, podoben je zidarju , ki je prvo nadstropje hiše tako slabo postavil, da si ni upal nanj strehe nasloniti; pomagal si je pa b tem, da je sklenil postaviti na prvo še drugo nadstropje, in če še to strehe ue bi držalo, še tretje — poslednjič se mu je res vse posrečilo, ali hočem reči — podrlo!
Odkup bire, pravi poročilo, bi bila sploš-nja korist, korist za plačevalce ali zavezance in korist za prejemnike ali upravičence. Prav primerno je g. poročevalec pristavil, da deželni odbor tako misli, ker izmed ljudi, ki v v deželnem odboru ne sede, ki pa bolje poznajo razmere, ne bo kdo lahko tegs trdil. Ti marveč mislijo, da bo odkup v splošno škodo, in sicer na škodo prejemnikom in na škodo plačevalcem.
Znano je, da gre ljudem Bilno trda za denar. Marsikdo bi rad dobil nekoliko penezev da bi si opomogel, pa nihče mu jih ne posodi. Večkrat je bilo že govorjenje, da naj bi se napravile posojilnice, ki bi ljudem dober kup denar izposojevale, in ga varovale oderuških rok, ki ga spravijo na kant. Zdaj pa naj ljudje še ta kapital, ki je na njihovih zemljiščih proti obrestim naložen , ki jih v pride k.h lahko plačujejo, zdaj naj to istino skupaj spravijo in odkupnino plačajo ! In koliko bo znašal ta kapital? Poročilo pravi, da po naznanilu računovodstva znašajo njemu znane davščine okoli 69.000 gld. na leto. Kadar se bode začelo popraševati, se bo pa videlo, da znašajo morebiti več, kakor še enkrat toliko. Istina, ktero bodo morali za odkupnino plačati, bode toraj znašala okoli 3 miljone goldinarjev. Kje jih bodo pa ljudje vzeli ? Unidan smo imeli
„Janko! jel'? zdaj pa gremo? Dosti si pili" Janko ne reče besede, ampak svoj kozarec kupcu ponudi. Ta se grohotno nasmeja in mu natoči. Nesrečna žena sklene roke. Logar stopi bližej iu dč:
„Janko, zdaj pa le pusti pijačo; dosti imaš. Le z ženo pojdi, plačal bom pa jaz." „Še en kozarec za srečen pot." ,,Pojdi Grabež, sram te bodil" reče logar jezen. „Janka ti zmeraj bolj globoko pokopavaš v nesrečo. Tu imaš klobuk, Janko pa hajdimo. Človek toni in se davi, on ga pa še bolj pritiska, da bi utonil, namesto, da bi ga iz vode rešil."
Logar prime malega dečka za roko, Janko starjega , Katinka vzame malo dekletce v naročje, pa gredo proti jaroviuskemu mlinu. Ko pridejo bliže, prilete ljudje iz hiše ven gledat, kaj da je, kako da se jih vleče cela vrsta. Prvi je zunaj mlinski hlapec, ki je služil poprej v Prašnikovem mlinu, pa od njega proč šel, ker mu Katinka vajet ni pustila. Ko zagleda Janka in pa njo, se porugljivo zakrohota. Tudi mlinarjeva hči jih radovedno gleda in misli , da je vsakdo kaj mlet prinesel, ali ko
prošnjo Suhorske občine, da zanjo plačamo stroške, ki jih jim je napravila živinska kuga. To je bilo le groš manj ko sto gold. in vendar jih niso mogii plačevati. Kje bodo dobili denar za odkupnino bire? Na Dolenjskem ljudje vsled slabib letin in vednih nesreč Btradajo, skoraj vsako leto zanje pobiramo milodare ; g. poslanec Pfeifer pri vsaki priliki tukaj v deželnem in državnem zboru toži, da ljudje davkov ne morejo plačevati, da se posestva zarubujejo in prodajo včasih pod nič, zo 10 gl. itd. Za zdaj goBpoda moja, naj ti ljudje imajo toliko denarja, da bodo v 20 letih plačali 3 miljone gld. kapitala in velik del njegovih obresti? Kam vendar mislite in kdo Vam bo še verjel, da naše ljudstvo ne more zmagovati bremen, kdo bo še na pomoč priskočil? In ta odkupnina bo tem veče breme, ne bo zadela cele dežele, ampak le nektere in večidel revnejše kraje, ker so v boljših krajih vsled vstanov plače duhovnov navadno take, da jih ljudem ni treba z biro zboljševati. To breme bo tem veče, ker še zemljiška odveza ni dovršena, ker se mora še zdaj za njo veliko plačevati, in znaša dotični dolg kranjske dežele še okoli 7 milijonov gld. Vi veliki posestniki ali grajščaki lahko silite, naj se bira odpravi, ker ona vas večidel ne zadeva, ako pa jo kje še imate, imate tudi premoženja, jo odkupiti. Kmet pa tega ne more lahko storiti, in g. Kramarič je že 1. 1875 v tej visoki zbornici rekel, da so morali pri zemljišni odvezi marsiktero njivo , travnik ali nograd prodati, in se bo to ravno na Dolenjskem zdaj še bolj gotovo zgodilo, in namesto ljudstvu pomagati, boste imeli zaveBt, da ste s to postavo marsikterega spravili na
jih spozna, je strašno nevoljna in jezna in prav grdo nad očetom zakokodaka : „Kaj ste ob pamet? Ste se li kar na tešče napili? kaj če ta sodrga v naši hiši? ti berači in beračoni? Tega nam ni bilo treba! Vi znate zapravljati, vi; Bami imamo toliko, da ne stradamo, zdaj pa to drhal privlečete nam na glavo, te grde potepuhi. Ali ste obnoreli?"
Logar pomiri jezično mlinarjevo deklino, rekši, da jo bode vzel, kader bode grajščinski šumar. To je srakastega dekleta vpokojilo, da je bila do nesrečne Kat:nke veliko bolj prijazna in celo ljubeznjiva je bila, ko jo Katinka ponižno prosi: „Imejte z nami potrpljenje, dragB, samo za nekoliko dni. Rada bom stregla in pomagala, dokler bom v hiš\ Moj mož pa bode v mlinu delal , otroci vam pa ne bodo prizadeli nobenih sitnost, le kako mestice nam odkažite v hiši."
Ponosna mlinarjeva punca je bila vesela, da je mogla blago Katinko tako ponižati in pa da ji bode pomagala pri rezanji in šivanji obleke. Odkaže ji malo sobico gori pod strtho, kjer ni bilo ne peči, ne dobrih oken. Tu sem pod streho jo odvede, kjer je veter noter pi-
beraško palico. In kaj bo ljudstvo od tega imelo? Ali bo čez 20 let po plačani odveznini res prosto davščine? Že sem omenil, da na Štajerskem, kjer se je odkupnina speljala, ljudstvo zdaj ui na boljem. Odkupnina navadno nima za prejemnike tolike vrednosti kakor pridelki, in razun tega, da dobiva v denarji manjšo vrednost, ima še to zgubo, da mora te pridelke po semnjh ali pri ljudeh iskati in dražje plačevati. Marsiktera zdaj dobra slu žba bo vsled tega slabejša postala. In ker duhovnov ni ravno toliko, da bi si jih ljudje najemali kakor čednike, bo marsiktera služba ostala brez duhovna, in ljudem se bo reklo: Če hočete duhovna imeti, poboljšajte mu plačo. In kako se bo to zgodilo? Zopet — z biro!
Dalje je treba pomisliti, da ljudem bira zdaj ostane, ako duhovnika nimajo. Ko bodo začeli odvezo odrajtovati, bodo morali plačati celo istino in primerni del obresti, ko morda duhovna dolgo ne bo. Zdaj biro dostikrat porabijo, da si iz sosednega kraja najemajo duhovna, ki jim hodi službo božjo opravljat. Ako bodo hotli pozneje to delati, bodo morali poleg odveze še posebne sklade imeti za take naprošene duhovne, ker jim nihče obresti od-veznine ne bo nazaj dal, da bi ž njimi duhovnika plačevali.
Iu kaj, če se odveznina vsa ali deloma zgubi? Kdo bo potem plačeval? Kje jo hočejo naložiti, da bo varna? Ali naj kupijo zemljiška posestva? Pa vemo, da ta ljudem, kijih sami ne obdelujejo, prizadevajo mnogo sitnosti in skrbi, pa jim navadna le malo ali nič ne neso. Ail Daj kupijo državne papirje? In če se obresti znižajo, da duhoven ue bo shajal ž njimi, ne bo zopet ljudstvo moralo pla čevati? Primer imamo iz časa francoske vojske na Kranjskem, ko bi bili duhovni, ki so iz kase plačo dobivali, vsi lakote pomrli, ko bi ljudstvo ne bilo zanje skrbelo. Ali naj se nalože pri posameznih gospodarjih? Toda sku šnja uči, da so ti dostikrat slabi plačevalci. Ali ni toraj bolje, da kapital ostane pri ljudeh, ki obresti v pridelkih lahko plačujejo? In ko bi tudi nobene nevarnosti za kapital ne bilo, ali je prav, da naj sedaoji rod plačuje za vse prihodnje?
To so bili pomisliki, ki jih plačevalci imajo, in ki so pripravili naše občine, da se je večina izrekla zoper odvezo. Vi se veda pravite, da so občine oporekale odvezi, ue da
hal skozi vsako luknjo ; pa snop slame ji da prinesti. Otroci so se matere tiščali in brisali oči, pa solzili se. Ona ju praša, kaj jima je? zakaj se jokata. Otroka pravita: ,,zebe me, v roke me zebe; mene pa v noge." Mati jima veli, naj Bi roaneta roke pa hodita sem ter tje, da se bota ogrela.
Kupec migne Janku, ga pelje za par korakov v stran in mu pravi: „Janko, kader ti voda pride do grla, spomni se na-me, svojega prijatla Grabeža. Jaz ti bom našel dela, kolikor boš hotel, me razumeš,? Kader se ti potrgajo vse strune, popokajo stremena."
Janko mu stisne roko, kakor da sprejme ponudbo in navihani kupec odide svojo pot. Jarovinski mlinar vede Janka v mlin in mu da dela, Katinka pa mlinarjevi hčeri pomaga, kakor da bi bila najzadnja dekla.
Tako so prebili nekaj dni. Pa pride Janko k svoji ženi in jezno reče: „Katinka, spravljaj skupaj, koj gremo; nečem, da bi mi zabavljal mlinar pa Štef. Surovo budalo misli, da me bo jahal kakor mrhar staro kljuso. Prevzetno mlinarjevo dekle pa s tabo tudi nič bolje ne ravna." Katinka gre, obleče otroke,
bi bile muoge izmed njih obširneje naštele vzroke, ki so jih v to pripravile, in da so nektere izmed njih le rekle, da ni denarja in da so davki veliko preveliki. Ali ta edini vzrok ue bi zadostoval, ako bi imeli resno voljo pomagati ljudstvu? Gotovo bi ljudje tudi davke laglje plačevali, ko bi jih imeli poravnavati s pridelki, kterih dostikrat ne morejo v denar spraviti in kteri jim vsled tega za davke le malo ali pa nič ne zaležejo. Saj je sploh znano, da so začeli naši kmetje od takrat pešati in oboževati, ko so morali v denarjih plačevat', kar so prej v pridelkih ali lastnoročuih delih odrajtovali. Ker denarjev niso imeli, morali so kos za kosom svojega zemljiša prodajati, in na zadnje jim ga ui več toliko ostalo, bi zamogli pošteno preživeti sebe iu Bvojo rodbino.
Se ve da pravi poročilo, da ljudje, ki odvezi oporekajo, ne poznajo svoje lastne koristi, ktero bodo še le pozneje sprevideli. Ali ta trditev se mi ravno taka zdi, kakor ravnanje Turčiuov, ki so nekdaj prigromevši v naše dežele vjetnike za glavo prijemali, jim prav rahlo z nožem vrat rezali, pri tem jih pa tolažili: Ne boj se brate, nič hudega Be ti ne zgodi! Možje, ki ne znajo ne sejati ne orati, ki ne vedo, kdaj je čas to ali uno reč saditi, ki so v svojem življenji s kmetijstvom imeli tako malo opraviti, da bi skoraj mislili, da žemlje na drevesih rantejo, ti bolje vedo, kaj je za kmeta koristno, kakor kmet sam!
Deželnemu odboru se zdi, da bolje čuti rauo, ki naše kmete skii, kakor ranjenci sami.
(Kouec sledi )
Politični pregled.
Avstrijske deiele
V Ljubljani 20. julija.
Nemški „scliulvci-eiii" je čedalje veča nevaruost za Slovane. Vsak dan se oglašajo novi udje. Misliti bo treba na to, da tudi mi tako šolsko društvo osnujemo. Posebuo potrebno bi bilo za Koroško , da bi mi tam naredili nekaj slovenskih šol; mislimo, da kar je dovoljeno Nemcem, se ne more prepovedati Slovencem. Čehi pa morajo skrbeti za svoje v Šleziji, ki so ravno tako tlačeni in ni zapuščeni, kakor Koroški Slovenci.
Čclii ponavljajo neprenehoma svoje za-
i	------------------- n----------------r---rr
poišče mlinarjevo hč^r, se ji lepo zahvali in potem gredo vsi tiho iz hiše. V voljo božjo vdana stopa Katinka za svojim možem.
Mlinarjeva družina pride iz hiše, da ne-srečue ljudi spremi se smehom rekoč: „Lejte jih cepce, berače; ali gredo beračit ali pa krast, za druzega tako niso, saj niso za nič."
13. Stiska.
Še nikdar v svojem življenji ni bil Janko tako resen kakor danes. Počasi je stopal po zmrznjeni stezi skozi gojzd , pa še zmenil se ni, ko so jeli otroci jokati od mraza. Le malo postane, da Katinka z otroci počaka; toliko da ga je dohajala uboga žena, ktero sta mraz pa stradež hudo morila] najbolj pa žalost.
„Katinka", praša on, „kara čemo ?"
„Menim, da najbolje bi bilo, ko bi šla k najini materi," žena prijazno odgovori. „Najbolje bi bilo pri moji materi, ako greš skesan k njej in se popraviš, gotovo nas bo sprejela in prav rada bo to storila, ker je blaga dobra duša."
„K tašči pa ne grem; tjekaj k stari ba-buri ? tjekaj pa ne ; raje grem na cesto ka-
htevanje, naj se preustroji „pressbureau", kjer najeti časnikarji še vedno v Btarem slogu pišejo, ter ministerstvu, od kterega so plačani, polena pod noge mečejo. — Potrpežljivost sedanje vlade je res občudovanja vredna, da kaj tacega mirno gleda.
Na Dunaji imajo zdaj svoj veliki „scliiil-zcnfcsf." Posebno impozanten je bil prihod Tirolcev , kterih je bilo tisoč mož, vsi v narodni obleki. Duuajčaui so jih z velikim veseljem sprejeli.
t'oljilki so vsi srditi zaradi razsodbe državnega sodišča, da imajo judje v mestu Brody pravico, osnovati si nemške šole. Judje niso Neme', če so judje , naj zahtevajo šole v judovskem jeziku, zakaj pa nemške v slovauski deželi? Jud nima nobene narodnosti, tedaj uaj bo ua Poljskem Poljak, kakor je na Nemškem Nemec in ua Laškem Lah. Tega pa ne bomo trpeli, da bi bili judje pionirji uemštva med Slovani. Če je slovauski kruh dober, zakaj ne bi bil še slovanski jezik?! Gališki deželni zbor je sklenil, osnovati v Brodu (Brody) poljsko dekliško šolo. Prav tako !
V nanje države.
Na Turškem zori ^ad krvavega ma- , ščevanja; Turčija se pripravlja na zadnji ples, da ohrani svoje gospodstvo v Evropi; njeni sovražniki pa jej nečejo dati več odloka; Bolgari se hočejo popolnoma osvoboditi, ter ogledujejo svoje moči. Naš Hubmajer biva že med njimi, ker njemu kri ne dopusti, da bi doma ostal , če na Balkanu slovanske puške pokajo, (jirki imajo bojda 70.000 mož redne vojske. S prostovoljci bodo nabrali kakih 100.000 mož. To je se ve da premalo za Turka, ki je še zmirom močan in ves srdit, ker vé, da mu gre za obstanek. Grki sami bodo težko kaj opravili. Evropske vlade so se bojda zmenile, da hočejo najprej z vojnimi ladijami Turka ostrašiti; če se pa še ne bo udal, potem bodo morali pač armado poslati nad njega. Turek Be še zmirom brani, odstopiti mesto D u 1 c i g n o Črnogorcem. Zato je položaj jako resen , ker se Črnogorci ne dajo kar tako za nos voditi.
Komunisti ua Kraiicoskcm i ki jim je bila nedavno kazen odpuščena , porabljajo svojo svobodo tako, da ojstro nasprotujejo Gambettovi vladi. Tako si je sedajna francoska vlada sama sovražnike v deželo poklicala.
menje tleč. Tvoja mati je z mano grdo počela. Veliko bi nama bila lahko pomagala, ko bi bila hotela; uaj bi bila prodala svoje gospodarstvo, pa k nama prišla iu živela pri nama, uič hudega bi ji ne bilo, nama bi bilo pa na vseh straneh pomagano. Kar ona ima, to je po vsi pravici tvoje. Ali ti da eno ali dve leti prej ali slej, to nič ne de. Pa, take so , te stare trdoglavke, skopulje, srce jim priraste na denar in dokler kaj miga, nesoldkaiz roke ue pusti. Kdo bo zmerom poslušal Djena svarila? to človeku preseda, naposled bi lahko obnorel. Nikakor ne grem k stari tašči. Katinka, v mesto pojdemo, v mesto, tam je dosti dela, pa lahko ga bova dobila. Vbijal se bom in trdo delal, da mi bodo krvavi žulji prieve-teli; naj bo, saj sem vas jaz pahnil v tako nesrečo in stisko , zato bom pa tudi jaz skrbel, da ne bote v potrebi. Ako pa vse nič ne pomaga, bom pa v vodo skočil, poslej bo vsega konec, — Le tiho bodi, Katinka , že pojde,
tako ali tako, iti pa mora !•'----
Na večer pridejo v mesto. Da bi k znancem šli, jih je bilo sram, zato so v krčmi prenočili. Zarano gre Janko stanovanja iskat in
Izvirni dopisi.
■z liitijc, 13. julija. Ali ste brali Ijub-ljan ski „Tagblatt" cd preteklega petka ? Vem, da Vam to ni zabava iu da razen zabavljic v njem nič ne iščete, ker je v drugem res pust ko žaganje. Če ste ga pa brali, ste morda naleteli na dopis z Litije, ki se je od tod poslal po očitni želji Vesteuecka, da ga nekoliko poboža za vse ono, kar je v deželnem zboru moral prestati od narodnjakov. Ne mislite pa nikar, da bi bilo res in tako, kakor „Tagblatt" opisuje; L;tija za ono „vacijo" Vestenecku še vedela ni, napravila sta jo le dva rudokopska uradnika, petolizca Vestenekova, prusaka čiste krvi, ki najraje pojeta ,,die Wacht am Rhein"! ta dva sta si ca različni način , z vinom in osornimi besedami pridobila nekaj svojih podložnih, da so šli Vestenecku kadit; kar je bilo drugih ljudi zraven, so prišli iz radovednosti, kakor u. pr. takrat, če kacega medveda čez vas peljejo. Vse je bilo narejeno, ne pa prostovoljno ali s srca, kakor „Tagblatt" piše, in še bolj za unanji svet, ker so se brž razposlali telegrami v dunajske liste , — na čigave stroške, to bo vedel že naš okrajni glavar, ki je bil z Ljubljane prinesel deželno-zborske dijete. Kolike vrednosti je toraj taka „ovacija', si bo vsak Vaših bralcev lahko sam preračunih
Omenjena človeka se s peščico pridobljenih pivcev in pevcev tudi sploh vedeta tako, kakor da bi bila kje ua pruski zemlji, ne pa v Avstriji. Kamor ta lepa družba, ktero tudi Vesteneck obrajta, pride, ne traja dolgo, da zadoni „die Wacht am Rhein" ali pa kaka druga teulencijozno nemška. Obžalovati je le to, da se takim ljudem nasproti tudi nekteri naših narodnjakov ne obnašajo dosti osorno, marveč skoro bojazljivo, česar nasledek je ta, da tem res tujim tujcem greben čedalje više raste, posebno ker se v nekakem obziru zanašajo na podporo okrajnega glavarja. Naj taki ljudje imajo svoje prusko veselje, a uaj ga imajo tam, kjer ne žalijo ž njim domačinskega čutja prebivalcev, nemreč zunaj ob Ileni, „am deutschen Rhein", kamor naj tudi Vesteuecka seboj vzemö. Mi bomo z ajdovico pokadili za vsemi.
Vidite, to je zgodovina „ovacije" ali marveč demonstracije, s ktero zdaj Vestenek po svetu za se reklamo dela in se hoče maščevati nad narodnjaki za vse, kar je v deželnim zboru od njih slišal — zasluženega.
Šentvida na Dolenjskem
10. julija. Nemila smrt je pobrala skoraj v enem dnevu dva prav blaga in izvrstna moža iz naše srede. 12. t. m. je umrl g. Anton Kutnar, posestnik na Pljuski pri Št. Vidu. Ta gospod je bil daleč po okolici znan in sloveč po svojih lepih lastnostih in obilnih dobrih delih. Bil je v resnici veren katoličan, s to besedo je zaznamovan ves njegov značaj. Nad nj m je imela cela fara zgled prave pobožno-sti. Storil je natanko vse, kar zahteva prava vernost, ogibal se skrbno vsega, kar bi količkaj vznemirjalo njegovo občutno vest. Kot premožen vdovec brez otrok je mogel veliko dobrega storiti, in reči smem, da vse življenje njegovo — zlasti poslednjih deset let — bilo je uepretrgana vrsta dobrih del. Popotniki, reveži, bolniki, cerkve, s kratka vsak, kdor je potreboval kake pomoči ali dobrega sveta, vse se je pri njem dobilo, tako da so nekteri malopridneži celo zlorabili njegovo radodar-nost. Ker jp bil ranjki občespoštovan mož, so ga pri volitvah sosedje pogostoma volili za zaupnega moža in vselej je zvesto držal se domoljubne stranke. Akoravno. je bil silno pohleven in mehkega srca, ga je vendar vselej nekaka sveta nevolja prijela, kader je slišal o krivicah in nepostavnostih, ktere so uganjali pri volitvah in po zborih nemški liberalci in kranjski nemškutarji. Bodi tedaj blagi ranjki vsim, ki so ga spoznali, priporočen v spomin, zlasti g. duhovnom, med kterimi je imel mnogo prijateljev! — En dan prej pa je umrl na svoji grajščini Selo pri Št. Vidu baron Franjo pl. Wolkensperg, polkovnik v pokoji. Tudi ta gospod je bil blaga du5a in marsikteri doslu-ženi vojak se ga spominja ter hvali njegovo prijaznost do najnižjega prostaka. Bodi mu lahka zemlja domača, ktero je tudi on prisrčno ljubil!
Domače novice.
V Ljubljani, 20. julija.
(Marljivost našega deželnega predsednika) Imeli smo že več deželnih predsednikov, pa tako marljivo se ni nobeden brigal za delovanje deželnega zbora, kakor gospod Winkler. Ne le, da je bil pri vseh sejah, med kterimi so bile posebno zadnje dolge in vročina v zbornici že kar neprenesljiva, vedno navzoč in sledil obravnavam zmiraj pozorno ter spregovoril, kadar je bilo treba, — vdeleževal se je tudi
hitro najde stanovanje daleč, tam v predmestji. Majhna sobica pa majhna kuhinja , to je bilo vse. Katinka se napoti ž njim in z otroci v novo stanovanje in opoldne so bili že ume-steni, kakor je šlo. Katinka je bila vesela, da ima spet svoje ognjišče, mala Barbka je pazila na sestrico, Janček je pa drva cepil, da se peč z&kuri.
Kako so bili vsi veseli, ko je v peči zagorelo, da so se nekoliko otajali I Kako lahko jim je bilo pri srcu, ko so okoli svoje mize sedeli in slastno jedli I Janko je bil naprej molil, česar že dolgo ni storil, in Katinka je mislila sama pri sebi: „o, da bi le tako dolgo ostalo."
Popoldne gre Janko dela iskat, ali na večer se povrue ter pravi , da dela ni 'dobil. Dobil bi ga bil, se ve da, v nekem mlinu, toda mlinar ga ni hotel sprejeti, ker ga je poznal, da je hud pijanec, češ, pijanec je gotova nesreča za vsako hišo, v kteri živi. Ne
odsekovih posvetovanj in prišel na pomoč z mar-sikterim dobrim svetom; posebno se je brigal za slovensko besedo postav, ker bo bile nektere , res nerazumljivo poslovenjene. Tako pridnega pomočnika vladnega res ta zbor po večini še vreden ni bil, mi bi mu želeli zbor, v kterem bi mogel s poslonci res kaj izdatno koristnega storiti za našo deželo. V to pomozi Bog! Blagemu gospodu deželnemu predsedniku pa lahko z vsega srca zakličemo: Živijo! Bog Vas dolgo ohrani naši deželi!
(Kako se nemškutarji pri svojih izletih obnašajo.) V nedeljo je napravilo ljubljansko pevsko društvo „liedertafel" izlet ua Šmarno goro. Da-si to društvo o sebi trdi, da nima z narodnostjo nič opraviti, ima večidel tuje roge in slovensko petje pičlo malo goji. Pa uaj bo, kakor koli, mi se za-nj ne brigamo, a napravilo je izlet na Šmarno goro ter v vabilu naznanilo tudi, da bo imelo ondi mašo. Imelo jo je res, a kako! Cerkvenik jim je odprl cerkev, spravili so se na orgije in tam igrali polke in val carje, zunaj pa so po taktu orgelj gospe in gospice z moško mladino plesale. Za tako početje pač ni nobene besede, s ktero bi se dosti osramotilo. Dobro in sreča, da drugih ljudi o tistem času na gori ni bilov eliko, drugače bi se bil razžaljeni verski čut utegnil pokazati v grozni podobi. Vendar brez nič ni pretekel dan. Ko se je ta družba z Medvod podala zve-čir proti kolodvoru, so dobili nekteri po grbi in zdaj bo zopet ropot po nemčurskik listih nad surovostjo naroda|našega, ker že včerajšnja „Laibacherca" kvasi, da so bili kmetje n a-hujskani zoper nemškutarje. To sumni-čenje je — se ve da — prazno, če so bili pa razžaljeni in razdraženi, so bili to le po gori omenjenem vedenji nemškutarskih meščanov, ki navade in čutila ljudstva zmiraj z nogami teptajo. Obžalovati je pa ta dogodba ne le zato, ker bo v očeh naših nasprotnikov zopet „črna pika1, za deželo, ampak tudi zato, ker bo gotovo dolga preiskava. Mi takih surovih napadov nikdar nismo zagovarjali, nasprotno jih odločno obsodimo ter želimo, da bi krivi prišli na dan. Ravno tako se pa nadjamo, da se bo skrbelo za to, da se naše mirno in dobro ljudstvo ne bo po nepotrebnem žalilo in tako zapeljevalo k prestopu postav. Zakaj pa se pri izletih narodnih društev nikdar nikoli nezgodi najmanjša reč? Zato, ker imajo kmetje narodnjake radi, ti pa tudi vedo spoštovati nji-
je to mrzelo že od nekdaj, dasi tudi je bili slaboten, preslab za težka dela.
Za delavca je šel, da je delal na dan, pa s takim delom je bil zelo nezadovoljen. Vajen je bil dobro živeti in pa v družbe zahajati, zdaj je moral pa trdo delati, vbijati se, uborno živeti in biti brez prijateljev. S prostaki in navadnimi ljudmi se ni hotel pečati, toliko mošk je še bil. Bolji ljudje pa, ki so bili kaj več vredni, ti se pa ž njim niso hoteli spaj-dašiti, ker ga je vsak poznal , kdo in kaj da je. Janku se delo hitro pristudi, vendar je moral še zadovoljen biti in hvaležen, da ga je še dobil, sicer bi se ne bil mogel preživeti, ne sebe ne družine. Stara zakupuica je vedela, kje da je nje hči in kako da se ji godi. Več potov ji je bila pisala ali zastonj, namreč to, naj gre od tacega moža, naj ga za nekaj časa pusti samega, morda ga bo siromaščina ali jedinščina omehčala iu poboljšala, morebiti se bo poslej bolj za trdno spreobrnil in pa bolj
ostane mu druzega, kakor da se gre vdinjatigotovo. Toda Katinka, res lep vzgled vsaki za navadnega delavca, za dninarja, dasi mu j ženi, nikdar ni mislila kaj tacega storiti.
Rada ga je imela, dasi tudi je bil gtozno lahko-roišljen in zraven še prav svojeglavem Pri vsem siromaštvu ni bila nobenkrat bolj srečna nego takrat, ko ji je verjel in zaupal. Toda Janko ji tega ni hotel verjeti; mislil je, da se mu le hlini, da ga hoče slepiti in na vrvici imeti. Ko bi ji bil on popolnoma zaupal, poslušal nje svet, bi bilo dobro šlo, bi bili vsi skupaj zadovoljno živeli, ako tudi siromašno, saj to pač vsakdo tudi sam poskuša, da bogastvo ne stori človeka srečnega, ampak pošteno ravnanje, čista vest, mirno srce, veselje in strah božji. In ravno to je vzrok, zakaj se tako redko dobi zadovoljnost in prava sreča po sijajnih dvorih in bogatih hišah, zakaj pa tako pogosto pod slamnato streho in po bornih kolibah, kjer stanujejo ubogi a pošteni ljudje. To je bila še velika sreča, da so se otroci po materi zvrgli, ki je bila tako blaga in dobra in vsega spoštovanja vredna mati, kakoršnih je kaj malo, in da se niso zvrgli po očetu. (Dalje prib.)
hove šege in navade, posebno versko čutje, in se po tem vedejo. — To neprijetno in žalostno prigodbo povemo tako , kakor smo jo mogli zvedeti iz najboljših virov; veselilo bi nas, če bi ne bilo to V6e resnično.
(Šolstvo.) — Izvestje c. kr. više gimnazije v Ljubljani I. 1880 ima na čeluBpis: „Beitriige zur praktischen Astro-nomic", zložil prof. M. Vodušek, in šolska poročila, iz kterih je razvidno, da je gimnazija štela 21 učiteljev (z enim na poskušoji), pa 571 javnih učencev, in 6 privatnih. Izostalo jih je med letom 54. Slovencev po jeziku šteje 434. Tretjeletno preskušnjo jih je delalo lani 35 in 6 dodelalo z odliko, 22 dobro, 1 je bil odstavljen na 2 meseca, 6 pa na eno leto; letos pak 21 z 1 vnanjim dovršilo tako, da je 6 jih z odliko, 3 bo padli za celo leto, 2 za dva meseca, drugi bo jo opravili dobro. Najmanj je imel učencev VIII. razred, samo 21; največ 1 v treh ločinah na koncu ieta še 166.
Izvestje ces. kr. više gimnazije Novomeške (Rudolfswert) kaže na čelu Blovenski spis: ,,0 Sokratovi metodi s posebnim ozirom na Platonovega Menona in o pojmu", zložil prof. Fr. Brežnik. Učiteljev (med njimi še štirje redovniki) za navadne nauke 14, učencev v začetku 175, na koncu leta pa 164. V I. razredu 49, v VIII. samo 7, kteri so zrelostno skušnjo dodelali vsi, eden z odliko. Po maternem jeziku bilo je Slovencev 154.
Razne reči.
—	Um r 1 je gospod Jože Lah, okrajni sodnik in narodnjak v Radoljici, v soboto nagle 6mrti.
—	V Loki je treščilo v nedeljo zvečer v cerkev, strela je pokončala okna in uro v zvoniku.
Deželni zbor kranjski.
Dvanajsta seja 10. julija.
Enajsta seja je bila tajna, uredile so se v nji plače deželnim uradnikom, kakor Brno mi že poročali.
V dvanajsti seji pri točki, kako dolgove iztirjevati od občin in skladnih družb, poprime besedo dr. Vošnjak ter pravi, da narodna stranka želi, da bi vsi razni zastopi delali v lepem sporazumljenji z vlado ter da morajo narodni poslanci odločno vpreti se temu, kar se po dunajskih nemških listih piše, češ, da mi napadamo vea uradniški stan.
Pri teh beBedah nastane na nemškutarski strani velik ropot in deželni glavar vit. Kal-tenegger opomni govornika, da Be ima držati stvari. Dr. Vošnjak pa se ne da motiti ter nadaljuje: „Mi grajamo le tiste uradnike, ki se bolj pečajo s politično agitacijo pri volitvah in sploh s politiko, nego pa s svojim uradni-niškim poslom. Mislimo pa, da nismo daleč več od tisti ga časa, da bodo vendar enkrat uradniki nad strankami stali, in da se bode tudi nehalo z neresničnimi novicami po čas nikih trditi, da mi narodnjaki vse uradništvo napadamo. S tem se hoče le hujskati proti narodni stranki, ki uradnike, kteri svojo dol žnost stori, spoštuje, a le zoper tiste glas povzdiga, ki se pečajo s politično agitacijo pri volitvah.
Med govorom je bil n8 nemškutarski strani vedno velik nemir in Kaltenegger je tudi ropotal ter hotel vstaviti govornika.
Na to vstane deželni predsednik gospod Winkler in pritrdi, da so nemškutarji po svojih časnikih zahtevali, da bi bil on zadnjič
branil uradništvo. Na njega pa ni vsa dotiina debata napravila vtisa, kakor da bi se bilo napadalo celo uradništvo. „Skozi 10 let že, pravi gosp. deželni predsednik, sem delujoč v parlamentaričnih skupščinah in Bem mnogokrat slišal dosti ostreje napadati vladne organe, kakor se je to tukaj godilo včeraj, ne da bi bila vlada čutila se prisiljeno braniti jih. Vlada ne more deželuim poslancem braniti posamezne čine nekterih posameznih vladnih organov kritizirati, o kterih bode vlada preiskavala, ali so resnični, ali ne, in storila potem svojo dolžnost. Viada pa nikakor noče omejevati svobode parlamentaričnega govora, kajti nji more le ugajati, če čuje iz ust narodovih zastopnikov, ki so za to najbolj poklicani, razgovor o raznih činih, za ktere more vlada po lem Bkrbeti, da se popravijo." V obče pa izjavlja g. deželni predsednik še enkrat, da vsa včerajšnja debata ni nanj napravila vtisa, kakor da bi se bilo napadalo vse uradništvo.
Te besede predsednikove nemškutarji poslušajo vsi zeleni, a ne črhnejo besedice. Postave se potem sprejmo vse tri brez daljega razgovora.
Na vrsto pride poročilo o enketni komisiji, ktero ima sklicati deželni odbor iz zastopnikov vlade, kmetijBke družbe, deželnega šolskega sveta, učiteljev, strokovnjakov itd., da bi Be po vzdignilo kmetijstvo na Kranjskem po popotnih učiteljih in poduku po šolah.
Pri tem se oglasi dr. Bleivveis in reče, da je ministerstvo kmetijstva za letos dovolilo 300 gld. podpore za popotnega učitelja kmetijstva. Želeti bi bilo, da se tudi na učiteljski pripravnici kmalu nastavi učitelj v kmetijstvu strokovnjak , ki bi v tem predmetu bolje po-dučeval, ko Bedanji učitelj, ki je potrjen le za podučevanje v naravoslovji. Ta učitelj bi o počitnicah lahko hodil po kmetih ter podučeval o raznih strokah kmetijstva. Slednjič nasve-tuje, naj bi Be v proračun postavilo COO gold. za tacega učitelja.
Poslanec gosp. Detelja želi, da bi se tej komisiji podalo tudi vprašanje, bi li ne bilo dobro napraviti v Ljubljani posebno kmetijsko šolo? Taka šola bi bila dobra družica tudi učiteljski pripravnici iu bi se dala osnovati z majhnimi stroški. Kmetijska družba ima vrt, ki bi se dal rabiti za poskušnje, v drugih predmetih bi pa lahko podučevali učitelji srednjih šol, in to bi ne bilo ravno drago. Ljubljana je pa za tako šolo kakor nalašč, ker učenci lahko vidijo , kako se obdeluje trojna različna zemlja, namreč ob Savi, kjer je pesek, potem glinasto polje in močvirje,
Oba ta nasveta prav krepko podpira dr. Poklukar, poročevalec Dežman pa se temu vstavlja , ker se boji za nemčurstvo , kteremu bi taka šola , ki bi — Bamo po sebi razum Ijivo — morala biti slovenska, utegnila mnogo škodovati. Pametnega ugovora zoper to — se ve da — nima.
O obeh predlogih se potem glasuje ust-meno. Predlog poslanca g. Detelje obvelja s 24 proti 9 glasom, ljubljanski župan in Dežman sta prav odločno glasovala zoper predlog. Dr. Bleiweisov nasvet pa vržejo nemčurji, ker vsi proti glasujejo. Iz tega se vidi, koliko jim je za blagor dežele mar.
Poslanec gosp. Grasselli poroča o vredbi oskrbovanja in zdravniške službe v norišnici na Studenci, poročilo se sprejme tako, kakor finančni odsek nasvetuje.
Pri poročilu gospodarskega odseka o cestnih zadevah se izreče grof Thurn odločno zoper to, da bi se okrajna glavarstva še huje vtikala v opravila okrajnih cestnih odborov,
ker to nasprotuje Bamostalnosti občin in teb odborov.
Poslanec gosp. Navratil se poteza za most čez Vinico, za kterega Kranjska ne bo imela dati več ko 14.000 gld., vse drugo plača Hrvatska. Most je tam silno potreben in bo koristen zato, ker se ž njim pot na Hrvatsko izdatno skrajša. — Zbornica vse mutemu pritrdi.
Poslanec gosp. Detelja poroča o gozdarskih in živinozdravstvenih zadevah. Za Notranjsko je že nastavljen gozdni komisar, toraj naj bi vlada tacega poslala tudi še na Dolenjsko. Tudi naj se proBi vlada, da v Črnomlji in v Krškem nastavi živinozdravnika ali vsaj onega z Novega mesta v Črnomelj premesti.
Tu Vesteneck nasvetuje, naj bi se za nasade gozdov primorale občine, napraviti si drevesnice. Poslanec Navratil Be poteza za živinozdravnika v Metliki ali vsaj v Črnomlji, ker je tam vedno živinska kuga, poslanec Pa-kiž pa pravi, kako je živinozdravnik v Kočevji potreben in da naj tam ostane. Gospod Robič toži, kako delajo gozdni čuvaji na Gorenjskem kjer so pred njimi že pašniki v nevarnosti, ker hočejo vse, kjer kak štor najdejo, razglasiti za gozd in postaviti pod gozdno postavo — živinoreji na veliko škodo, kajti po takih gorskih senožetih se potem ne sme več ne pasti, ne stelja grabiti.
Gospod deželni predsednik misli, da se Vesteneckov predlog vzlasti pri manjših občinah ne bo dal izvršiti. Poklukar ob kratkem povdarja, da se na Gorenjskem vedno prepirajo, kaj je gozd in kaj paša, in da se kmetom vedno krivica godi; zato se obrača do vlade s prošnjo, naj bi branila pravice kmetov do pašnikov.
Gosp. Detelja kofporočevalec se vstavlja nasvetu Vesteneckovemu, rekši, da gozdarska postava je državna, ne deželna postava, toraj se ima tudi le vlada brigati za njeno pravo izvrševanje. Naj ta napravi gozdne drevesnice še na Gorenjskem in Notranjskem.
Odsekovi predlogi se potem sprejmo, javna seja se konča in prične tajna, v kteri se obravnava vprašanje, kako pokriti potrebščine deželnega, zemljišno - odveznega in nor-malno-šolskega zaklada za leto 1881 , o pre-naredbi pogodbe z državo zarad priplačil k zemljišno - odveznemu zakladu iu o tem, kako dovoljevati občinske priklade za leto 1881. Tudi bo Be rešile nektere peticije.
Javna zalivala.
Čitalnični pevski zbor in „Sokol" se naj-topleje zahvaljujeta za sijajni sprejem pri izletu v Kamnik. Posebno izrekujeta srčno hvalo kamniškemu mestnemu odboru , županu g. dr. Samcu, vsem vrlim narodnim kamniškim mestja-nom in gospodičnam za prelepe vence s trakovi, podarjene barjaku „Sokola" in „pevskega zbora" ; dalje za Slovanstvo vnetim Mengša-nom — sosebno gosp. županu Ant. Skok u in gosp. Lamovc-u, potem prebivalcem iz Trzina in gosp. županu] Ložarju, prebivalcem iz Črnuč in Podgorja.
Večno nam ostane v spominu dan 11. julija 1880. Slava vsem narodnjakom, ki so uas od Ljubljane do Kamnika tako srčno in bratovsko pozdravljali. Živili I	Odbor.
Izurjen
organist in cerkovnik,
ki že dalje časa to službo opravlja ter je pred dvema letoma orglarsko šolo z dobrim vspehom dovršil, ¡¿¿e primerne služIle. (3)
Vtč se izve pri opravništvu „Slovenca."
Iidajatelj in odgovorni urednik Filip adlp.
J. laznikoi nasledniki v Ljubljani.