Leto XVII., št. 153 opravmStvo; i-juDgana, tu»atyeva Ulica 6. — Telefon št- 8122, 3123. 31:24, 3125, 3126* inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ui. — Tel 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon St_ 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica flt 2. — Telefon St. 100. Račtini pn poŠt. Cek. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, W1eD 9t. 105241. I \tth\\*t%* fiArieffo C. fttliia 10tb Cena 1 Din Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ali ca 5. Telefon 3122, 3123. 3124, 3125, 3126 Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440 Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. Novo razdobje v nacionalni politiki Kongres Jugoslovenske nacionalne stranke je ves teden predmet splošnega zanimanja jugoslovenske javnosti. Visoko je dvignil samozavest in borbenost ne samo pristašev stranke, temveč vseh odločno jugoslovensko usmerjenih, politično zrelih ljudi. V tem pogledu pomenja kongres začetek novega razdobja z mogočnim zamahom- Programsko fn organizntorao ustvarja osnovo za zbiranje m združitev onih elementov v našem narodu, ki so globoko prežeti resnice, da je državno in narodno ediru stvo v pravilni razlagi in dosledni izvedbi na. vseh poljih nacionalnega življenja ne le pogoj srečnejšega, harmoničnega razvoja vseh delov naroda in vseh pokrajin države, dočim vsako popuščanje od te osnovne misli opasno slabi našo svobodo in neodvisnost ter našo odporno moč in obrambno moralo v težkih časih splošne mednarodne negotovosti. Na kongresu zbrani delegati iz vse države so v tem smislu dobro čutili zgodovinski pomen svojega sestanka. Neuspeh kongresa bi bil fatalnega pomena za našo nacionalno politiko na znotraj in na zunaj. Zato se je njihovo zadoščenje nad notranjim in zunanjim uspehom kongresa manifestiralo na tako edinstven, in veličanstven način, da mu v domači strankarsko-politični zgodovini ne najdemo primera. Mogočne manifestacije so bile izraz navdušenja, da je jugoslovenska misel zopet enkrat v težkih trenutkih pokazala svojo zmagovito moč in silo- Opozorili smo že na dejstvo, da sta sam sestanek in obisk kongresa, do temeljev porošila lažnivo bajko o notranji slabosti stranke. Ker je bila JNS ustanovljena v času, ko so nekateri njeni vodilni možje bili raa oblasti, se ji je očitalo. da je stvorjena od zgoraj. Ko je skoraj leto in pol stala v rezervi, so rekli, da je mrtva; kdorkoli se je oglasil v njenem imenu, je bil general brez vojske. 30. junij pomeni konec teh izmišljotin, za katere v polni meri velja znana prislovica, da je želja mati misli. JNS je sklicala zaupnike svojih organizacij v dobi. bo je v opoziciji in ko razmer*; najtežje pritiskajo ravno na njo in m njene pristaše. Prišli so z največjimi žrtvami, njihova borbenost in njihova, odločnost pa sta najboljši dokaz, kako globoko je v ljudstvu zakoreninjena ideja, M jo stranka nosi, in z njo tudi stranka sama. Še več! Kdor je bil na ustanovnem kongresu JNS leta 1933 in na letošnjem kongresu, je videl, da je stranka danes 'notranje mnogo bolj, enotna in čvrsta, kakor je bila ob ustanovitvi. Zgrajena na demokratičnih temeljih solidarnega sodelovanja vseh slojev našega naroda, se je stranka tudi v svoji organizaciji odrekla voditelj skih fraz. s katerimi tako radi operirajo razni njeni nasprotniki, in to v trenutku, ko je z izvolitvijo novega vodstva postavljena, sedaj na čelo stranke politična in moralična avtoriteta, ki jo priznava vsa država- Enak ali celo še večji od zunanjega je notranji uspeh kongresa. Kajti pokazal je, da je stranka v sedanjem kritičnem času imela pogum, pogledati v obraz tudi najbolj kočljivim problemom našega naroda in spregovoriti o njih iskreno in jasno besedo. V zunanji in notranji, v gospodarski socialni in kulturni politiki je kongres točno odredil stališče stranke. Daleč od vsake demagogije, ki tako rada zapeljuje politične ljudi, kadar ne nosijo neposredne odgovornosti za državno obla-st, je kongres označil smernice in obeležil pota, po katerih smatra JNS rešitev perečih problemov za najlažjo in najboljo. Vsi referati so bili prežeti onega realnega jugosloven-stva, M si v vroči ljubezni do naroda in države prizadeva, da bi našlo kar najbolj koristne oblike za dejansko izvedbo narodnega in državnega edinstva v duhu one jugoslovenske misli, katere življenjska vsebina je zadovoljstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev ne le v njihovi skupnosti, temveč tudi v njihovih posebnih interesih, ne le v njihovi funkciji kot nacionalna, nego tudi v njihovem svojstvu kot gospodarska in socialna edinica. Kongres JNS je zavzel stališče napram hrvatskemu vprašanju, ne s praznimi frazami, temveč z jasnim in konkretnim programom, katerega bistvo je, da jugoelovenska politika ne sme več odlašati z notranjimi reformami, ki bodo vse dobro misleče Hrvate prepričale, da so ravno tako gospodarji naše države. kakor katerikoli drugi del našega naroda.. Tu ne gre samo za vprašanje dalekosežne osamosvojitve posameznih pokrajin po širokih samoupravah, nego tudi za problem finančne samostojnosti, pravične razdelitve gospodarsko_finanč-ne moči v državi in tudi za nič manj važno vprašanje skupne udeležbe na državni trpravi vsepovsod tam, kjer se država na zunaj in na znotraj pojavlja kot nositeljica oblasti in moči. BOJNA GLASOVANJA V ŽENEVI Zaključek Izrednega zasedanja DN - Abesinija je izgubila zadnje nade — Formalno sklepanje o sankcijah prepuščeno odboru Ženeva, 4. julija r. Proti vsakemu pričakovanju so se pojavile velike težkoče pri sestavi resolucije, ki naj bi se sprejela ob zaključku izrednega zasedanja skupščine Društva narodov in ki na, bi predstavljala likvidacijo sankcij proti Italiji, obenem pa pričetek akcije za reformo Društva narodov. Čeravno se je večina delegatov v teku debate izjavila za ukinitev sankcij, je sestava tega dela resolucije naletela na težave, ker žele zlasti male države, med njimi blok nevtralnih držav ter Mala antanta in Balkanska zveza, da ee to zgodi na način, ki ne bo predstavljal prejudica za bodočnost in Ki v nobenem pogledu ne sme pomeniti priznanja »izvršenega dejstva«. Zastopniki malih držav so na konferencah, ki so trajale globoko v noč, poudarjali da mora ostati na vsaik način nedotaknjeno načelo teritorialne nedotakljivosti in politične samostojnosti vseh članic Društva narodov. V tem delu resolucije je naposled prišlo do kompromisa, po katerem se predlaga sklicanje koordinacijskega odbora ki naj priporoči državam, članicam DN, da ukinejo 6ankcije. Ukinitev sankcij je torej prepuščena svobodni volji vsake posamezne države in skupščina Društva narodov v tem pogledu ne bo sprejela nobenega obveznega sklepa. Drugi del resolucije, ki se nanaša na anek-sdjo Abesinije, je sestavljen zelo zamotano in se priznanje aneksije odklanja v zelo megleni obliki. Resolucija se omejuje na to, da zagotavlja nedotakljivost ozemlja in neodvisnost držav, elanic Društva narodov, ea bodočnost. Najhujši spori so nastali glede tretjega dela resolucije, ki govori o reformi Društva narodov. Francoski zunanji minister Delbos. ki so ga podpirali zastopniki Male anianle, Balkanske zveze in nekaterih nevtralnih držav. je vztrajal na tem, da se reforma pakta Društva narodov omeii zgolj na tolmačenje člena 11 in 16 pakta DN. Proti vsakemu pričakovanju je angleški zunanji minister Eden temu naziranju nasprotoval in, podprt od Švice in Madžarske, zahieval da »e prepusti vsaki članici možnost, da stavi predloge za reformo v najširšem obsegu. Pogajanja so se zavlekla globoiko v noč in so se danes nadaljevala vse dopoldne, tako da se je skupščina DN. sklicana prvotno za 10. uro, sestala šele opoldne. Na seji je predsednik Van Zeeland prečital predlog resolucije- Ker pa so številni delegati ugovarjali ln zahtevali, da se jim da prilika za podrobnejšo proučitev predlagane resolucije, je bila seja zopet odgodena. Šele ob 18. se je eeja nadaljevala. Takoj v začetku je povzel besedo abesinski delegat, ki je vložil oster protest proti predlagani resoluciji, češ da pomeni ta resolucija smrtno obsodbo Abesinije, katera se žrtvuje na milost in nemilost napadalcu. Abesinija zahteva, naj se skupščina jasno in s poimenskim glasovanjem izjavi: 1. ali je Italija izvršila napad na Abesini-jo, 2. ali Društvo narodov prepušča Abesir nijo njeni usodi in jo žrtvuje napadalcu m 3. ali hoče Društvo narodov nuditi Abesi-niji finančno podporo da nadaljuje borbo za svojo neodvisnost. Razvila se je kratka debata, v kateri so južno-ameriški delegati izjavili, da se bodo glasovanja vzdržali. Pred prehodom na glasovanje je abesinski delegat zahteval naj se najprvo glasuje o abesinskih predlogih. Van Zeeland pa je odredil najprvo glasovanje o predlogu predsedstva. Pri poimenskem glasovanju je glasovalo 44 delegatov za resolucijo, le abesinski delegat je glasoval proti, dočim so se štirje delegati glasovanja vzdržali. Pri nato sledečem glasovanju o abesinskih predlogih so delegati Male antante in Balkanske zveze zapustili dvorano, 25 drugih delegatov pa se je glasovanja vzdržalo. Abesinski predlogi so bili odklonjeni s 25 proti abesinskemu glasu. Predsednik Van Zeeland je ob zaključku seje sporočil, da se bo v ponedeljek sestal koordinacijski odbor, ki bo sprejel končne sklepe glede ukinitve sankcij. Ob 20. je bila seja končana in s tem zaključeno zasedanje skupščine Društva narodov. Vprašanje Gdanska pred svetom DN ženeva, 4. julija, r. Svet Društva narodov je danes na javni seji razpravljal o gdanskem vprašanju. Seji sta prisostvo- vala tudi komisar Društva narodov v Gdansku Les ter in hitlerjevski predsednik gdanskega senata Greiser. Prvi je govoril poljski zunanji minister Beck, ki je v imenu svoje vlade dal pristanek na posredovalno akcijo Društva narodov. Greiser je izjavil svoje začudenje, da se svet Društva narodov sploh peča s to zadevo. Poljska je dobila izhod na morje. Zato ni potrebna odcepitev Gdanskega od Nemčije. Društvo narodov ni nudilo Gdansku nobene podpore in je zato tudi neupravičeno vmešavati se v njegove zadeve. Pravice poljske manjšine so zajamčene. Komisar Društva narodov ni več potreben. Po kratkem odgovoru poljskega zunanjega ministra, ki je govoril o raznih incidentih, je bila seja prekinjena in se bo nadaljevala ponoči po končani seji skupščine Društva narodov. Taktična poteza negusa v Ženevi Ženeva, 4. julija, o. Pred zaključkom zasedanja skupščine Društva narodov je neguš po rasu Nasibu izročil tajništvu Društva narodov še eno noto. V njej svečano izjavlja, da v zapadni Abesiniji posluje začasna abesinska vlada e Bedežem v Gori. Na čelu vlade je bivši predsednik abesinskega senata. Reorganizacijo abe-sinske vlade je izvršil ras Imru po cesarjevem nalogu. Nova vlada je že stopila v zvezo z abesinskim poslaništvom v Londonu. Neguš nadalje zahteva, naj Društvo narodov ne prizna aneksije Abesinije po Italiji in naj nakaže Abesiniji večjo denarno podporo, da nadaljuje borbo za svojo neodvisnost. Skupščini Društva narodov je bilo hkratu s to noto predloženo tudi posebno poročilo, ki pravi, da se ie v predloženi resoluciji določa, naj se aneksija ne prizna, Kar pa se tiče finančne podpore Abesiniji. je bila ta zahteva proučena že pred nekaj meseci in je bilo takrat sklenjeno, da se podpora odkloni. Glede na najnovejšo noto abesinskega cesarja so si delegacije nekaterih držav pridržale pravico, da se posvetujejo s svojimi vladami, pred-no bodo o abesinskih zahtevah izrazile svo-je mnenje. Politični krogi presojajo poslednjo noto abesinskega cesarja zgolj kot nekakšno taktično potezo, e katero je skušal preprečiti, da bi se italijanske trditve, po katerih ni več nobene abesinske vlade, ne izrabljale kot argument za kakršenkoli sklep, ki bi bil t škodo Abesinije. Ce Društvo nar-rodov prizna, da v Abesiniji dejansko ae obstoja abesinska vlada, v bodoče vsekakor ne bo moglo ignorirati eventualnih nadaljnjih abesinskih pritožb in prošenj. Zakaj je izvršil Lux samomor Ženeva, 4. iulija. AA. Novinar Štefan Lux, ki se je včeraj ustrelil na seji DN, je sraoči umiril- Do zadnjega časa se je zavedal. Ponovno jc izjavil, da umre br-*z obžalovanja in da hoče orvizoriti ves svet na preganjanje Zridov v vseh državah. Včeraj popoldne so ugotovili z mirt genom, da ima še eno kirogdo v pljučih. Toda to kroglo je nosil v telesu že iz svetovne vojne, ko se ie kot vojak boriil v avstrijski armadi. Lux je bil 48 let star. Zapustil ie več pisem, sestavi jenih v obliki spomenice, ki se pričenja z besedami': »Ko se ie človek po zrelem razmišljanju odločil, da umre in se zadnjič obrača ne ljudi, meni, da ima pravloo, da ga vsi pozorno poslušajo.« V nadaljevanju piše Lux zelo gostobesedno, da se Nemčija trdovratno pripravlja na vojno. Ob koncu praivi. da bi želel, da bi njegova smrt popolnoma ne-zmanega časnikarja in pisatelja, neke vrste neznanega junaka miru, pokezala v pravi luči resničen mednarodni položaj-Pisma so naslovljena na angleškega krailja Edvarda VTII, na angleškega zimanjega ministra Eden«, na uredništvo »Manche-ster Guardftain®«. na Avenola m na več osebnih prijateljev. Nova vlada v Bolgariji Poskusi za koncentracijo niso uspeli — Kjuseivanov je zato sestavil vlado strokovnjakov Sofija, 4. julija, r. Danes so se naposled uresničile vesti o spremembah v bolgarski vladi, ki so že več tednov krožile v poučenih političnih krogih. Predsednik vlade Kjoseivanov je danes dopoldne izročil kralju Borisu ostavko svoje vlade. Kralj je takoj nato poveril Kjoseivanovu mandat za sestavo nove vlade. Ker so se že več tednov vodila pogajanja, je imel Kjoseivanov danes le še kratkotrajna pogajanja ter je že čez eno uro predložil kralju listo nove vlade, ki jo je kralj takoj jvotrdil. Nova vlada je sestavljena tako le: predsednik vlade in zunanji minister: Kjoseivanov; notranji minister: Ivan Krasnovski, šef glavne kontrole; pravosodni minister: Andjel Karadžozov, predsednik kasacijskega sodišča; prosvetni minister: prof. Dimitar Mišaj-kov; minister vojske: general Lukov; finančni minister: Kiril Gunev; trgovinski minister: Dimitar Velev; kmetijski minister: Rade Vasiljev, ravnatelj Kmečke banke; prometni minister: Todor Kožuharov; gradbeni minister: Ganev. Vlada ima predvsem značaj strokovne vlade, ker so v njo vstopili odlični strokovnjaki brez posebnega političnega obeležja Novi so notranji, pravosodiTt, kmetijski in prometni minister, iz vlade pa so izpadli med drugimi dosedanji vojni minister general Solarov, prometni minister Stojanov in prosvetni minister Atanasov. Poskusi za sestavo velike koncentracijske vlade, v kateri bi bile zastopane vse bivše politične stranke, niso uspeli. V opozicijskih krogih označujejo novo vlado kot prehodni kabinet, kateremu bo sledila sestava Cankove vlade. Kot glavno nalogo nove vlade smatrajo volilno reformo m razpis novih volitev, ki bi se vršile meseca oktobra. Nova vlada je danes popoldne na dvoru zaprisegla in je imela zvečer svojo prvo sejo. Kralj Boris za zbližanje z Jugoslavijo Izjava inozemskemu novinarju — V odnosajih med obema državama naj se začne pisati nov list zgodovine Sofija, 4. julija, r. Veliko pozornost v vseh političnih krogih je zbudila izjava, ki jo je dal kralj Boris nekemu inozemskemu novinarju. Kralj Boris se zavzema za čim tesnejše zbližanje Bolgarije in Jugoslavije. Bolgarski in jugoslovenski narod, je dejal kralj Boris med drugim, sta kmečka naroda, ki hočeta predvsem mir. Ne smeta se več ozirati v preteklost, marveč morata gledati v bodočnost. Prične naj se pisati nov list zgodovine v odnošajih med bolgarskim in jugoslovenskim narodom. Novo razmerje med Bolgarijo in Jugoslavijo ne sme biti samo izraz čuvstvo vanja, ker to je obstojalo že v preteklosti, a ni moglo preprečiti bratomorne borbe. Odnosa ji med obema narodoma se morajo razvijati tako, kakor to narekuje zdrav razum. Veliki kralj Aleksander je poka- Kar velja za hrvatski, bo velja seveda tudi za vse ostale dele našega naroda. Hrvatsko in druga vprašanja niso rešlji. va s strankarsko^plemenskimi ali držav-no-pravnimi nagoribami, temveč s tem, da se zagotovi in za jama pravično sood-ločevanje Hrvatov, kakor Slovencev in Srbov, v jugoslovenski državi. Vedno in povsod se mora tudi v praksi pokazati, da smo Srba, Hrvati in Slovenci enakovredni nositelji naše nacionalne suvere. nosti in enakopravni voditelji naše države. Referati, ki so bili od kongresa odobreni, so te temeljne ideje tudi v podrobnostih razvili in s tem ob enem dokazali, da ima Jugoslovenska nacionalna stranka resnično pozitiven in realen program za rešitev naših notranje političnih vprašanj. V gospod arsko.soci a.1 nem pogledu pomeni kongres znaten preokret stranke v smislu novih razvojnih tendenc v gospodarskih in socialnih pogledih- Seveda stranka vztraja na svojem programskem načelu narodne solidarnosti, a baš iz tega načela črpa pogum, da išče nova pota. Kongres je postavil v ospredje vprašanje načrtnega gospodarstva in socialne pravičnosti. Vztrajajoč pri edino zdravi osnovi zasebne svojine in svobodne osebne podjetnosti je stranka odločno poudarila, da je treba v bodoče bolj kakor dosedaj povsod izvesti pravi, co narodne celote kot gospodarskega in socialnega organizma, V tem pogledu je kongres sprejel ne samo načelna, temveč toda konkretna naziranja, ki bodo v bodoče meroda jna za celokupno gospodarsko in socialno politiko stranke. Poudarili smo že na tem mestu, da so bih na beograjskem kongresu navzoči zastopniki vseh pokrajin države ter vseh slojev jn stanov prebivalstva, torej predstavniki teženj in interesov, ki se na videz često močno križajo. Kljub temu so bile smernice za strankino udejstvova-nje na vseh področjih odobrene soglasno, kar je dokaz, kako zelo se je realno pojmovanje jugoslovenstva že poglobilo. In v tem je morda največji pomen in najlepši uspeh kongresa Jugoslovenske nacionalne stranke. zal pot, po kateri moramo iti. Na srečo nadaljuje tudi knez namestnik Pavle po smrti velikega jugoslovenskega kralja z vso vnemo njegovo politiko. Vsi znaki kažejo, da bo novi list v zgodovini naših medsebojnih odnošajev popisan v duhu medsebojnega razumevanja in bratskega sodelovanja. Profesorski kongres v Varaždinu Varaidin, 4. julija o. V Varaždinu je že vse pripravljeno za kongres iugosIoven^kiTi profesorjev. Danes so prispeli v Varaždin člani glavne uprave profesorskega društva in delegati posameznih sekcij iz Ljubljane, Zagreba. Splita, Skoplja, Niša in Sarajeva. Na kolodvoru 90 članom glavne uprave društva priredili poseben sprejem. Na kongresu to Nj. Vel. kralja zastopal general Ilič. komandant Varaždina Kraljev namestnik dr. Perovic v Zagrebu Zagreb, 4. julija, o. Danes dopoldne se je vršila v Zagrebu pomembna prosvetna svečanost Kraljev namestnik dr. Pero vid je položil temeljni kamen za novo trgovsko akademijo in žensko obrtno šok) na Kreši-mirovem trgu. K svečanosti se je zbralo mnogo ljudi, od zastopnikov oblasti pa trgovinski minister dr. Vrbanič, ban dr. Rožič, komandant armije general Jurisič, nadškof koadjutor Stepinac itd. Zahteva po izročitvi dr. Bodija Beograd, 4. julija, p. Sodišče }e po posredovanju ministrstva pravde od francoskih oblasti zahtevalo izročitev dr. Aleksandra Bodija, ki se baje nahaja v Franciji. Po mnenju preiskovalnega sodnika Avramovi-ča pa je dr. Bodi zbežal v Avstrijo. Carinske oblasti so med tem zakljnčfle preiskavo in so vse zbrano gradivo izročile finančni direkciji, ki ima sedaj določiti kazen. V finančnem ministrstvu sodijo, da bo ta denarna kasen znašala okrog 15 milijonov dinarjev. Nova pravila JUU potrjena Beograd, 4. julija. AA. Prosvetni minister je potrdil nova pravila Jugoslovenskega učiteljskega udruženja. Napram dosedanjim se nova razlikujejo v giavnem v tem, da s© bodo odslej vršile volitve s tajnim glasovanjem ln po proporčnem sistemu. Nemčija pristala na povratek Habsburžanov? Angleške senzacije o pogajanjih med Schuschniggom in Papenom — Baje je v mnogih vprašanjih sporazum ie dosežen London, 4. julija, r. »Manchester Guardian« zatrjuje, da se kljub obojestranskim demantijem nadaljujejo zelo važna pogajanja med avstrijskim kancelarjem dr. Schusehniggom in nemškim poslanikom na Dunaju Papenom. Pogajanja bo že zelo napredovala ter se sučejo Se okrog konkretnih vprašanj. Med drugim je Schuschnigg zahteval, naj pristane nemška vlada na povratek Habsburžanov na avstrijski prestol. Na Papenovo vprašanje, ali je računati že s skorajšnjimi odločitvami v tem pogledu, je Schuschnigg odgovoril, da Vrednost oglasov v dnevnikih najbolje presodite po številu malih oglasov. Današnje »Jutro« Ima 370 nallh oglasov. Enkratni poizkus z nallm oglasom v »Jutru« Vas pouči, ";la ima oglas dvojno vrednost, če se javi dvojno število Interesentov. se sicer Se ne mudi tako zelo, da pa bi želel čimprejšnji odgovor Nemčije. Po informacijah diplomatskih krogov je že prišk) do načelnega spora&uma v tem vprašanju. Schuschnigg je Papenu nadalje sporočil, da bo v iveri s pripravami za povratek Habsburžanov pripravil za prihodnje tedne obširno amnestijo, katere bodo deležni predvsem socialni demokrati in komunisti. Tudi na ta ukrep avstrijske vlade je nemška vlada dala svoj pristanek. Le glede pre-osnove avstrijske vlade v smislu berlinskih zahtev, ki streme po sodelovanju narodnih socialistov, še m prišk) do sporazuma. Schuschnigg je pripravljen sprejeti v vlado tri zmernejše narodne socialiste, toda Berlin ima svoje posebne kandidate, ki pa jih Schuschnigg zaenkrat odklanja. Volitve na Finskem Helsingfors, 4. julija. AA. Po doslej znanih rezultatih so pri parlamentarnih volitvah na Finskem dobili: socialisti 83 mandatov (prej so jih imeli 38) poljedelci 54 (53), Švedi 22, (21,) konservativci 19 (17,) nacionalna patrijotična fronta 13 (15,) na-prednjaki 8 (1.1,) mali posestniki 0 (3.) Objavljen je ukaz o prevedbi generala [ Rpfp7ff£ Petra Živkoviča v rezervo 1 Beograd, 4. juJija. p. Današnji službe* ni »Vojni list« je objavil ukaz o prevedbi armijskega generala Petra Zivkovida v rezervo. Ukaz se glasi: »V imenu Nj. Vel. kralja Petra EL, po božj! milosti in volji naroda kralja Jugoslavije, so kraljevski namestniki na predlog ministra vojske in mornarice sklenili in odredili, da se po lastni prog-nji prevede v rezervo armijski general in častni adjntant Nj. VeL kralja, minister vojske in mornarice na razpoloženju, Živkovic R. Peter. — Minister vojske in mornarice naj izvrši ta ukaz. —■ Pavle, dr. Stanko vič, dr. Pero vič; minister vojske in mornarice general Maric.« Nadaljnje prekomasacije občili Beograff, 9. Julija, p. Notranji minister dr. Korošec je na osnovi §§ 3, 5 in 139 zakona o občinah podpisal dne 13. junija devet novih uredb o teritorialnih spremembah občin v dravski banovini. Po prvi uredbi se ime občine Predoslje (srez Kranj) spremeni v ime Primskovo pri Kranju. Po dragi uredbi se kraja Labor in Poble-čina (del kat občine Prihoda) izločita iz občine Mozirje-okolica in priključita občini Rečica ob Savinji (srez Gornji grad). Po tretji uredbi se iz občine Ivanjkovci (srez Ptuj) izločita kraja Lahonci in Z vab. iz občine Velike Nedelje v istem srezu pa kraj Senik In se vsi trije priključijo občini Koračica v istem srezu. Občina Korači-ca pa se prekrsti v občino Sv. Tomaž pri Ormožu. Po četrti uredbi m Izloči h občine Rogaška Slatina v šmarskem srezu bivša občina Kostrivnlca, ki se osamosvoji. Po peti nredbi se iz občine Pristava ▼ šmarskem srezu izloči bivša občina Sv. Peter ne Medvedjem selu in se osamosvoji. Nadalje se iz občine Pristava izloči bivša občina Zibika s kraji Pustika, Zibiška vas ter Peskovica (bivša občina Rogaška gorica), iz občine Zusem v istem srezu pa bivša občina Tinjsko in iz vseh teh se ustanovi nova občina Zibika. Končno se iz občine Zu&em izloči bivša občina Sv. Štefan, ki se osamosvoji. Po šesti uredbi se izločijo: 1. iz občine Čatež v krškem Brezu kraji Boršt, Dolenje Skubice, Gorenje Skubice, Račja vas in dela krajev Cerklje in Bušeča vas, kolikor, pripadata občini Čatež, 2. iz občine Lesko-vec dela krajev Hrastje in Veliko Mraševo, kolikor pripadata občini Leskovec, in 3. iz občine Sv. Križ pri Kostanjevici kraji Cešnjice. Gazice, Zasap in del krajev Cerklje. Hrastje, Veliko Mraševo in Zupeča vas, kolikor pripadajo občini Sv. Križ, ter se iz vseh tek krajev osnuje nova občina Cerklje ob Krki. Po sedmi uredbi se iz občine Veržej v ljutomerskem srezu izločijo kraji Salinci, Krištanei in Grlava, iz občine Sv. Jurij ob Ščavnici pa del kraja Berhovski Prelog (hišne štev. 36 do 48), ki se vsi priključijo občini Križevci v istem srezu. Po osmi uredbi se iz občine Osluševd v ptujskem srezu izločijo kraja Zamušani in Tibolci ter del kraja Prerad (hišne štev. 9, 10, 11, 13, 15, 16 do 19 in 22 do 46), ki se vsi priključijo občini Gorišnicia v istem srezu. Po deveti uredbi se iz občine Smlednik v kranjskem srezu izločijo kraji Podreče, Mavčiče, Praše in Jama, iz katerih se ustanovi nova občina Mavčiče. Blumove socialne reforme Napačna Inozemska sodba o stavkah In demonstracijah — Novi socialno-politični zakoni Blumove vlade Okrepitev francoske demokracije Pariz, 1. julija. Iz trušča in hrašča francoskih delavskih demonstracij in stavk je črnogledo inozemstvo zaključevalo, da se Francija bliža revoluciji, da val marksizma udarja preko Pirenejev in da ima pri delavskih nemirih Bvoje prste vmes sam Trocki, ki da se je pomiril s Kominterno in je pravzaprav njen tajni agent. Take in enake napovedi in ugotovitve imajo srečo, da širša francoska javnost nikoli za nje ne zve, sicer bi dobila prav čudno mnenje o informiranosti ostale Evrope. Saj so se čuli celo glasovi, da bo delavska burja pomela z lica zemlje Bluma in njegovo vlado, v resnici pa je bil efekt samo ta, da je stavkovni pokret podprl prizadevanja vlade za reformo zastarelega Code du travail. Pri tem moramo imeti pred očmi, da je francoska delavska zakonodaja tako nesodobna, da je bil marsikdo iznenaden, da mora delavstvo šele sedaj in z vsem hrupnim poudarkom zahtevati take pravice zase, ki so v večini evropskih držav že davno uzakonjene in se tudi izvajajo. Češkoslovaška socialna zakonodaja je n. pr. še danes, po Že izvedenih Blumovih reformah neprimerno modernejša in za delavstvo boljša od francoske. Le v enem je Blum prekosil Češkoslovaško: uzakonil je 14 dnevni plačani dopust za delavca, ki se ne sme niti za posebno plačo odreči dopusta. Za Francijo pa je Blum uvedel še drugo novost: kodifikacijo kolektivnih pogodb. Kar je tedaj za Francijo novost, ima veČina evropskih držav že davno in svet se mora prav za prav čuditi, kako da se Her-riot nikoli ni lotil tega problema. Po vsem tem stoje francoski dogodki pred svetom v čisto drugačni luči. nego so jih običajno slikali v ostali Evropi, kjer so jih često [označevali za komunistično ali boljševiSko revolucijo. Kako »revolucionarni in boljše-viški« pa so novi ukrepi francoske vlade, je najlepši primer ta, da je šele Blum z zakonom dolo-čil, da se v industrijsko delo ne smejo sprejemati otroci izpod 14 let in da se je šolska dolžnost v Franciji šele sedaj f>odaljšala do 14 leta. Pri tem pravilno poudarja vlada, da ni uzakonila nič novega, kajti v večini obratov itak maloletni niso bili zaposleni in v francoskih obratih je bil uveden sistem nekakih okvirnih pogodb. spominjajočih na kolektivne pogodbe. Običaj je postal zakon in francosko delavstvo smatra to dejstvo za veliko pridobitev. Največji odpor Je desnica pokazala v borbi za 40-urni delovni teden ln temu odpora je o prvi vrsti veljala hrupna reakcija delavstva. V ostalem se ravno nemški tisk ni mogel dovolj načuditi disciplini in treznosti delavstva, ki je svoje demonstracije izvajalo v imponirajočem miru in redu. Pričakovali so, da bo sproščeni galski juž-njaški temperament zdivjal preko vseh ovir in potisnil Francijo v državljansko vojno. To bi bilo morda šlo v račun nemški politiki. toda račun je bil v temelju pogrešen. Prav so pa- imeli oni, ki so trdili, da je francoska socialistična stranka v današnjih prilikah izrazita stranka sredine, ki nima revolucionarnih teženj ln zato nanje ne more vplivati skrajna levica ali celo španski primer. Saj so socialisti mimo zagotavljali tudi v dnevih, ko Je stavkovno gibanje doseglo grozeč videz, da bosta zmagala pamet in zdrav razsodek. In tako ee je res zgodilo. Proti Blumovim reformam Je Industrija uveljavljala svoje stališče s- trditvijo, da se morajo tako globoko sesajoče reforme prej skleniti v Ženevi, da bi bile obvezne za industrijo vseh dragih držav in bi s tem ne o;io prizadeto francosko gospodarstvo! Raz- log je bil tehten in da ga ni vlada pobijala s še tehtnejšimi razlogi, delavstvo pa ga podprlo t grozečo gesto, bi morda Blumo-va prizadevanja ne dosegla polnega uspeha. Ženeva zlasti v vprašanju 40-urnega delovnega tedna ne pride nikamor in celo sami socialisti v tem pogledu niso edini. Ako se je Francija postavila na čelo moderne delavske zakonodaje, je 8 tem tudi močno paralizirala vpliv Rusije na delavske množice, tedaj ravno nasprotno, kar so hoteli nasprotniki podtakniti Blumovi vladi. Res da »ta na Francijo v tem pogleda vplivali tudi Španija in Rusija, toda ta vpliv je bil zelo omejen in je s sprejetimi zakoni v glavnem že zopet izločen. Političnega vpliva pa sploh ni bilo. Francija je in ostane strogo in dosledno demokratična. Francija bo utrdila tudi švicarsko mejo Pariz, 4. julija, r. Odbor za narodno obrambo v senatu je sklenil izvesti anketo o možnosti boljše utrditve francoske meje napram Švici. Tudi na tej meji naj bi se zgradile najmodernejše utrdbe po vzorcu tako zvane Maginotove linije vzdolž fran-cosko-nemške meje. Komisija utemeljuje svoj predlog s tem, da obstoja v primeru kakega vojnega konflikta možnost, da bi sovražnik kršil nevtralnost Švice in slično kakor je Nemčija med svetovno vojno napadla Francijo preko Belgije, vkorakal preko švicarskega ozemlja Gladovna stavka arabskih voditeljev Jeruzalem, 4. julija, r. Po poročilih arabskih listov so pričela arabski voditelji, ki so zaprti v koncentracijskih taboriščih, izvajati gladovno stavko. Tri dne že od. klanjajo hrano in vodo. Nekateri so že hudo izčrpani. Gladovno stavko so pričeli zaradi grdega ravnanja z jetniki s strani angleških oblastev. Danes je koncentracijska taborišča pregledal angleški vrhov, ni komisar in je obljubil, da bo odpravil neupravičene trdote. Vest o gladovni stavki voditeljev je arabske nacionaliste hudo razburila. Zato so še povečal? svoj odpor in so sedaj na dnevnem redu napadi na angleške vojake Pri belem dnevu. Položaj se je do skrajnosti poostril. Napredovanja v poštni služb' Beograd, 4. julija, p. V poštni službi so napredovali višji tajnik poštne direkcije v Ljubljani Tilen Eppich za višjega svetnika rV/2, Karel Doberšek v Ljubljani in Leopold Košenina v Mariboru za višjega kontrolorja; za kontrolorje Anton Ivenko in Jernej Cunta v Mariboru, Gabrijel Maru-žič in Janko Alič v Ljubljani, Cvetko Kolb v Litiji, Konrad Dvorak in Stanko Gaber-ščik pri poštni direkciji v Ljubljani, inž. Stane Podboj pri terenski sekciji v Ljubljani, Ivan Kenič na Rakeku, Katica Tavčar v Črnomlju, Ivana Bezlaj v Ljubljani, Justina Florjančič v Dobrni, Amalija Negovič v Brežicah, Anton Kocelj v Mariboru in Antonija Šterk pri poštni direkciji v Ljubljani. Iz sodne službe Beograd, 4. julija, p. V sodni službi so bili premeščeni pisarniški uradniki Zdrav-ko Baumgartner iz Radovljice v Tržič, Leopold Mir iz SSovenjgradca v Ptuj, oba po lastni prošnji, po službeni potrebi pa izvršni uradnik Miro Kušar iz Ptuja za pisarniškega uradnika pri sreskem sodišču v Slovenjgradcu. ri Značilni odmevi Kongres JNS je vzbudil v jugosloven-&kem tisku toliko odmevov, kakokr do sedaj še redkokatera slična prireditev. Ze to dejstvo samo najbolj priča, koliko važnost pripisuje jugoslovenska javnost kongresu in njegovemu poteku. Najbolj značilno in zanimivo pa je, da o kongresu niso obširno pisali samo listi, ki podpirajo politiko, kakršno je zapisala v svoj program JNS, marveč enako ali pa še bolj obširno tudi listi, ki so stranki nasprotni. Naivnemu čt-tatelju teh listov se mora tako bombardiranje zdeti kaj čudno, saj je poprej ravno iz istih listov dan za dnem poslušal, da je .JNS že mrtva in da je že nikjer več ni. Zdaj pa čita, kako njegovi listi prerokujejo. da pomenja potek kongresa šele »začetek likvidacije te stranke«. Brez zmisla bi bilo, ako H odgovarjali na vse te številne napade ln očitke. Saj so ravno oni najboljši dokaz, kako močna je še vedno JNS. zlasti pa dokaz, kako je stranko še na novo okrepil potek konk(.! kih organizacij iz inozemstva in cl ; ači župan dr. Ivandekič. Dobro se je seveda opazila navzočnost članov br. vlade: ministrskega predsednika dr. Stojadi-noviča, vojnega ministra generala Marica in ministra za telesno vzgojo dr. Rogiča, ki je bil v sokolskem kroju. .' ■zdravi vseh govornikov so razvneli množice do nepopisnega navdušenja; ojačevalci so strnili v enotno telo vse mesto. Ovacije, ki jih je bil deležen bolgarski pod-star.iina br. dr. Minev, so zlasti potrjevale, da je naše sokolstvo most, ki veže oba naroda. Stadiofi *» ponos Sokolstva Subotiški stadion bo gotovo še dolgo imel prvenstvo na Balkanu. Do prave veljave in podobe je pri.-el stoprav ob zletu. Nastopi čianov in članic so zaradi dobrega izvajanja in z veliko udeležbo nudili nepozabne prizore. Priznanja številnih udeležencev — bilo jih je v tem ogromnem amfiteatru 25.000 — so se čula kakor grmenje. In kolik je bil spored! Nastopili so tudi člani sokolskib čet, pri orodni telovadbi pa so sodelovali tudi češkoslovaški Sokoli, takisto je nastopila savezna vzorna vrsta, ki jo je Pred kongresom nacionalnih železničarjev Ljubljana, 4. julija. V dnevih od 10. do 15. julija se bodo v Ljtubljani zbrali delegatje železničarekih strokovnih organizacij iz vse države k 18. kongresu Združenja jugoslovenskib nacionalnih železničarjev in brodarjev. Kongres bo v zgodovini združenja toliko večjega pomena, ker mu bo spričo obstoječih razmer v državi pripadla naloga, da d£ še posebnega poudarka organizacijski enotnosti nacionalnih železničarjev nasproti vsem poizkusom, ki so jih doživeli v najnovejšem času, da se njih vrste razbijejo. Na dnevnem redu kongresa bo volitev nove uprave ter določitev smernic in taktike za bodoče delovanje, ki bo moralo iti za tem, da se izločijo razni politični vplivi, ki se vsiljujejo organizaciji. Združenje jugoslovenskih nacionalnih železničarjev bo slej ko prej ostala neodvisna nacionalna strokovna zveza, ki se ne more podrediti interesom nobene politične stranke. Združenje šteje trenotno okrog 35.000 članov — vseh železničarjev v državi je okrog 70.000 — in predstavlja torej najmočnejšo strokovno organizacijo v Jugoslaviji. Izmed strokovnih vprašanj, ki jih bo obravnaval kongres, so najvažnejše točke o proučitvi položaja železniških delavcev, o Bpremembi zakona o prometnem osebju in vprašanje železničarskih popustov. Strokovnemu delu dnevnega reda bo sledil precej obširen in pester kulturni program, ki obsega pevske in godbene koncerte, šahovske prireditve in športne tekme, pri ka^ terih se bodo železničarski športniki borili za pokal prometnega ministra, ki ga je bil svoj čas poklonil minister inž. Vujič. Zasedal bo kongres v dvorani na Taboru, a prisostvovalo mu bo okrog 300 delegatov iz vse države in še približno toliko gostov. Stanovski manifestaciji naših železničarjev, ki jih je bil blagopokojni viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj v svojem iskrenem spoštovanju do njihovega težavnega dela nazval svojo peto armado, želimo najlepšega uspeha v teh dneh, ko so mnogi zaradi svoje odkrite privrženosti nacionalni misli preganjani, čeprav je njihovo združenje v resnici edina organizacija, ki je široke množice železniškega delavstva in nameščenstva združija h konstruktivnemu »TVciflepši prizori v SuhctScS * Zapiski Iz mape ^Jutravega" poročevalca — Trenutki, M se ne pozabijo 1 časov, ko je narod še ječal v okovih, do naših dni, ko je Tyrševa ideja prebudila slovanske narode. Prizore je zaključila alegorija, ko se je ob petju slovanske himne dvignila svobodna Jugoslavija Štirje eskadroni sokolske konjenice so zaključili javno telovadbo in so sijajno predvajali svoje vaje na konjih. Pozornost vseh je navezal nase eskadron samih belcev, na njih pa so jezdili ruski Sokoli, nekdanji kozaški oficirji. 5 f^^sklh legij Pogled na ogromni stadion z letala Subotica, po zletu Letošnji Vi d o vdan in Petrovo bosta res z zlarhni črkami zapisana v kroniki žito-rodne Vojvodine. Prireditve s tako obširnim pirogramom, ki bi privabil rdeče srajce Ti v,v.h predelov širom naše domovine pa tudi brate iz Češkoslovaške, Bolgarije in Poljske, Subotica še ni doživela. Prišlo je K) gostov. Poleg otvoritve največjega stfidi' >::a na Balkanu je povečala slovesnost i/ročitev župnega prapora, ki ga je novo-eadski sokolski župi poklonilo 88 društev in čet iz naših pokrajin. Manifestacije so ob predaji prapora in darila Bolgarov, ki so poklonili našemu Sokolstvu srebrn venec 6 pomembnim napisom, dosegle višek. vodil br. Milan Košnik iz Litije, nastopil pa je v njej še drugi naš ožji rojak br. Malnerič Janez iz Ljubljane. Češkoslovaške Sokolice so pokazale učinkovite proste vaje in raznovrstne igre z žogo. Njihova izvedba je bila podobna vajam, kakor smo jih že več videli v sestavah br. dr. Murnika. Vihar priznanja so želi naši vojaki in mornarji, ki so izvajali simbolične vežbe br. Kovača: »Hej, junaki!« Domače sokolsko društvo je dokazalo upravičenost do stadiona, potrdilo je svoj sloves z izletno sceno, ki je bila epopeja sokolske ideje. Člani, članice, naraščaj, deca in vojaštvo — vseh je bilo 3200 — so simbolično prikazali razvoj sokolske misli od Pravo razpoloženje Subotica je znana po vročem poletju. A za zlet smo imeli izjemo, kakor je nihče ni pričakoval. Ali je tudi to oskrbel pridni prireditveni odbor? Imeli smo po večini oblačno nebo, vmes pa tudi malce dežja, kolikor smo ga potrebovali za ohlajenje ozračja Vendar ni Pluvius pokvaril niti ene točke programa. Tri slavnostne dni je bila Subotica kakor šumeč in pisan ulnjak. Na ulicah je bilo naroda, kakor doslej še nikoli. Povsod samo petje in godba. Številne godbe so neprestano korakale po mestu in s svojim igranjem ustvarjale dobro razpoloženje. Med najbolj marljivimi je bila godba Bate v značilnih modrih krojih, ki je privedla s seboj iz Borovega 1000 izletnikov. Sokolov in Sokolic iz dravske banovine je bilo več kakor 500. Mnogi pa so se zbali dolgega pota. Železniška vožnja je bila izredno pospešena. Le škoda, da so nas na povratku na nekaterih postajah zadrževali in smo dospeli domov s precejšnjo zamudo. Subotiški zlet je poslal v vse predele Jugoslavije novih pobud za nadaljnje delo. Udeležba je dokazala, da je moč rdečih srajc silna in da sokolska misel ne pozna umika. Točno na rcrtrmto je krenila po asfaltiranih ulicah vojvodinske prestolice sokolska armada k triumfalnemu pohodu. Na tisoče ljudstva se je zbralo na obeh straneh cest, kaka 2 kilometra daleč, koder je bilo določeno, da bo načelnik SO br. dr. Alfred PThler nopetjnl sokolske legije do novega £.)! o!ske ?a doma, ki sicer še čaka dovrši-tve de;, tu je pričakovala rdeče srajce množica sokolskih in drugih predstavnikov s gosti iz ČSR, Bolgarije in Poljske. 5prevod je otvorila sokolska konjenica, za njo so stopali častni gostje. Zlasti so se odlikovali po močni udeležbi češkoslovaški Sokoli in Sokolice, ki so korakali za svojim lepim praporom, obdan hn od straž z golimi meči. Ruskega Sokolstva šc ni bilo nikoli to-■:' o v sprevoda kakor tukaj. Pravijo, da ; revilo ruskih Sokolov stalno narašča. V j: ;d •••;«e častnem številu so bile udeležene i.iske Sokolice, ki so vzbujale s svojo lepoto spioš&o pozornost. Za gosti pa so se vili ^ 1 o!sici odredi, razvrščeni po župah. Za Bokolskimi kroji so se pa uvrstili člani so-r 'skih čet v pestrih narodnih nošah. Bane kakor modri poljski cvetovi, dekleta iz Prizrena in okolice s svojimi o : .-•• v katere šivajo zrcal ca, kar jih na-r • ob sončnih dnevih silno blesteče. : stari junaki so se založili s pila njihove stasite postave so se • '--no pomikale dalje. Kragujevčan-' ••'-> •) z zlatom vezene modrčke, prav tudi predpasnike. Izmed naših doma-iuo se je najbolj odrezala župa Kranj, - .k . o/.aljšana s kakimi 50 gorenjskimi nošami (marele, vivčki!). dekleta pa so mahala razigrani množici z be-»facanetelčki«. Za praporom ljubljan-eke župe so Mi sami znani obrazi, močna pa je bila tudi četa obmejnih Sokolov iz Maribora pod vodstvom načelnika br. Ko-iz Ptuja ter načelnice s. Makuceve. ko sokoisko župo je vodil br. inž. Čer-ne, Siškar. Novomeška sokolska žopa je korakala pod vodstvom sokolskoga veterana načdnika br. Lj -devi-ta Papeža. Dalmatinska dekleta in žene so hneie značilne čepice, na katerih so uvezeni srebrni novci. V^ako dekle ima celo doto že na čepici LJžičani so bili odeti v modre jopiče, dekleta pn v modre modrčke, vse % zlatom prešite. Zagrebška župa je korakala za praporščakom, kakor gora visokim. Odlično .število hrvatskega sokolstva dokazuje, da so tudi tam jcgoslovenske legije močne in odločne. Hrvatske ženske narodne noše pa so nudile pogled, kakor da zreš v okusno razporejen cvetličnjak, koder se preSva bela in rdeča barva. Domača, novosadska župa je prikazala obilico narodnih noš, zajetne Bunjevke so pa pričale najzgovorneje o blagostanju teh pokrajin. Gromko pozdravljanje, ploskanje, vzkfi-kanje je spremljalo ves čas zmagoslavno sokolsko armado, ki je štela kakih I8j000 duš. Slavnostni pohod so zaključili spet konjeniki, za njimi je šel le še sanitetski avto z odredom rdečih križarjev, ki pa niso imeli ves čas nvkakega posebnega opravka. Sokolske legije zbrane k pozdrav* Kongreslsti JNS na Oplencu Kakor ono poročati, so t* ndeletenet kongresa Jagoslovenske nacionalne stranke po zaključku odpeljali skupno na Oplenac. Polotiti so na grob Viteškega kralja težak venec s svilenim trobojnim trakom tn lepim posvetilom. Na večji sliki je del delegatov, zbranih na stopniiču topolske cerkve; ¥ prvi vrsti so: dr. Slavko Šečerov, oniv. prof. dr. Kosta Kumanudi, podpredsednika JNS senator Jovan Banjanin m dr. Juroj Demetrovič in senator Mil ju t tn Dra-gmfč. Gospodarstvo Zadruge zahtevajo prvenstvo pri konverziji kmečkih dolgov V včerajšnji številki smo poročali o pripravah za končno ureditev in konverzijo kmečkih meničnih dolgov pri privatnih ban. kah. To vprašanje za Slovenijo ni posebne važnosti, ker imajo slovenske banke (razon Zadružne gospodarske) le malo zaščitenih kmečkih terjatev. Za ureditev kreditnih od. nošajev v dravski banovini pa je važno pred. vs«'in vprašanje kmečkih dolgov pri zadrugah ir. hranilnieah, ki pa naj bi ostalo po načrtih Narodne banke nadalje odprto. V tej zvezi je značilno stališče, ki eo sa zavzeli zastopniki zadružnih zvez iz vse države, ki so se zbrali 3. t. m- h konferenci v kmetijskem ministrstvu in so po proučitvi sedanjega stanja našega zadružništva in po razpravi o ukrepih, ki iih je treba izdati za zboljšanje tega stanja, prišli do tehle skle" pov: Splošna kriza, ki se nekaj let širi v vseh gospodarskih ptLočjih drugod in pri nas. je potisnila nase kmetijstvo, to najvažnejšo vejo našega narodnega gospodarstva, v zelo hud položaj. Posebna značilnost tega stanja v naši državi je precejšnje nesoglasje med nizkimi cenami kmetijskih pridelkov in visokimi cenami industrijskih izdelkov. Kmetijsko pridelovanje je zaradi tega postalo nerentabilno in ograža obstoj kmečkega gospodarstva sploh. Naš kmetovalec se je čedalje bolj pogrezal v dolgove in ne more več v celoti ustreči svojim obveznostim. To je pogubno vplivalo na naše kreditno gospodarstvo, zlasti na zadružništvo. Nelikvidnost našega kreditnega zadružništva ki se ji je pridružilo naglo odvzemanje hranilnih vlog, je zavrla delovanje tudi ostalih zadružnih oblik in onemogoča nove kredite v potrebnih zneskih in z ustrezajočimi obrestnimi merami. Vse to ograža nadaljnje delovanje zadružništva, če se pravočasno ne izdajo potrebni ukrepi. Glede na te ugotovitve smatra konferenca, da je treba izdati potrebne ukrepe v teh smereh: 1. Pravilna rešitev vprašanja kmečkih dolgov je v najtesnejši zvezi z vprašanjem likvidnosti denarnih ustanov v državi, h katerim spada tudi kreditno zadružništvo. Dosedanji ukrepi v tem vprašanju so bili samo začasni in niso vpoštevali likvidnosti navedenih ustanov, zato tudi niso mogli popraviti razmer. Za naše zadružništvo je rešitev tega vprašanja posebno važna, ker so v njegovih vrstah zbrani srednji in mali kmetovalci, ki jih je treba v prvi vrsti raz-dolžiti Vrhu tega so zadružne ustanove kreditirale samo kmetovalcem in so zaradi sedanjega stanja najhuje prizadete v svojih življenjskih interesih. Pravilna in končna rešitev kmečkih dolgov je izredno nujna potreba. Rešitev je mogoča samo s pomočjo taktične konverzije, tako da prevzame država ali od nje določena ustanova izplačilo upniških terjatev na način, ki bi se varovala likvidnost denarnih ustanov in kreditnega zadružništva, na drugi strani pa bi prevzela vnovčenje kmečkih dolgov, dovoljujoč dolžnikom najnižjo možno obrestno mero in najugodnejše plačilne roke. Če tega vprašanja ni mogoče rešiti na ta način in takoj glede vseh kmečkih dolgov, je treba zaradi gori navedenega posebnega položaja zadružništva urediti predvsem^ tisti del, ki je v zvezi z zadružništvom. Kra- ljevska vlada naj zaradi tega pri sestavi nove uredbe o zaščiti kmetovalca sprejme popolno sodelovanje zadružništva pri končni rešitvi tega vprašanja. 2. Zadružništvu je treba podeliti takoj nove ugodne kredite, ki jih potrebuje kot obratne glavnice tako za kreditiranje kakor za izvrševanje nabavljalnih, potrošniških, proizvajalnih in prodajnih poslov, kar bo omogočilo postopno vrnitev zadružni- .štva k rednemu poslovanju. Za te kredite pridejo v prvi vrsti v poštev Narodna banka in Privilegirana agrarna banka poleg državnih in drugih javnih denarnih ustanov, dokler ne bo dana možnost za ustanovitev močne, zadružno kreditne centrale, ki bi jo država opremila z brezobrestnim obratnim kapitalom. V to svrho naj se čimprej skliče skupna konferenca zastopnikov zadružnih zvez in predstavnikov Narodne banke. Privilegirane agrarne banke. Državne hipotekarne banke in Poštne hranilnice, na kateri naj razpravljajo o vprašanju kreditov od strani teh ustanov za zadružništvo. 3. Okrepitev in podpiranje cen kmečkih pridelkov in podpiranje pravičnejšega razmerja med temi cenami in cenami industrijskih izdelkov, spada med najvažnejše naloge naše gospodarske politike, ki se pod silo razmer čedalje bolj razvija v načrtno gospodarstvo. V splošnem državnem in ljudskem interesu je. da država čim bolj izkoristi tesno sodelovanje zadružnih ustanov. Ker je naloga regulativnih ukrepov, ki so namenjeni izvozu kmečkih pridelkov, da zavarujejo pridelovalcem čim ugodnejše vnovčenje njihovih pridelkov, so zadružne ustanove v prvi vrsti poklicane, da sodelujejo pri tem urejenem izvozu in da ga vodijo, kajti samo potom njih more dobiti pridelovalec polno prodajno ceno, ne da bi plačal komu posredniški zaslužek. Zato zahtevamo, naj se zadružnim ustanovam pri razdelitvi in podelitvi izvoznih kontingentov dovoli mnogo večje sodelovanje kakor doslej. 4. Podpora, ki jo je zadružništvo doslej uživalo od strani države, ni v nobenem razmerju s potrebami službe, ki jo opravlja zadružništvo na področju strokovnega, gospodarskega, socialnega in kulturnega izobraževanja najširših ljudskih slojev. Zato zahtevamo v najvišjem ljudskem interesu, da se v prihodnjih državnih proračunih določijo zadostna denarna sredstva za podpiranje zadružništva pri tem njegovem delu. 5. Ker smatramo, da je za pravilni razvoj zadružništva nujno potrebno izenačenje sedanje zakonodaje v državi, zahtevamo, naj se to čimprej izvede z zakonom o kmečkih zadrugah. Konferenca je z zadovoljstvom ugotovila, da je izšla uredba o sanaciji osrednje zveze hrvaških kmečkih zadrug v Zagrebu in da se vprašanje sanacije zveze kmečkih zadrug v Novem Sadu nahaja pred končno rešitvijo. Zato prosi kraljevska vlado, naj neodvisno od gori predloženih splošnih sanacijskih ukrepov čimprej sprejme sanacijo te zveze v smislu predlogov kmetijskega ministra. Nase gospodarstvo v aprilu Narodna banka je izdala svoje običajno statistično poročilo za me&ec maj. ki je nekak mesečni gospodarski barometer. Iz tega poročila posnemamo naslednje: Gibanje cen Tndeks cen v trgovini na debelo je spričo nazadovanja žitnih cen v maju precej popustil. in sicer za 2.1 točke na 67.0. Pri tem pa je še vedno za 3.0 točke višji nego v lanskem maju. Pri indeksu cen v trgovini na drobno, ki vedno bolj počasi in zmerno sledi fluktuacijam v trgovini na debelo. vidimo le malenkostno znižanje za 0.3 na 70.1 točke in je ta indeks za 0.5 točke višji nego lani. Promet na borzah Promet z efekti na jugoslovenskih borzah je letos razmeroma slab in je tudi v maju znašal le 18 milijonov Din nasproti 28 milijonom v lanskem maju. V prvih petih mesecih letos je znašal efektni promet na borzah le 102 milijona Din nasproti 232 milijonom v istih mesecih lanskega leta. Nasprotno pa se je spričo razširjenja privatnega, klirinškega prometa nadalje dvigal devizni promet, ki je v maju znašal 204 milijone nasproti 122 milijonom v lanskem mn.ru. v prvih petih mesecih letošnjega leta pa 1044 milijonov nasproti 589 mi-liionom v istem razdobju lanskega leta, 4f'4 milijonom v istem razdobju predlanskega leta in 228 milijonom v istem razdobju leta 1033. Gibanje hranilnih vlog Dne 1. maja so znašale hranilne vloge pri vseh bankah in hranilnicah v Jugoslaviji 10.384 milijonov Din, to je za 130 milijonov več, nego 1. maja 1935. Seveda pa odpade vse to povišanje na državne denarne zavode, pri katerih so vloge v primeri z lanskim 1. majem narasle za 187 milijonov, torej za več, nego znaša celotni prirastek. Tempo naraščanja hranilnih vlog pri državnih zavodih pa se je letos nekoliko ustavil. Dne 1. junija to znašale hranilne vloge pri državnih zavodih 2070 milijonov Din, in so narasle od začetka leta le za 50 milijonov, dočim je znašal v istem razdobju prejšnjega leta prirastek 141 milijonov, v istem razdobju predlanskega leta pa 175 m "lijonov. Vloge pri 20 največjih privatnih bankah so znašale 1. junija 3053 milijonov Din. to je za 100 milijonov manj nego pred enim letom. Pri tem pa je treba upoštevati, da kažejo te vloge v primeri s prejšnjimi mesece prvikrat malenkostni prirastek, in sicer od 1. aprila t. 1. za 12 milijonov. Posojila pri teh 20 bankah so v primeri z lanskim letom mnogo bolj nazadovala, in fcieer 286 na 4062 milijonov. To je omo- gočilo bankam, da so povečale svojo likvidnost. kajti gotovinska 6redstva pri teh bankah so znašala 1 junija 315 milijonov nasproti 273 milijonom pred enim letom in 261 milijonom pred dvema letoma. Žirovni promet Za gospodarski razvoj so značilne tudi številke o žirovnem prometu pri Narodni banki in Poštni hranilnici. Ta je znašal v maju 5.86 milijarde Din nasproti 4.91 milijarde Din v lanskem maju in 4.74 milijarde Din v maju 1934. V prvih petih mesecih letošnjega leta pa je ta žirovni promet dosegel 28.07 milijarde Din nasproti 24.22 milijarde v istih mesecih prejšnjega leta. Promet Dočim je bil železniški blagovni promet v prvem letošnjem četrtletju večji nego lani. je v aprilu in maju za malenkost zaostajal. V maju je bilo natovorjenih 114.000 vagonov nasproti 116.000 v lanskem maju in 113.000 t predlanskem maju. Navzlic temu pa je rezultat, za prvih pet mesecev ugodnejši, kajti v prvih petih mesecih letošnjega leta je bilo natovorjenih 518.000 vagonov nasproti 504.000 vagonom v istem razdobju lanskega leta. Naš pomorski promet se nadalje naglo dviga. Tonaža v luke došlih ladij je v maju dosegla 2.01 I milijona ton nasproti 1.94. 1.63 in 1.48 milijona ton v istem mesecu zadnjih 3 let. Povečanje podlage pri Narodni banki Od lanskega februarja za 336 milijonov Poslednji izkaz Narodne banke od 30. junija zaznamuje zopet povečanje zlate in devizne podlage, in sicer za 9-4 na 1547.9 milijona Din; zlato v blagajnah je namreč naraslo za 1.8 na 1473.6 milijona Din, devize pa so se povečale za 7.7 na 17.0 milijona Din, medtem ko je zlato v inozemstvu ostalo nespremenjeno na višini 57.1 milijona Din. Skupaj z ofieielno premijo (28.5'J/») znaša sedanja vrednost zlate in devizne podlage 1989-1 milijona Din. Če upoštevamo, da je lani 22. januarja, ko je bilo izvršeno pre-čiščenje bilance Narodne banke, znašala vrednost zlate in devizme podlage skupaj z ofieielno premijo le 1653 milijonov, tedaj vidimo. da se je od tedaj podlaga povečala za 336 milijonov Din ali za preko 20*/». pri tem pa še ni upošteto povečanje deviz izven podlage. V poslednjem izkazu od konca junija je pri tej postavki zabeleženo poveča, nje za 13.2 na 422.2 milijona Din, dočim so znašale devize izven podlage dne 22. januarja lanskega leta le 108 milijonov. Kakor običajno ob koncu meseca, se je zaloga kovanega denarja v niklju in erebru ob koncu junija zmanjšala za 35-8 na 4049 milijona Din tako da je bilo v obtoku za 795 milijonov Din kovanih novcev (lani 931). ZAPOMNITE SI, da so SISTOM PASTE za zobe ist SISTOM VODA za usta edini preparati za HIGIJENO ust in zob, ki Vam Jih priporočajo ZDRAVNIKI - SPECIJALISTI za BOLEZNI UST IN ZOB, ker po svoji sestavi in svoji odličnosti popolnoma odgovarjajo vsem zdravniškim zahtevam. Menična in lombardna poeoula so se povečala za 159 na 1606.1 milijona Din (lani 17S6 milijonov), pri čemer so menična posojila nazadovala za 14.9 na 1353.3 milijona Din, lombardna pa za 1.2 na 252.8 milijona Din Obtok kovancev se je zaradi ultima pove. čal za 134.4 na 4834.4 milijona Din in je bil pri tem za 360 milijonov Din večji nego lani in za 691 milijonov večji nego predlanskim- Vzporedno s povečanjem ohlolca po so nazadovale obveznosti na pokaz za 138.2 na 1615.5 milij ona Din, od tega obveznosti nasproti državi za 5-1 na 13.5, p° krovnih računih za 120.4 na 718.5 in po raznih računih za 12.9 na 883-4 milijona Din. Kritje ob. toka bankovcev in obveznosti na pokaz ie znašalo ob koncu junija 30.84°/o, kritje v samem zlatu pa 29.300/0. „The Little Entente Supplement" (»Financial Times« od 15. junija 1936) Naročniki svetovnoznanega londonskega finančnega dnevnika so dobili v tej prilogi publikacijo, ki daleč presega okvir navadn.h propagandnih izdaj- če preračunamo njenih 80 strani drobnega četverostolpnega tiska v knjižno osmerko, dobimo 700 — 800 strani informativnega branja o naših treh zavezniških državah; in kdor se ob tem branju le količkaj pomudi, ga bo končal z dobičkom, pa naj živi še tako v sredi predmeta- Prvi, splošni del priloge obsega pod naslovom »The Little Enteute« te-le prispevke: R. J. Barrett (urednik): Koalicija Male an-tante. — Dr. Milan Stojadinovič. sedanji predsednik MA; Začetne osnove in nadaljnje delo MA. — S. Predič, predsednik gospodarske MA: Gospodarska MA in njen svet. _ N- Titulescu: Politični pomen MA. — Capt. Euan Wallace, tainik britskega u.ada za prekomorsko trgovino; Trgovske zveze med Združenim kraljestvom in MA. _ Dr. M. Follick; Manjšinsko vprašanje- — Dr. Kamil Kro'fta: Rasit in razvoj MA. _ Dr- J. Ristič: Ustvaritev in zgodovinski razvoj MA. _ St'. Vinauer: Snidenie Stalnega sveta MA v Beogradu. — Koordinacija prome'nili zvez med državami-članicami MA. — Dr. Kosta Lukovič; Tesno sodelovanje tiskovnih organizacij maloantantnih dežel. — P- M. Tomič: Pregled gospodarskih stikov MA^ z Veliko Britanijo. _ Javna dela v območia MA. — S. Dumitriu: Organizacija turizma v MA. _ O- M. Smilovici; Sodelovanje MA v področju evropske politike- Temu splošnemu uvodu 6ledijo II. del: »Romunsko kraljestvo«:. III. del: »Češkoslovaška«, in IV. del: »Kraljevina Jugoslavija«, ki vsak zase v vrsti preglednih in dobro podprtih sestavkov izpod najbo5je poučenih peres osvetljujejo po eno izmed držav MA in plastično oblikujejo njeno današnjo gospo-darsiko-politično sliko. Jugoslovanski del uvajajo g. min- dr. A-Korošec s člankom o jugoslovanski kraljevski rodbini ter Mr. Ronald Hugh Campbel1!, britski minister v Beogradu, in dr. Slavko Grujič, jugoslovanski minister v Londonu, s svojima izjavama. Po »Zemljevidu Jugoslavije«, ki zaznamuje pri posameznih pokrajinah njih glavno izvozno blago, se nato vrstijo članki; Vladimir Škerlj; Finančna in gospodarska politika Jugoslavije. — Dr-M-Radosavljevič: Gospodarski odnošaji z Veliko Britanijo. — Min. M. Vrbanič: Jugoslovanska trgovina z Veliko Britanijo._Trgov_ ske zveze z Britskim imperijem. — Rritska kompenzacija Jugoslaviji. — Min. dr. Meh-med Spaho; Razširjenje jugoslovanskih trgovskih zvez. — Pot Bri/tanije v Srednjo Evropo vodi skozi Jugoslavijo. — Min. B. Ka-ludjerčič: Poštna, brzojavna in telefonska služba._ Sklad za javna dela. — Električna moč._Hidrotehnična dela- _ M. Markovič- Organizacija in izkoriščanje jugoslovanskih državnih monopolov. — Reorganizacija lesnih industrij._T. Sondermaier; Pomen napredka jugoslovanskega letalstva. — Vladimir Rosenberg: Udeležba britskega kapitala v jugoslovanskih podjetjih. — Posebni dopisnik; Prihodnost angleško - jugoslovenskih gospodarskih odnošajev. — Plačevanje zasebnih dolgov. — Vlada Ilič. načelnik mesta Beograda; Pomen Beograda. — Britski vpliv na radiofonijo. _ Veličastna slikovitost jugoslovanske pokrajine. — Potovanje po solnčni Jugoslaviji. — M. P. Spasič: Bančne razmere v Jugoslaviji. — Trgovina z Britanijo in njenim imperijem (statistične razvidnice). _ Banac: Jugoslovanska trgovinska mornarica. _ Pomorske zveze med Jugoslavijo in Veliko Britanijo. — Posebni dopisnik; Rudninski zakladi in rudniška podjetja v Jugoslaviji. Ni treba poudarjati, da rta češkoslovaški in romunski del enako bogata z vsebino. Priloga je obilno ilustrirana s slikami vodilnih osebnosti, znamenitih pokrajin, javnih spomenikov ter industrijskih in prometnih naprav. Ni dvoma, da bo dragocena publikacija dosegla svoj neposredni namen in razširila med Angleži tisto pravilno in stvarno poznanje razmer v državah MA, ki ga je v obojestranskem interesu tolikanj želeti. Mimo tega bi pa morala najti pot med nas. zakaj podoba je, da utegne tudi najbolje podkovanega še kaj naučiti — o nas samih. In, last but not least: naši bodoči gospodarstveniki in politiki ki se danes ukvarjajo s študijem angleškega svetovnega jezika, imajo v tej prilogi idealno čitanko- Gospodarske vesti = Mohorjeva tiskarna v Celju oproščena družbenega davka za 20 let. V »Službenih novinah« od 29 junija je objavljen odlok finančnega ministra, po katerem se Mohorjeva tiskarna r. z. z o. z. v Celju na osnovi ČL 79. zakona o neposrednih davkih oprašča plačevanja družbenega davka do vključno 1956. davčnega leta- Dosedaj odmerjeni, toda ne plačani davek se ne bo izterjal, neodmerjeni davek se ne bo odmeril, plačani davek pa se ne bo povrnil. V primeru, da bi pred potekom roka oprostitve postal dobiček zadruge znaten v razmerju nasproti sorodnim podjetjem, preneha oprostitev s koncem onega leta, v katerem se tak dobiček doseže. _ Člen 79- zakona o neposrednih davkih, na katerega ee sklicuje gornji odlok, pravi; »Minister za finance se pooblašča, da sine začasno oprostiti plačevanja tega davka, v celoti ali delno, podjetja, ustanovljena v javne, kulturne in dobrodelne svrhe splošnega pomena, če dajo samo neznaten dobiček, ki v razmerju z drugimi sorodnimi podjeiii ni upošteven«. Kakor kaže gornji primer oprostitve. tolmači finančno ministrstvo člen 79. tako, da od določb tega Slena niso izključene zadruge, odnosno, da se ta člen nanaša tudi na one zadruge, ki ne izpolnjujejo pogojev člena 76. zakona za oprostitev ck! družabnega davka. Po edenu 76. ao namreč zadruge sploh oproščene družbenega davka, če ne razdeljujejo dobiSka (razen pri kreditnih zadrugah obresti na deleže do eskontne stopnje Narodne banke), če ne dajejo članom upravnega in nadzorstvenega odbora tantjem in če ee rezerve nikakor in nikoli ne smejo razdeliti med zadružnike, če poslujejo samo s člani če ne prodajajo alkoholnih pijač in luksuznega blaga. = Zakaj ne izvažamo vina v Češkoslovaško. O priliki sestanka gospodarskega sveta Male antante v februarju je Češkoslovaška odobrila Jugoslaviji poseben kontingent za uvoz 20.000 hI vina. Ker je Češkoslovaška zaradi sankcij ustavila uvoz vina iz Italije. je bila dana možnost za izkoriščanje tega kontingenta po ugodnih pogojih :n s 50°/o carinskim popustom. Navzlic temu pa smo doslej od gornjega kontingenta izkoristili komaj eno štiridesetino, to je 500 hI. Po informacijah iz Beograda je ta neuspeh pripisati okolnosti, da ni bil napravljen sporazum kako se bo to vino izvozilo, odnosno je s tem v zvezi spor glede vprašanja, ali naj bi se ves kontingent priznal Prizadu ali pa naj bi se preko določene ustanove razdelil med izvoznike. Glede na težkoče. ki jih imamo pri plasiranju našega produkcijskega presežka v vinu je res čudna stvar, da take. ga vprašanja v sedmih mesecih ne moremo rešiti in da smo izgubili najugodnejši čas, ko Češkoslovaška zaradi sankcij %Tina ni uvažala iz Italije. = Gradnja ceste Pesnica — št. Ilj. Na račun miljardnega kredita za javna dela v naši državi se bo, kakor znano, sodobno zgradila cesta iz Maribora proti St. Hju. Banska uprava dravske banovine razpisuje sedaj licitacijo za rekonstrukcijo državne ceste štev. 50 od Pesnice do št. Ilja, t j. od km 141.75 do km 154.17. Proračun za ta dela znaša 3,623.000 Din. = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Elze Habenbergerjeve, gostilničar-ke v Ljubljani, Tavčarjeva ul. 4. (poravnalni upravnik Avguštin Slana, zasebni urad nik v Ljubljani, Suvoborska 24; poravnalni narok 31. julija ob 9, prijavni rok do 27. juliji) Borze Deviz*- Curih. Beograd 7, Pariz 20.2475, London 15-32, Newyork 305.125, Bruselj 51.65. Milan 24.15, Madrid 41.95 Amsterdam 208-1750, Berlin 123.25, Dunaj 57.75, Stockhoim 79, Oslo 77, Kebenhavn 68.40. Praga 12.69, Varšava 57.70, Budimpešta 60-50. Atene 2-90, Bukarešta 2.50. PROTI PREKOMERNI DEBEUTVI uporabljajte neškodljive Slatinske tablete za shujšanje, katere izdeluje lekarna Mr. Bahovec v Ljubljani iz naravnih mineralnih soli in rastlinskih ekstraktov. Zahtevajte v lekarni samo prave neškodljive Slatinske tablete Mr. Bahovec. 50 tablet Din 24.—, 100 tablet Din 39.—, 200 tablet Din 69.—. Reg. br. 238 11/1 1934. Blagovna tržišča BOMBAŽ + Liverpool, 3. julija. Tendenca stalna. Zaključni tečaji- za julij 6.72 (6-77), za dec-6.19 (6.25). 4- N'ewyork, 3. julija. Tendenca stalna. Zaključni "tečaji- za julij 12-39 (12-41), za dec. 11.73 (11.70). VINO. + Vinsko tržišče (4. t m.) Oživljenje zaposlenosti je vinsko kupčijo v dravski banovini meseca junija nekoliko zdmramilo. Še bolj pa utegne vplivati na ugodnejši razmah kupčije nadaljnje poslabšanje vremena (razne ujme, dnevno deževje, toča, bolezni itd., ki od dne do dne zmanjšuje upanje na pričakovano dobro letino. Če bo še v juliju tako vreme, potem bo kar pičla letošnja vinska trgatev. Enake razmere vladajo tudi v sosednjih banovinah, le re Bana ta doha-jajo še ugodna poročila, da bodoča letina prav dobro kaže in da je tam še več sto vagonov prav cenenega vina po 1.20 do 1.80 in izpod 10°/o celo po 1 Din za liter. V dravski banovini so cene še vedno nekako stalne in sicer po kvaliteti od 3 do 4 Din, finejša sortirana 12 do 13 odstotna vina pa od 5 do 6 Din liter franko bližnja nakladalna postaja. Spor zaradi elektrike v šiški Na naš petkov članek »Kako gospodarijo na magistratu«, ki obravnava pogodbo med mestom in električno zadrugo v šiški je včerajšnji »Slovenec« objavil odgovor, ki ie poln netočnosti in neresničnosti. Že v prvi toSki trdi. da je zadruga leta 1934. sklenila z mestno občino pogodbo, ki je bila takrat od občine diktirana, in tudi v eni naslednjih točk zatrjuje, da je bila prej_ šnja pogodba zadrugi vsiljena. Na to neresnično trditev moramo ugotoviti, da je zadruga leta 1934 dejansko dosegla izredno s Česnjevo elektrarno časovno neomejeno ugodno pogodbo le zaradi tega. ker je imela pogodbo za dobavo toka po 090 Din za kilo-vatno uro in je mestna občina s prevzemom Česnjevega omrežja obenem prevzela tudi pogodbeno obveznost, da za neomejen čas dobavlja zadrugi tok po tej niziki ceni. Če je sploh mogoče govoriti o diktatu tedaj je oo-godbo prej diktirala zadruga občini, nego občina zadrugi. Tej okolnosti je tudi pripisati, da je občina končno pristala na razmeroma zelo visoko kupnino. Pri tem P3 .i® stremela za tem, da koristi od te pogodbe ne bi imela samo zadruga, temveč da bi imeli koristi vsi prebivalci šiške, če že mora občina pod pritiskom za njo neugodnih okoliščin pristati še na ugodnosti glede cene električnega toka pri konzumentih. Zato i e vztrajala na tean, da naj imatjo najemniki in zadružniki enalke ugodnosti, zlasti, kar eo eni, kakor drugi prispevali s plačevanjem tokovine za zgraditev električnega omrežja. Iz sličnih razlogov je tudi post? vi la«- središče doseženega sporazuma zavetišče za onemogle in sirote, ki naj bi bilo namenjeno vsemu prebi7&lstvu šiške. Občina se je pri tej priliki tudi odločila, da sama prispeva 2 milijona Din za to zavetišče in da zavetišče tudi stalno oskrbuje in vzdržuje. Ta koncesija pa ni bila nikdar mišljena kot nekaka odkupnina za električno omrežje, ker je gornjo določbo občina le pogodbeno priznala svojo dolžnost, da skrbi za onemogle in sirote v Šiški. Sedanja občinska uprava pa se hoče na kaj čuden način izogniti teh dolžnosti, češ prebivalci šiške boste dobili hiralnico za 1 miliion Din in sami skrbite zanjo- S tem. da je sedanja občinska uprava črtala dvomili jonski prispevek in tudi obveznost za vzdrževanje zavetišča, nikakor ni zbolišala pogodbe v korist občine, zlasti če je obenem pristala na delno povišanje kupnine in na socialno krivično znižanje tokovine zadružnikom na 1 Din, ker predstavlja, kakor že rečeno, za mestno elektrarno v 10 letih obremenitev v višini 3 milijonov Din, na drugi 6trani pa je izsilila bistveno okr-nilev ugodnosti stanovanjskih naiemnikov v šiški. ki bodo plačevali tok po 2.90 Din le toliko časa, dokler se ne izselijo iz sedanjega stanovanja. Poudariti še moramo, da velja ugodnost cene 1 Din za električni tok le za 800 zadružnikov, dočim izgubijo v prvotni pogodbi priznane ugodnosti konzumenti najemniki, ki jih je 1700. V včerajšnjem »Slovenskem Narodu« zavzemajo šišenski stanovanjski najemniki docela pravilno stališče, ko vprašujejo funkcionarje zadruge, kdo jih je pooblastil, da spreminjajo pogodbo v škodo šiške, ko je vendar občni zbor zadruge leta 1934. že odobril prejšnjo pogodbo in je le pooblastil načelstvo. da skuša doseči nekatere ugodnosti, ne pa da se ponovno pogaja na drugi bazi. ki pomeni poslabšanje za Šiško. Funkcionarji zadruge sami priznavajo, da Šiška izgubi dvomilijonski prispevek za zavetišče in obveznost vzdrževanja tega zavetišča od strani občine in pravijo da so se temu odpovedali, češ da mestna občina Ljubljanska ni v takem finančnem stanju, da bi mogla prispevati 2 milijona in še vzdrževati zavetišče. Najemniki v šiški. se vprašujejo odkod ; ta velfka uvidevnost funkcionarjev za inorii so zastopana vsa društva in ■vsi stanovi v otčini. tako da bo odkritje spomenika, ki je predvideno za obletnico kraljeve smrti 11. oktobra, enoten izraz spoštovanja in hvaležnosti vsesa prebivalstva do nepozabnega pokojnika. Javljamo to vsej javnosti. predvsem vsemu obmejnemu prebivalstvu. da nas s svojo naklonjenostjo in s svojo navzočnostjo pri odkritju spomenika podpre. — Odbor. JfJi vrst vonjev KOLIČKE VODE V litra samo Din 12'— Urojrerija K VXf IVA*, Nebotičnik tel. št. 35-20 » Udeležencem kongresa jugoslovenskib nacionalnih železničarjev in brodarjev v Ljubljani je z odlokom generalnega ravnatelja državnih železnic dovoljen šestdnevni dopust od 8. do 15. julija, ki pa ne bo spadal v vsakoletni dopust. Med kongreeom se bodo vršile razne športne tekme železničar-skih klubov, po končanem kongresu pa to-d<"> izleti v Planico, k Peričniku, Aljaževemu domu, Bohinjskemu jezeru in v Kamniško Bistrico. * Mednarodni kongres za rastlinogojstvo se je vršil letos kot potujoči kongres na Nizozemskem (Wageningen, Amsterdam, .Haag! Iz naše države sta sodelovala vse-nčiliski profesor dr. A. Tavčar iz Zagreba in dr. Drago Čosič, ravnatelj kmetijske po-fekusne postaje iz Beograda. * Diplomiran je bil v Brnu za strojnega mženjeria 24. junija g. Nestor Marn, sin g. prof. Josipa Marna v Ljubljani. Na farmacevtskem oddelku zagrebške univerze pa je Vila diplomirana gdč. Majda Skaberne. če-si-tamo! Za šport in sončenje Crema universal L.A TOJF A" manjša Velika doza Din 12.—, doza Din 6.— * Zdravnik dr. Ludvik Černej f- Iz Slovenske Bistrice so nam sporočili, da je umrl ondotni zdravnik g. dr. Ludvik Oernej. 3mrt ga je pokosila v najlepši moški dobi. ko se je šele bližal štiridesetemu letu. Mladi doktor je bil prvenec uglednega vzgojitelja in mladinskega pisatelja; rodil se je v solnčni Savinjski dolini. Gimnazijo ie študiral v Celju, po vojnem trpljenju pa je študiral ■medicino v Zagrebu in naposled v Gradcu, ikjer je biii tudi promoviran. y Slovenski Bistrici, kjer se je kmalu nato nasel.il, si je hitro pridobil ugled. Preko vseh strankarskih razlik ie zmagal njegov lepi značaj. Bil je Luce izvrsten družabnik, dober tovariš, odkrit mož. Res velika škoda, da ga je ugo-nobiila bolezen, ki ga je mučila že daljšo dobo. Vsi, ki so Lucvjta poznali, mu bodo ohranili kar najlepši spomin. K večnemu počit-iku bo položen danes ob 18. Žalujočim družinam izreikamo iskreno sožal.je! * Smrt najstarejšega Zagorjana. Iz Zagorja nam poročajo: V četrtek smo pokopali 87-letnega Jerneja Dolinarja. Pokojnik je bil znan daleč na okoli in priljubljen prt vseh občanih. Poleg obrti je vršil tudi službo cerkovnika v splošno zadovoljstvo. Vedno čil in zdrav je prožnih korakov in t nepogrešljivo viržinko v ustih ubral pot na Kum. na Sv. Planino in na Sv. goro. Zadnje čase je bival pri svoji hčeri, trgovki na Dobrni. Kar nenadno je zbolel in si želel domov Prepeljali so ga z avtom na praznik sv. Petra in Pavla in takoj drugi dan je v mini izdihnil. Ohranili ga bomo v lepem spominu, lahka naj mu bo ljubljena rodna gruda! * Plezalni tefaj. ki je bil nameravan v Martuljku bo zaradi nepredvidenih ovir v dneh ob 9. do 12. t. m. na Korošici v Savinjskih alpah pod istimi pogoji. Tečajnikom bo poskrbljeno za brezplačno prenočišče in kuhanje lastne hrane. Tečaj je namenjen predvsem začetnikom, poučil naj hi jih v rabi vrvi in ostalih tehničnih sredstev, spoznavanju terena in premagovanju ovir. Usposobil naj bi tečajnike za podvze-Manje samostojnih lažjih plezalnih tur. Prijave sprejema še do vštetega 7. t. m. pisarna Osrednjega odbora v jubljani. Planinci, ki so se že prijavili za Martuljek naj izjavijo, ali pojdejo na Korošico. Starši, dajte svojim otrokom solidno trgovsko izobrazbo. Dobijo jo na Enolet- Ietnem trgovskem tečaiu »Hermes«, — nem trgovskem tečaju »Hermes«, Maribor, JBrinjskega trg 1. Nizka šolnina. Za revne znižana. Zahtevajte prospekt. » Iz ministrstva za gradbe. Inž. Petru Kresniku iz Ljubljane je odobreno izvrševanje javne inženjerske prakse na vsem področju kraljevine, specialno iz elektrostrojne stroke- * Originalni ameriški turisti. V Banja-luko je prispela skupina ameriških turistov ki 6e vozijo z velikim avtobusom, v katerem so postelje. Velikanski avtobus ima v zadnjem delu urejeno restavracijo. Ameriški tu ris tj na svojem potovanju še nikdar niso plačali prenočnin in tudi kuhajo si samj v svojem avtobusu Iz Banja-luke so nadaljevali pot v Sarajevo. lO + 1 + 4= -»in 15*— Vas stane Lomberg film 6/9 8 posn. 26° Sch razvitje in 8 lepih kopij Drogerija KANC IVAN, NEBOTIČNIK. * Senzacija s Harjjem Pielom. Iz Ptuja nam poročajo: V četrtek popoldne se je po Ptuju razširila vest. da je na potovanju iz Nemčije v Dalmacijo dospel v Ptuj avto filmskega igralca Harrvja Piela. Se večje zanimanje je nastalo, ko se je slišalo, da se je avto v Halozah pri Zurmanovi trgovini ponesrečil. Ker je bila zelo huda nevihta, je šofer zavozil v jarek in se je avto precej poškodoval. Radovedneži, ki so hiteli na kraj nesreče, so res našli avto znamke »Horch« in še avto »Mercedes«, v katerem so sedeli režiserji in drugi spremljevalci filmskega igralca. Toda Harrv Piel je potoval z aeroplanom direktno iz Nemčije v Jugoslavijo, svojim režiserjem pa je dal na pot lastno lutko Videti je. da lutka to pot ni bila srečonosna . . . Precej poškodovani avto so pripeljali v mehanično delavnico na Breg in drugi dan je ekspe-dicija lahko nadaljevala pot proti Šibeniku. * Spor Harrv Piela z našo carino. V Splitu so čakali na prihod znanega filmskega igralca Harrv Piela. člani njegove ekspedicije se že nekaj dni mudijo v Splitu, ker bodo posneli v splitski okolici zabavni film, v katerem bo Harry Piel igral glavno vlogo. V tem filmu razbijejo dva avtomobila in Harry Piel je hotel ta dva avtomobila pripeljati k nam. Mislil je, da ne bo treba plačati carine, ker bosta avtomobila uničena. Naše carinske oblasti pa so ie zahtevale plačilo carine m dokler ta zadeva ne bo rešena, Harry Piel ne pride v Split. * Avtobusna proga od Bruslja do Dn brovnika. že nekaj dni se mudi v Banjalu-ki skupina predstavnikov nekega bruseljskega avtobusnega podjetja. Bavi se z načrtom direktne avtobusne zveze Bruselj— Zagreb — Banjaluka — Sarajevo — Dubrovnik. Belgijski podjetniki so izjavili, da bo avtobusna proga otvorjena še ta mesec, v začetku bo obratovala dvakrat ali trikrat na mesec. * Železniška proga Priština — Peč, ki spaja Kosovo z Metohijo, bo v nedeljo 12. t. m. slovesno izročena prometu. Del te proge od Prištine do Kosovega polja, dolg 7 km, je bil že prej dovršen in izročen prometu, ostali del pro-ge do Pečj na razdaljo 82 km pa bo otvorjen 12. t. m. Pomen te železniške proge je veli k ne samo za Metohijo, temveč tudi za druge južnosrbske pokrajine. Metohija bo mnogo pridobila, ker bo po novi železnici lahko izvažala živino in svoje pridelke. * Vremenske nezgode v Bosni In Dalmaciji. Neurja, ki so besnela v Hrvatski in Slavoniji, nadaljujejo svoja pustošenja zdaj po Bosni in Hercegovini. V Zvorniku so napravile veliko škodo poplave rečice Sapne, ki je med nalivom silno narasla. Voda je porušila vse mline, ki so bili na reki. Tudi v okolici Zenice os hudourniki napravili veliko škodo V okolici Dervente pa je toča oklestila vse pridelke, v Herca. govini je bila nevihta najhujša v konjič-kem srezu. Dalmatinska Zagora ima tudi veliko škodo od neviht. V petek popoldne se je nad šibenjkom utrgal oblak in tudi najstarejši meščani ne pomnijo, da bi kdaj tako hudo lilo. Med nevihto je močno treskalo. Ulice so se izpremenile v struge hudournikov, ki so v mesto nanosili mnogo kamenja in prsti. Voda je zalila mnoge pritlične in kletne prostore. Ulice in ceste so močno poškodovane, največ kamenja in dražja pa je voda nagrmadila pred hotelom »Krka«. Močna toča je padala v Zlari-nu in okolici ter napravila po vinogradih in nasadih dosti škode. * Velik požar v Vojvodini. V Vrbasu je nastal ogen-j v prostorih veletrgovine Fischer in Pison. Požar je zajel vso hišo in je gasilcem šele po peturnem napornem dehu uspelo, da so požar lokalizirali in rešili dve tovarni, ki sta blizu trgovskega poslopja. V nevarnosti je bilo vse mesto, zakaj kakih 500 m od goreče hiše je veliko skladišče, v katerem je 10 vagonov bencina. Požar je povzročil za preko 2 milijona škode, tvrdka pa je bila zavarovana samo za 1,300.000 Din. * Stavka mesarjev. V Požarevcu so stopili v stavko vsi mesarji, ki nameravajo tako dolgo stavkati dokler ne bo preurejena občinska klavnica in dokler ne bo izmenjan občinski veterinar, ki je baje mesarjem na vso moč nagajal ter jih večkrat po krivici globil. * Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. * Zveza za tujski promet t Sloveniji sporoča naslednje prometne vesti: Dovoljena je polovična voznima zdravnikom in njihovim družinam v kraljevini Jugoslaviji na državnih železnicah, ki bodo posetili Vseslovan^ki zdravniški kongres v Sofiji od 12. do 17. septembra. Popust velia od 8. do 30. septembra. Na kongres gasilcev v Zagrebu, ki lo od 31. do 24. avgusta so dovoljeni sledeči popusti: 1. za člane gasilskih ustanov v kraljevini Jugoslaviji ie dovoljen 73'' n popust za odhod in povratek od odhodne po^ta:e do Zagreba 2. za vse udeležence 'nečlane gasilskih organizacij), ie dovoljen 50" n Izpust. Popust pod točko 1 in 2. velia za odhod od 19. do 24. avgusta in za povratek od 22. avgusta do 3. septembra. 3. Dovoljen je 50°/o oziroma 75°/o popust po železnici za vse izlete v kraljevini Jugoslaviji vsem onim, ki so se udeležili gasilskega kongresa tjr imajo od njega tudi potrjeno legitimacijo. Ta popust velja do 3. septembra. * Idrijrani in prijatelji. K našemu včerajšnjemu sporočilu dodajamo, da se bodo izletniki ustavili na poti v Ziri na Visokem pri Poljanah, kjer se bodo poklonili na grobu slovenskega pisatelja Ivana Tavčarja s kratkim govorom in petjem žalostinke. Sveta in narodna dolžnost vseh rojakov je, da se izleta brez izjeme in gotovo udeleže. Domača zemlja nas kliče, gostoljubne Žiri nas vabijo. * Poročijo se danes g. Josip Košorok. učitelj na Blokah in gdč. Zora Vrtovec, učiteljica v Kostrevnici. V Celiu pa se poročita v župni cerkvi g. Friderik Topolšek, veletr-govec v Slovenskih Konjicah, in gdč- Minka Strah, trgovka v Celiu. Čestitamo! * Vsa vojaška pojasnila o katerikoli zadevi dobite za malenkostno plačilo pri Peru Francu, kapetanu v p., Ljubljana. Maistrova ulica 14. Priložiti je za odgovor znamko za Razsodite sami! Model No. 16/14. Ne najnovejši, pač pa radi elegantne oblike in precizne izdelave še vedno najmodernejši tip mize. 50 X 80 cm — Din 142. 60 X 90 cm — Din 158. REMEC - Co. DUPLICA — KAMNIK. * Skala na progi. y četrtek okrog 15. se je vlila v Zasavju silna ploha. Tačas ie vozil proti Ljubljani težak tovorni vlak. ki se mu je tik postaje Trbovlje domala pripetila nesreča. Med prednjim in uvoznim signalom postaje se je odtrgala v hribovju velika skala in priletela naravnost na progo. Padla je nekaj korakov pred lokomotivo, ki je skalo v naslednjih hipih že pregazila in zdrobila, ne da bi bilo treba vožnjo prekiniti. Lokomotivo so na Zidanem mostu pregledali. Utrpela ie nekatere poškodbe spodaj, drugega hudega pa ni bilo. Mnogokramo poveiono Na levi okorna, ostro-roba zmes navadne zobne kreme, na desni fina, skrbno zmleta zmes Sargovega Kaiodonta. Ako pomislite,koliko morajo zdržati zobje s čiščenjem ne samo v enem letu, temveč v vsem življenju, tedaj ne boste več odlašali da uporabljate vedno SargovKalodont. Kajti pri Sargovem Kalodontu veste: izredno fina sestavina polira zobno sklenino zares prizanesljivo. Neštetokrat preizkušeni sulforicinoleat, ki ga v naši državi vsebuje edino Sargov Kalodont, odpravi in prepreči nevarni zobni kamen, ki je vzrok tolikih velikih zobnih bolečin. ^ Pozorl Poskusite enkrat novo ustno vodo Kalodont. Koncentrirana sestavina, zelo varčna v uporabi, razkužuje in ugodno osvežuje. SARGOV KALODONT DOMAČI IZDELEK PROTI ZOBNEMU KAMNU • Avtomobilska izleta 11. do 13. na Veliki Rlek (Gros6glockner), 25 do 30. t. m. Dolomiti in Milano. Informacije in prijave: Izlet-na pisarna Okorn. hotel Slon. Ljubljana. Izšla je juv a številka ilustriranega družinskega mesečnika »Ž-ike«- Vsebina je naslednja: 1. Joža Lovrenčič: Na samotni poti- 2. Miran JaTc: Mati in dete. 3. Vinko Bitenc: Koklja. 4. Konstantin F edin: Jež. 5. Albin Zalaznik: Z ognjem in mečem. 6. Cheze — dr. A. DebeLjak: Povest o Starki in njenem Koscu. Sledi kotiček, ki zanima vsako ženo- Zdravniška posvetovalnica. kjer govori primarij dr. Dragaš o tem, kako ohranimo dojenčka poleti zdravega iin »Gospodinjski kotiček«, ki prinaša nove recepte za vkuhavanje sadija m zelenjave. List dobite brezplačno, če pošljete 3 kontrolne listke, ki jih najdete v polki-logramsk i h zavihkih žitne kave Zike, na naslov: Pražarna 2ika. Ljubljana-Vič. • Darujte podpornemu društvu slepih v Ljubljani, Pod trančo 2 HI. • Edo srce — ena radenska • Pri zaprtjn. motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice. Slovenke perejo z najbolj trdo vodo v državi. Zakar rabijo naše gospodinje posebno milo, u_ Zahvala mater in žena rojiiih dobr«. Toljcev Na Vidov dan zjutraj so se spomnili vojni dobrovoljci v L:ubliani tudi svojih tovarišev, ki so pokopani pri Sv. Križu. V imenu organizacije s*ta prižgala go^p. 2,i_ gar Joco in Mikuž Drago na vseh grobovih po tri sveče v narodnih državnih barvah-Na vsak grob je bil položen tudi ličen lovor-jev venec- Lep venec sta obesila tudi pri spominski plošči prvega v vojni na srbski strani padlega vojnega dobrovoljca Avgusta Jenka na Gosposvetski cesti. V imenu vseh mater in žena se zahvaliujem za pietetni čut. ko ste s tem svojim činom pokazali do svojih preminulih tovarišev in s tem tudi nas matere in žene pokojnih počastili. Srčna vam bodi hvala' — Eiiza Gnezda. Pred kosilom spijte vedno kozarec ROGAŠKE SLATINE To Vam zboljša tek in pospešuje prebavo. Priporočite enako tudi Vašim odjemalcem! n_ Prosvetni oddelek mestnega poglavarstva (Gosposka ul- 15 ) zaradi splošnega sna., ženja uradnih prostorov 6. in 7. t. m. ne uraduje. u— Vsem skrbnim mamicam je Rad ion posvetovalnica na Mestnem trgu 33. uredi1! sobico, kjer se bodo malčki pod nadzorstvom gospodične igrali in malo posladkali, tudi dojenčki se bodo prav dobro počutili. To smo pripravili zato, da omogočimo tudi tistim mamicam obisk, katere irima.io ^^^ J jf^^t 11 ^eH^H0V0 POAe^HO $a p "i a tt je v trdi vedi * Od nalivov povzročena škoda v Zagrebu. Zagrebška mestna občina je precenila škodo, ki so jo nedavno na njenem področju povzročile poplave. Nad milijon dinarjev znaša škoda na samih ulicah, ki so razdrte ter zasute s kamenjem, peskom in blatom. Za popravljanje in čiščenje ulic bo zaposlenih mnogo delavcev in bodo mezde znašale okrog 310.000 Din. Delo bo trajalo približno mesec dni, četrt milijona pa bo stal material, ki ga bodo uporabili pri popravljanju cest, trgov in parkov. ♦ Otvorjen je telefonski promet med Grosupljem in Dunajem. Pristojbina znaša 4.2 zl. franka- Prav tako so otvorjene telefonske zveze med Mariborom in Kirchbacbom na Štajerskem in Sv. Lovrencom na Pohorju in Judenburgom. Pristojbina znaša 2.70 zl. fr. za obe razdalji. KRONIČNO ZAGATENJE IN NJEGOVE SLABE POSLEDICE, POSEBNO MOTNJE V PKEBAV1, se lahko odpravijo z davno preskušenim domačim sredstvom za čiščenje, z naravno FRANZ - JOSEFOVO grenčico, Ki se tudi po daljši uporabi odlično izkaže. Oni, ki so bolni na želodcu in črevesju, a pijejo FRANZ • JOSEFOVO vodo, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom. Ogt rog. 8. far. mCMOB. • Enoletna privatna trgovska šola Chri- etofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska 15 že daje informacije in tudi vpisuje za prihodnje šolsko leto. * Tvrdka »Tivar« se namerava preseliti iz Varaždina v Zagreb. Varaždinska mest. na občina je predpisala tvrdki »Tivar« okrog 800.000 Din mestnih davkov. Tvrdka se je pritožila, mestni svet pa je pritožbo zavrnil. Zaradi tega se bo baje tvrdka iz Varaždina preselila v Zagreb in bo varaždinska mestna občina izgubila velike koristi od tega velepodjetja. ♦ Začelo se je spet pometanje! Sta'no-barvni cefir 8 Din, potiskani krep 9 Din. Stermecki, Calj^ Iz Ljubljane u— K razvitju prapora vojnih dobro, voljoev. Ob krasno uspeli svečanosti raz vitja dobrovoljskega prapora v Ljubljani so se pripeli poleg krasnega traku visokega kuma Nj. Vel. kralja Petra H. in aktivnih oficirjev trakovi nastopnih društev: V imenu mater padlih vojnih dobro-voljcev g. Batič Jožefa trak z napisom: Matere padlih v spomin mrtvim in izpod-budo živim. brig. general Popadič v imenu aktivnih oficirjev ljubljanske garni-zije, gasilska zajednica dravske banovine. Jadranska straža, Jugoslovenski nacionalistični akademski klub Edinstvo z napisom: Svojim vzornikom borcem za lepšo bodočnost Jugoelovenov. Klub koroških Slovencev z napisom: Za čast Go spesvete — Korošci, Kolo jugoslovanskih sester z napisom: Kladivarjem Jugoslavije, Narodna odbrana, organizacija jugo. slovenskih nacionalistov ZagTeb, Pododbor četnjkov — napis; četniki — dobrovolj-cem, pododbor združenja rezervnih oficirjev, savez jugoslovenskih emigrantskih združenj v Jugoslaviji z napisom: Dobro-voljoem — čakajoča Julijska krajjna 1916—1936, Sokolska župa Ljubljana — napis: Bratom dobrovoljcem. Splošno žensko društvo Ljubljana, napis: Dobru-dža 1816—1986, pododbor Društva knegi-nje Zorke je podaril lavorjev venec s trakovi in napisom; Hrabrim dobrovoljcem. Vsem darovalcem trakov se prireditelji — vojni dobrovoljci naj topleje zahvaljujemo. Kurja očesa, trdo kožo in zarasle nohte Vam odstranimo brez bolečin, ter strokov-njaSko zm asi ram o noge v naši pedikuri. Obiščite nas, prepričajte se! Nega nog Din lo.— Ljubljana, Selenburgova 7. 5£recef pred ze/iio pa *»**- maGajte z LRadost peric kje pustiti svojih malčkov. Večji ©feroci si bodo lahko ogledali kino, nato pa zopet med igračke. Med tem pa bodo mamice lahko brez skrbi prisostvovale predavanja o pravilnem ravnanju s perilom, svilo in volno, kar je posebno važno prav radi nege otrok, sai je vsaki materi zdravje miljen-čka najbolj pri srcu. Taka predavantia ee vrše izjemno samo vsak četrtek točno ob 4. uri popoldne in le Se do 23- t. m. Dr. SREČKO PUHER ne ordinira do 16. avgusta. n— Da ustrežemo vsestranskim ieljam bomo v Rad ion posvetovalnici na Mestnem tugu 23. priredili ob 20- uri predavanje o pravilnem ravnanju e perilom, svilo in volno. Lahka glasba in tudi filmi skrbijo za zabavo. Vsakdo dobi malo darilce. Vsak četrtek pa se isto vrši še popoldne ob 16. Čez dan, to je od 8—12. in od 15__19 pa se vrše poskusna pranja vseh najbolj občutljivih tkanin. Opere, posuši m zlika — to se vse brezplačno. Še kratek čas. Opozarjamo posebno one gospe, katere morda pomotoma niso prejele vabila, da so brez it-tih vsak čas dobrodošle. Ortopedski zavod Atena, Šubičeva al., Mladika, posluje tudi v šolskih počitnicah. V zavodu se zdravijo z uspehom otroci in odrasli, ki so v rat-ti zaostali, z zakrivljino hrbtenico, okroglim hrbtom, izbočenim in udrt im prsnim košem itd. Telovadba se vrši pod vodstvom priinarija dr. Minara. Informacije in vpisovanje vsak delavnik dopoldne od 9. do pol 12- u— Opozarjamo učence srednjih in meščanskih šol, ki imaio ponavljalne izpite, na današnji oglas skupine srednješolskih profesorjev. u— Računske stroj«, in blagajne Bori» Si-rnandl, Ljubljana, Kolodvorska ulica 1L tel 24-32. itov in čokolade svoj KAKAO ernejšimi stroji ednih sirovln. vfie enia [0ie ajle povsod iT^trrr^Tmn UNION KAKAO. u — SloTensko obrtno društvo v Mariboru sporoča mojstrom, pomočnikom in vajencem, naj 6e čim prej priglasijo k razstavi rokodelskih predmetov, ker je malo prostora na razpolago in da ne bo potem pritožb. u_ Podporno društvo železniških uslužbencev in upokojencev v Ljubljani naznanja da ima svoj redni letni občni zbor 19 t. m. ob 9. dopoldne v sokolski dvorani na Taboru. Brez izkaznice dostop ni dovoljen Odbor. u— Bonboniere v Ljubljani _ prosijo svoje cenjen« odjemalce da vzamejo na znanje, da bodo v mesecu juliju in avgustu ob nedeljah in praznikih bontoniere zaprte. u_ Podpornemu društvu za gluhonemo mladino je poklonil avtor »Berlinske reportaže« g. dr. M. Foerster del čistega prebitka v znesku 200 Din. Za ta velikodušni dar. h kateremu je "nnogo prispevala tudi gdč Anica Hrovatir.ova e tem da za svoje odgovorno delo pri večerni blacajni ni hotela sprejeti nikake odškodnine pa tudi občinstvo, ki ie gotovo tudi iz človekoljubnega namena prireditve napolnilo dvorano društvo vsem skupaj kar najiskreneje zahvaljuje. FOTO VODIC JE IZŠEL. DOBJ SE BREZPLAČNO V TRGOVINI ALI PO POŠTI. DROGERIJA GREGOR1C, DR. Z O. Z., LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA 5. u— Ometanje dimnikov in kurilnih na* prav. Mestno poglavarstvo opozarja vse hiš-ne posestnike v Ljubljani, zlasti pa na ozemlju okoliških občin, ki so bile priključene mestu, da predpisuje dimnikarski pravilnik v interesu javne požarne varnosti, da se mo rajo vse kuriLne in dimovodne naprave oa teritoriju mestne občine ljubljanske brez izjeme ometati redno vsak mesec enkrat po potrebi pa tudi večkrat. Upravičen do ometanja je le pristojni rajonski dimnikarski mojster, ki je po zakonu dolžan skrbeti, da se redno ometa in s tem ščiti javna požarna varnost in je zato napram oblasti tudi odgovoren za redno ometanje. Hišni posestniki in stranke ne smejo zabranjevati dimnikarju ometanja. Dimnikar mora stranke, ki hi mu zabranile ometanje, naznaniti mestnemu poglavarstvu, katero bo v vaeh primerih uvedlo strogo kazensko postopanje u— Tatvina na sokol skem telovadišču. V nočj od srede na četrtek so neznani zli kovci odnesli s teiovadišča Sokola v Zg. fiiSkj 30 desk v vrednosti 300 dinarjev, škoda je za mlado društvo dokaj občutna, ker se na današnji otvoritvi teflovadjšča ne bo pobirala vstopnina. Za tatovi ni sledu. u— Kavama Tabor vabi cenjeno otčinstvo k obilnemu obisku. Za dobro postrežbo jamči novo vodstvo. Priporoča se Matija Karba, kavarnar. u— Zobozdravnik dr. Milan Perko ordini-ra do nadaljnjega vsak teden v torek, sredo in soboto BANKA BARUH PARIŠ (9<>) n- KUE AUBER Telef.: Opčra 98.15 — Telet.: Opera 98-15 Naslov brzojavkam: Jugobarucb Pariš 96 Banka jugoslovanskih izseljencev v Bel. giji, Franciji, Hoiandiji in Luksenburgu Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje ln po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle oajkulantneje. Poštni uradi T Belgiji, Franciji, Hoiandiji in Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: BELGIJA: No. 3064.64 Bruxeles, FRANCIJA: No. 1117.94 Pariš HOLANDIJA: No. 1458.65 Ned. Dienst LUKSENBURG: No 5967 Luxembourg Iz Celja e — Članski sestanek JNS. ki je bil v petek zvečer v Celjskem domu. je bil zelo dobro obiskan. Predsednik mestne organizacije JNS g. dr. Kaflan ie poročal o kongresu JNS. narodni poslanec g. Ivan Prekoriek pa o političnem položaju. Obe poročili sta bili sprejeti z burnim odobravanjem. e— »Starokatoliška kapela v Narodnem domu«. Pod tem naslovom je napadel »Slovenec« celjsko >Novo Dobo« in Celjsko posojilnico- >Novo Dobo« imenuje »pohorski list«. Menda izhaja pobožnost lahko tudi brez surovosti. Da je Celjska posojilnica dovolila etarokatoliško službo božjo v svojih prostorih, je pač samo dokaz verske strpnosti članov uprave, ki gotovo niso slabši katoliki kakor dopisnik, ki bi vendar moral slediti v tem oziru zgledu vladne večine in sedanjega režima, ki druži pristaše katoliške, pravoslavne in muslimanske vere. Celjska posojilnica kot lastnica Narodnega donin vendar sme razpolagati s svojimi prostori kakor ona hoče. Gotovo se tudi ona ne vtika v področje n. pr. Ljudske posojilnice, ki si je zgradila svoj dom in ki gotovo ne upošteva samo '»krvavih« žuljev slovenskega kmeta. e_Določbe glede kopanja v Savinji. Mestna občina je izdala naslednje določbe; Kopanje konj in živine ter pranje voz je dovoljeno samo neposredno pod Grenadirjevo brvjo in nad ievškiui mostom in to ob vsakem času razen od 12. do 18. v kopalni sezoni. Za kopanje na prostem je določen desni breg od prvega železniškega mostu do izliva Voglajne. Za kopanje vojaštva je določen prostor pod Grenadirjevo brvjo. Kopanje na prostem -,e tudi dovoljeno zapadno od izliva Ložnice in južno od apnenika v Pe-čovnlku. Na vseh ostalih mestih je kopanje na prostem strogo prepovedano. Kopanje konj in živine med Grenadirjevo brvjo in levžkim mostom je po 7. zjutraj in pred mrakom prepovedana Ljudje, ki stanujejo ob Savinji med izlivom Sušnice in Ložnice, se lahko kopajo tam v Savinji na prostem, morajo pa plačati sezonsko karto. Kopanje v Voglajni od izliva do milarne >Hubertus« je prepovedano K0L1C DUBROVNIK VEL&PKOUAJA VINA SKladlšca: BEOGKAO, Tel. #>—270 —429 ' 30—808 ZAGREB. let 78—78, PRAGA — SML CHOV Tel. 407—66. KOL1CEVU VINO DOBITE V VSEH PRODAJAL. NAH NA VSEH NAŠIH POTNIŠKIH BRO. OOV1U IN TUDI WAG ONS L1TS._ ■ m«*............................................ e— Vlom v Zavodni. V noči od sobote na nedeljo ie bil izvršen vlom v stanovanje branjevca Viktorja Debenjaka na Cesti na grad Storilec je odnese! oblek in perila v vrednosti 4300 Din V petek pa je celjska policija aretirala 54-letnega delavca Mihaela B., ko je ponujai po mestu ukradene obleke. Zaplenili so mu dve Debenjakovi obleki, vredni 1700 Din dočim ostalih predmetov še niso našli Aretiran- B. trdi sicer, da mu je izročil obleki neznan moški v prodajo, kar pa ne bo držalo, ker je bil B. zaradi vlomnih tatvin že večkrat kaznovan in ga še sedaj zasledujejo zaradi raznih vlomov, med drugim tud; zaradi lani izvršenega vloma na Dobrni. Aretiranca dobo izročili okrožnemu sodišču. e— Kino Union. Danes ob 16.15. 18.30 in 20.45 velefilm »Ljubezen na povelje« m zvočni tednik. Od 6. do 11- t m- bo kino zaprt. iz a— Kaj bo nudil. V. mariborski teden? Letošnji V. mariborski teden bo jubilejna prireditev. ki ji bo pokrovitelj Nj. V. kraljevič Andrej. Vršil se bo v času od 1. do 9. avgusta Obiskovalcem bo nudil sliko gospodarskega in kulturnega življenja našega severnega ozemlja. Razstav bo obilno in bode zelo zanimive. Tudi naši obrtniki se bodo s svojo pestro revijo na tem tednu uveljavili Tudi tujsko prometna razstava bo s svojimi motivi solnčnih Slovenskih goric. zelenega Pohorja in idiličnega Mariborskega otoka zanimive. Poseb- a— Ceneno meso. Jutri ▼ ponedeljek se bo prodajalo od 7. ure naprej na stojnici za oporečeno meso pri mestni klavnici 300 kg govedine po Din 4 za kg, na osebo do 2 kg. Stavka na Muti še traja. Pogajanja med zastopniki delavstva ln tvrdko Evlert , bi se imela predvčerajšnjim vršiti, se pa niso vršila zaradi potrebnega razčiščenja nekaterih vprašanj. Navzočni so biii trije zaupniki stavkujočega delavstva, za SMRJ. g. Leskovšek. za Delavsko zbornico g. Ceh in za inšpekcijo dela g. inž. Gorjanc. Do sporazuma še ni prišlo in se stavka ?e nadaljuje. Pogajanja je razpisala inšpekcija dela. a— Upepeljeni domačiji. Posestniku Luki Meletu na Devini pri Sir,v. Bistrici je ogenj upepel'1 gospodarsko in stanovanjsko poslopje. V Podovi na Drnvskem polju je zgorelo ostrejše stanovanjskega in gospodarskega poslopja posestnika Simona Pre-rlikfke. <">ba poKlic pragozda« Dodatki običajni. Iz Trboveli t— Pri nas se je razpasla uelepa navada. da pošiljajo vsa mogoča in nemogoča društva šolske otroke z nabiralnimi polarni okros; v svrho pobiranja dobrodelnih prispevkov. Navadno je vsakokrat teh otrok toliko, da se pred vrati stanovalcev kom*i drug drugemu umikajo- Najbolj so izpostavljeni tej nadlogi naši obrtniki Ker prihaja k njim marsikaj od istega društva v isti zadevi cela vrsta takih vsiljivcev, ni nikako čudo da so ljudje že skrajno ne;e voljni. Ce se takih in podobnih bera^kih akcij ni mogoče izogniti nai se poveriio z njimi odrasle in razumne osebe in naj gre le po eden v določen rajon. Tudi ne smatramo za primerno, da 9e uporablja za take stvari mladina, ki se tako navaja k beračenju, h kateremu je že itak sama v teh slabih časih preveč nagnjena. Iz Velenja v_ Prisrčni poslovilni večer. Sokolsko društvo, Ciril—Metodova podružnica, podružnica Kdečega križa in podružnica UJNZB so priredili prisrčno odhoduico priljubljenemu zakonskemu paru Touetu in Ivanki Te-pini. G. Tepina. vodja kurilnice, je premeščen v Maribor, in Uko izgubimo enega izmed najagilnejših nacionalnih in naprednih delavcev. Na odhodmei se je j>oslavljala dolga vrsta prijateljev in sodelavcev. Nagia-šalo se je predvsem neutrudljio sodelovanje podstaroste Sokola, predsednika CMJ) ter pravičnega in dobrega stanovskega variša. Podružnica RK bo posebno pog*e-š"la dolgoletno neumorno blagajničarkogo-sjk) Ivanko- Zgledna sotrudnica RK je bila te dni oalikovana z zahvalnico banovinsKe-ga odbora. Naša rudarska in revna šolska mladina je prejela od odhajajočih veliko podpor v hrani in obleki. Na novem mestu jima želimo čim več zadovoljstva in sreče- v_ Posledice neprestanega deževja. Zaradi neprestanih neviht naraščajo tudi P° naših okoliških hribih hudourniki, ki iz-podjedajo skalovje in povzročajo plazovje» Tak plaz je te dni zasul progo pri km 14 pri postaji Paki. Bedni potniški promet je bi! oviran in se je vršil s prestopanjem, dokler se ni proga očistila- 40 delavcev je neumorno delaio dan in noč. preden so odstranili 6koraj 200 kub. m. nasute zentlje. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM v Šiški, telefon 33-87 Slavni tenor in član milanske Scale ALEKSANDER ZELJANI poje šla-gerje in arije iz oper TRAVIATA, MANON, BUTTERFLT v krasnem filmu Kraljica ljubezni PAUL HoKBIGER, KAROLA HOHN V dopolnilo Paramountov zvočni tednik. PREDSTAVE v nedeljo ob 5., 7. in 9., ponedeljek ob uri. V torek opereta OSREČI ME J * v_ Smola nepoboljšljive tatice. Na postaji v Gornjem Doliču je neka mladenka ukradla iz stanovanja železniškega čuvaja Jurja Uržeja ženski kostum nove čevlje ter več kosov mošikega in ženskega perila. Okradenj čuvaj se je drugi dan službeno pripeljal z vlakom v Velenje. Na vse presenečenje je opazil da je iz istega vlak^ izstopila mladenka, oblečena v pogrešani kostum in čevlie. Zaslišana od orožnikov ie tatica trdila, da 6e imenuje Križevnik Marija in je to dokazala z delavsko knjižica, v kateri pa je bilo ime popravljeno. S pričami so ugotovili, da se piše Raber Marija, stara 21 let, brez stalnega bivališča. Poslali so jo k sreskemu sodišču v Šoštanj. Preživela je že 5 in pol leta v prisilni delavnici. Iz Ptuja j_ Otvoritev telefonskih central v Halozah. Pri poštah Podlehnik, Sv. Vid pri Ptuju, Sv. Andraž v Halozah in Sv. Barbara v Halozah so bile 1. t. m. dograjene telefonske centrale izročene prometu. Otvoritvam je prisostvoval direktor poštne direkcije g. dr. Vagaja v spremstvu gg. sreske-ga načelnika dr. Vidica. poslanca Bren-čiča. predsednika ptujske mestne občine dr. Danes ob 15., 17., 19. in 21. uri Premiera sijajnega velefilma KARNEVAL V gl. vi. GUSTAV FROLICH in drugi KINO UNION, teh 22-21 Remca, banskega svetnika dr. Visenjaka, zastopnika združenja trgovcev Senčarja in ptujskega magistratnega ravnatelja Za-vadlava. G. direktorju bo bile izročene prošnje za uvedbo poštnega avtomobilskega prometa Ptuj—Haloze, v katero svrho je ptujska mestna občina pripravljena dati na razpolago avtobus in tudi garažo. Združenje trgovcev Ptuja je prosilo g. direktorja za avtomatiziranje telefonske centrale pri pošti v Ptuju in za dograditev telefonske zveze Ptuj—Sv. Urban—Sv. Bolfenk— Sv. Andraž in Sv. Anton v Slovenskih goricah. ki so brez telefona in brez vsakega prometnega sredstva. Zastopnik trgovcev je tudi prosil, naj bi poštni avtobus vozil trikrat tedensko v Haloze in Slovenske gorice. j— Trasredija starčka. V Brstju pri Ptuju je živel v skromni hišici 78-letni Franc Ar-nuš s 77-letno ženo Terezijo. V mladih letih sta bila viničarja pri raznih vinogradnikih. Trije njuni otroci so se raztepli po svetu, njima so opešale moč; prihranka nista imela, zašla sta v revščino. Vsak teden Je žena vodila skoro slepega moža v Ptuj, kjer se je oglašal pri dobrih ljudetL Preteklo soboto si je starček poželel dunovnika na dom, pripravljal se je na smrt. I*reden pa je duhovnik prišel, si je starček v 60bi sam končal življenje na vrvi. Prepeljati »o ga v rogozniško mrtvašnico- Za ženo pa bo nadalje skrbela občina. j— Gradba cest. Banska upreva je iz fonda za javna dela nakazala sreskemu cestnemu odbori 40.000 Din, s čimer je omogočena rekonstrukcija ceste Majšperg— Kara pije. Iz bednostnega fonda pa je bil nakazen kredit 40.0Poslednja ljubezen«. KRIŽE. Lani 15. avgusta je priredila krajevna protituberkulozna liga v Križah svojo prvo javno dobrodelno prireditev na Golniku. Ogromni moralni in gmotni uspeh te prireditve je dal povod, da se jc liga odločila tudi letos prirediti svoj golniški dan. Letošnja prireditev bo 12. julija popoldne na Golniku. Izkušnje, ki si jih je liga pridobila lani, jamčijo, da se bo storilo vse. da bo prireditev še popolnejša in impo-zantnejša od lanske. Tudi letos bo nastopila odlična tržiška godba, okoliški pevski zbori, golniški diletantje pa bodo priredili igro na prostem. Na veseličnem prostoru bo nameščena zvočna aparatura, da bo petja, godbe in igre deležen prav vsak obiskovalec. Prav zanimiv bo letos bazar. Zabave željnim bo odlično postreženo v baru, kjer bo sviral jazz, na sporedu pa so tudi mnoga zabavna presenečenja. Postrežba gostov je letos v rokah damskega komiteja. Obiskovalci bodo odlično in — kar je za današnje čase glavno — prav ceneno postreženi. Lani je obiskalo to prireditev nad 3000 ljudi. Pričakovati je, da bo to število letos še Zvočni kino IDEAL Renate Miiller, Gustav Frolich v prekrasnem filmu LJUBIMCI po motivih najlepše Gothe-jeve lju-bavne povesti »Herman in Dorothea« PREDSTAVE danes ob 15., 17., 19. in 21.15 uri večje. Vsa bližnja in daljna okolica se bo ta dan zbrala na Golniku, pričakujemo pa veliko udeležbo tudi iz ostalih krajev Gorenjske, zlasti pa iz Kranja, pa tudi iz Ljubljane. Saj si ni mogoče misliti lepšega nedeljskega izleta kakor je na Golnik, v tihi, neizmerno lepi kotiček naše Gorenjske pod mogočnim Storžičem. Ljubljančani imajo izvrstne železniške in avtobusne zveze do Križev, od tam pa bo na ta dan neprestano vozil avtobus na Golnik. V nedeljo 12. t. m. torej vsi na Golnik, da podpremo človekoljubna stremljenja protitu-berkulozne lige, da se prijetno pozabavamo in naužijemo lepote naše Gorenjske! ST. JERNEJ NA DOLENJSKEM. Pred šentjernejsko konjsko dirko, ki ee je vršila 29. junija, smo čitali dopis iz št. Jerneja, da se bodo na letošnji konjski dirki poizkusili tudi rejci volov s svojo umetnostjo, pa nas je radovednost gnala gledat, ali se bo to res zgodilo. Iz neznanih vzrokov je to odpadlo za letošnjo dirko, in smo bili takoj mnenja, da ta pasma še ni dovolj trenirana za take tekme. Malo izpremem-be bj bilo res potrebno, ko tako težko pridemo do čistokrvnih lipicancev in ameri-kancev —, ker se vedno bolj pojavlja križanje in tako počasi hira naša konjereja. To pot je bilo to opaziti razen dveh izjem. Svojevrstno je ob tej priliki pripomogla k tujskemu prometu božja pot Novi Lurd, kjer se je dopoldne vršila cerkvena slavil ost in so se od daleč in blizu zgTinjale množice vernikov, posebno mladina obeh spolov. Vozovi, vsi okrašeni z zelenjem jn zastavicami, polni romarjev so hiteli skosd našo vas in si na povratku ogledali tudi | konjske prfreditve. J? CHEMOLABOR" — Zagreb, podružnica LJUBLJANA, Pražakova ul. 1) vogal Miklošičeve in Pražakove ulice je pod novim VODSTVOM znatno povečala in izboljšala svojo zalogo: Medicinskih instrumentov ln aparatov — Oprem za bolnice, sanatorije in ordl-nacijske sobe — Instrumentarija za veterino — Obvezilnega materijala — Oprpm in aparatov za kemične laboratorije ln znanstvene zavode — Kemikalije ln barvila za mikroskopijo, bakterljologijo in diagnostiko — Sanitetnih ln tehnlftnlH gumi jastih predmetov in — Zdravilnih zelifeč. Cenjene interesente bomo skuSali z nizkimi — konkurenčnimi cenami in točno postrežbo zadovoljiti. (Pohaiteovanfe po &©ttdonu Pismo iz Londona koncem maja in v začetku junija, — ko je beli »Mah-mud'< dobil derby, — ko je neguš zabaval Londončane, — ko »Queen Mary« ni dobila sinjega traku, ko je pošteni stari J. H. Thomas izgubil ministrski stolček — in se je zgodilo še marsikaj drugega___ Odkar se je ljubi stari brod »Mrav« potopil v Rokavskem prelivu, imam z dopisi v »Jutro« čudno smolo. Plovem na lepem novem brodu »Dinari« in vse, kar imenujem sedaj svoje, je novo, ker leži staro na dnu morja. Tudi tovariši na ladji so novi, a meni se toži po starih mojih znancih in stvareh. Opisal sem katastrofo našega »Mrava« in njegovo zadnjo uro, oz. četrt ure — in to celo v vezani besedi. Odposlal sem čla rek v pismu tik pred odhodom »Dinare< i/. Dubrovnika v London. A pismo ni do dospelo v Ljubljano, kakor sem mogel ugotoviti šele pred kratkim. In tudi ta dopis sem nameraval odposlati že 10. junija iz Rottcrdama. Dan prej smo odpluli iz Londona ... Ali v Rottcrdamu sem spoznal gospodično Gretchcn v coklah (namreč: ona je bila v cokljah) — in ena izmed mnogih posledic tega srečanja je tudi ta, da to pismo odpošljcm šele danes pri odhodu iz Rottcrdama, 27. junija in ga izročim zračni pošti — vazdušno pristaniše, Beograd ali bo prispelo na svoj cilj?... In da boste videli, da resnično nisem kriv te zamude, vam takoj, ko prispemo v Siplit, opišem zadevo Gretchcn v coklah. Predvsem pa hočem pisati o Londonu v zadnjih dneh maja in v začetku junija. V ta čas pade eden najvažnejših datumov angleškega javnega življenja: 23. maj, dan konjskih dirk, londonskega derbyja. Ne športniki, le ne ustrašite se! Ne bom govo ril o desetinkah sekund in sploh ne o strokovnih zadevah. Le splošno sliko derbyja bi rad podal. Torej 23. maja ali prav za prav tudi dan prej in pozneje, se suče pogovor vseh Angležev samo okoli imen, po-kolenja. biografij, šans in o moralnih in fizičnih kvalitetah dvaindvajsetih konj. Noč pred dcrbvjem je še vsak Anglež — ne samo Londončan — kalkuliral koliko in na katerega konja bo stavil. In naslednji dan je 22 konj v dveh minutah odločilo o 500 milijonih dinarjev — tolikšna je bila skupna vsota stav letošnjega derbvja. Kaj naj še povem o njem? Da je najcenejše mesto — stojišče na travi pod veliko tribuno — veljalo dve guineji (550 Din) in da si lahko ogledal konje v ograjenem prostoru pred dirko — ali to je spet veljalo malenkost svojih 300 Din. Pred dirko mi je star strokovnjak, ki ima za seboj že 15 derby-jev, svetoval, naj samo na belega konja ne stavim, kajti odkar se derby vrši, je zmagal beli konj samo dvakrat. K sreči sploh stavil nisem. Zmagal je potem beli Mahmud indijskega maharadže Age Kana. Le to naj še povem, da je srečni Mahmud po dirki prejel od lepih Angležinj več poljubov, kakor jih bom jaz v vsem življenju od vseh deklet po vsem lepem svetu. In maharadža pri tem tudi ni slabo odrezal. O podrobnostih neguševega sprejema v Londonu ste gotovo že marsikaj čitali. Imenitno sc je slišalo, ko se je neguš z balkona abesinskega poslaništva zahvalil Angliji. Nihče ni vedel, za kaj se zahvaljuje in on sam najbrže tudi ne. Ali pa je bila to samo fina ironija imperatorja na cedilu? Naj bo, kakor hoče — samo da je imel London svoj dogodek — »hec«, najboljše rečeno. Kako tragično-groteskno je name delovala abesinska zastava na poslaništvu in na vencu, ki ga je neguš položil na grob neznanega vojaka! — Potem pa so se začeli vrstiti »five o c!ocky«, »gardens party«, sprejemi in tako. In listi so pisali z velikimi črkami: »Imperor je bil tako šarmanten (— kaj pa je mogel drugega! —) a na drugi strani je bila tiskana z malimi črkami skromna notica, da neguš želi avdijenco pri kralju in sestanek z Edenom. Sploh je bilo toliko zanimivega po novinah: kako je princesa, hči neguševa, v Londonu prvič oblekla evropske toalete, kako so ji imenitno pri-rtojale, kako ima srčkane oči in kako se smehlja (kecp smilling«)... In takoj za tem prvo potovanje »Queen Wary«! Ponos angleškega naroda je razv-:aral. Malo je bilo Angležev, ki niso nosili f gumbnici znaka s »Queen Mary«, in ma- lo je bilo deklet, ki ga niso imele na kapici ali na klobuku. Izložbe vse polne slik in številk o njeni ogromnosti, povsod po-menek o njeni čudovitosti in čarih. Ko je odpotovala na prvo vožnjo v Newyork, so jo na obali pozdravljali storisoči, a milijoni src so jo v duhu spremljali na poti. Kakor mrzel tuš je potem delovala vest, da je na polovici poti zaostala 80 morskih milj za francosko »Normandie« — zaradi megle in ker da zaradi novih strojev nočejo in ne morejo forsirati brzine. Tako je hitrostni sinji trak ostal do nadaljnjega Francozom. Te dni je razburjala Angleže zadeva sira J. H. Thomasa, »starega Jvma«, ki je od lokomotivnega kurjača privozil do ministrskega stolčka. Nekdanji kurjač, samouk,^ ulični otrok, je dolga leta vodil eno najvažnejših angleških ministrstev: za kolonije. Bil je eden najpopularnejših ministrov. Vsi so radi imeli »Old Jvma«, poštenjaka od nog do glave. Izpočetka nihče niti verjeti ni hotel, ko se je začelo govoriti in pisati, da je izdal za denar proračunske tajne, — njegov sin je imel prste vmes. Stari hrast je padel. In pri tej priložnosti je zapisal neki list, da so sinovi največja nevarnost vsakega ministra. No, pri nas že ne! Pri nas opravijo to drugačni batinjo-li!... Pa še nečesa ne smem pozabiti! Zadnji dan pred odhodom iz Londona sen sprejemal čestitke — za našo teniško zmago nad F rancijo. Morete si misliti, kako sem se počutil, ko sem zvečer čital v »Daily Maylu« z velikimi črkami: »Jugoslavija je vrgla Francijo iz Dawis-cupa 3 : 2 ???« Da, trije vprašaji in še nekaj klicajev je sledilo. To je bil zadosten povod, da smo jo mahnili v eno najfinejših londonskih restavracij na večerjo. Tu naj povem, da smo jedli — čuite in strmite! — »čevabčiče in salade serbe« (paprika in paradižniki) in da so tla ena sama ogromna 10 cm debela preproga. Nikjer ni obešalnikov. Gospodje zmotajo svoje površnike in jih polože na tla ob mizi. Garderobe se poslužujejo samo dame. Natakar napiše račun na uprav umetniško izdelan kartonček, plačaš pa pri izhodu na blagajni. Premišljujem, kako bi se to pri nas obneslo. Takoj drugi dan je bilo pa v Hydc parku Iuštno. Tekma v plavanju v oblekah. Zmagal je neki gospod, baje Francoz, ki je imel neoporečen frak in na glavi visok cilindcr. V nedeljo je bii »narodni dan miru« Na Trafalgaru ob Nclsonovem spomeniku so manifestirali komunisti, malo dalje v St. James parku pa fašisti. Zanimiva je bila komunistična povorka. Študentke v vseuči-liščnih uniformah so nosile napise: »Nočemo vojnih ladij, marveč šole in bolnišnice.« »Največji sovražnik miru je oni, ki hoče mir doseči z oboroževanjem.«... Pod veliko sliko neguša napis: »Živela žrtev angleške imperialistične politike!« Seveda ni manjkalo karikatur: Hitler v beli zdravniški halji reže Žida, Mussolini z zobmi trga Abesinca. Presenetilo me je ogromno število mladine in inteligentnih obrazov. Dokler se je sprevod pomikal, je stal ves promet in policaji so rediteljem pomagali utirati pot z rdečimi zastavami. V izložbah nekih potovalnih pisarn sem videl srčkan reklamni plakat: Na kolodvor skem peronu sedi ob kupu kovčegov lep pes z žalostno povešenimi uhlji in pod njim je napisano: »Prosim, vzemi tudi me ne na potovanje!« Spodaj pa je bil pro spekt, iz katerega si izvedel za ccno pasje vozne karte in to in ono, ter popis in slike pasjih hotelov po raznih mestih. Mar ni zavidanja vreelno »pasje življenje« na Angleškem? Ko sem že pri živalih, šc o metuljih eno. Pri nedeljskem popoldanskem izprehodu v Greemvich-parku sem videl, kako metulji vsi zmedeni letajo po zraku, lakoj sem pogruntal, da niso mogli razlo čiti prave cvetke na travi od onih na letnih klobukih Londončank, ki nosijo menda po modi slamnike s cclimi vrtnarijami potočnic, zlatic in marjetic ... No, pa sem od konj preko kronanih glav, ministrov in komunistov prišel nazaj k psičkom in metuljčkom. Naj bo zadosti za danes. Okoli 10. julija bomo spet dom^, v Splitu. Potem, kakor rečeno, pošljem pisanje, ki bo govorilo o Holandiji Koroman-diji in no, o Gretchen v coklah... Vsem želim ugodno kopanje in lepe počitnicc, — sebi pa srečno pot skozi nesrečni Biskajski zaliv in da bi čim hitreje obšli vročo afriško obalo, potem pa z znanci in z mamko sedli k čaši dalmatinca. Sergej Eppich. S pota v Belo Krajino Metlika v zelenju na soncu Pridi Gorenje i gora na drugi strani. Z mrzle planine, Vabi Dolenj'c V gorke doline! Po beli cesti mimo Golovca brzimo. Vasi izginjajo naglo mimo nas, obrobne gore Ljubljanskega Barja pa se zakrivajo še za meglenimi zavesami. Vreme se še kislo drži. toda volja potnikov v izboljšanje zmaguje in Dolenjska se prikazuje čedalje jasnejša, v valovanju svojega mičnega gričevja, ljubkih ravnin in vabečih dolin. Vozimo se po ravni cesti, pa po klancih. In ozka dolina s cvetočimi polji in zelenimi šumami, sam široki svet, da nam sega pogled tja v dalje do ribniško-kočevskih hribov na eni in do zasavskih In dalje, dalje mimo knretskih in meščanskih domov. Za nami so že starodavna Višnja gora. Stična z mogočnim samostanom belih menihov, prijazno Trebnje ob Temenici. V Kačji ridi pred Mirno pečjo smo, še trenotek, in pod nami je razprostrta širna Dolina gradov: od silnega starega Hmeljnika na strmem bregu nad nami do Pogane in Ruperčvrba v dolinskem zatišju, do Mehovega (v razvalinah) pod Gorjanci in Soteske pri Toplicah, pa od gradiča v Brš-Ijinu niže ob cesti do Prežeka onkraj St. Jerneja. Na severovzhodu zaslanja dolino nizko hribovje z znano Trško goro, ki se na njem belijo prvi vinski hrami, na vznožju in dalje ob Krki pa sanjajo Stari grad, Baj- nof Otok in Struga o davno minulih dneh. V južnem ozadju kipe v polkrogu ponosni Gorjanci (Trdinov vrh ali Sv. Jera 1181 m), proti jugozapadu pa se raztegujejo v pestri razčlenjenosti Kočevski hribi (Rog 1100). Nad mirno Krko zavozimo v dolenjsko metropolo. Po kratkem postanku jo režemo mimo Štemburjevega doma in Sukljejeve-ga gradiča (Kamen) skozi Kandijo. Ob pogledu na šmihelsko pokopališče se spominjamo, tu sniva večni sen Prešernova Pri-mičeva Julija, pa smo že izven Šmihela. ki ga krasi lepa stavba nunskega samostana, in v Birčni vasi. Po poljih in košenicah. ki jih celo v letošnjem letu ne krije prevelika rast. po gozdičih in brdih segajo naše oči. ko švignemo ob godbi našega »avtobusnega orkestra« skozi naselje Laze (nekdaj nemška šulferajn-ska šola) in dospemo skozi šumo v Rožni dol. kjer je tudi bila nekdaj nemška, pozneje Ciril-Metodova šola. Tu se pričenja črnomaljski srez. katerega ozemlje skupno 7. ozemljem metliškera sreza se nazivlje Bela Krajina po še deloma ohranjeni beli narodni noši ljudstva. V ozko dolino sili t. ene strani Črmošnjiška. r druge strani Se-miška gora. po njej vozi železnica., ki nas je že dosodaj spremljala od Novejra mesta, da se skrije v semišk; predor, dolg skoro dva km. Zaradi vrtanja predora s t/> strani je vladalo tu ob gradnji belokranjske železnice živahno vrvenje. Vrsta uradnih poslov mi vstaja pred očmi. Se malo časa in na Kumpmatohnu smo.? te višinske torke se nam odpira diven po-rrled v dolino na južni strani Gorjancev in Kočevskih hribov, popestrimo Dolini gradov onkraj jrora. Daleč proti Črnomlju. Bojincem in Vinici (rojstni kraj pesnika Zupančiča) ter mimo Pernica. Krupe (gr?*dV do Suhorja in Metlike se nnm pase pogled. Tja do Hrvat i je, kier se vije srebrni Kolpe pa h. in še delj čez hribe, tje do Kleka sera slike kras. Vmes so pa travniki zeleni, bele cerkve iznad brd in gozdov, vasice mične sredi vrtov. Desno in levo prav do ceste segajo bujni vinogradi, pozdravljajoč s svojimi zidanicami daleč tja po Semiški gori. Veliko nas ni videlo leta Bele Krajine. Zato so belokranjski rojaki in vsi. ki smo služili tam doli. očarani. Vozilo drsi po strmini skozi Kot, nam pa hiti spomin v nekdanje čase. Vse lepše je bilo to zem-sko življenje. Polni idealov smo se zibali na krilih večno-lepe domišljije o dobrem, plemenitem in bodočem. Izgubil se je varljivi sen in utonil v razdejanju duhov in načel. Vmes je izstopil del družbe, da vidi ostanke »Mitrovega svetišča« nad Rožan-cem. mi pa smo skoro v Mestni loži in v — Črnomlju. Po prijaznem pozdravu pred starim gradom črnomaljskih gospodov, sedaj uradno poslopje sreskega načelstva in hotel Lackner. se prične sestanek radi gospodarske in fujsko-prometne povzdige 'Bele Krajine, ki ga je sklicalo enako imenovano društvo iz Ljubljane in ki poteče ob navzočnosti domačih činiteljev, ki so pridno na delu, prav ugodno. Nato vzbujamo spomine na obisku znancev in pogledu na črnomaljske zanimivosti. Zanimiva je Se lega tega starega metta na polotoku, ki ga tvorita Doblička in Lahi-nja. Nekaj posebnega je pogled z visokega obočnega mostu črez Dobličko, ki sestavlja z nizko doli ob sotočju teh rečic ležečima niostovama slikovito črnomaljsko tro-mostovje. Celina se močno zoži tam, kjer stojita že omenjeni stari grad, suhi most in kornenda Nemškega viteškega reda (sre-sko sodišče in davčna uprava). Nastanek teh zgradb kakor mesta sploh sega v davnino. Na trgu stoji ta lična župna cerkev in šola. malo naprej mestna hiša. Odhod! Naglo smo skozi borno vas Vra-noviče v prašernem Gradacu. imenovanem po gradu, ki se nahaja na divnem kolenu Lahinje. ki priteče tu skozi. Podzemelj ■ hribom Kučer (razvaline stare trdnjave, blizu je Tusculum našega gribelj&kega rojaka dr. Zupaniča). Kolpa, ravnina. Gorjanci — Metlika. Pozdrav in opoldanski odmor. Pa smo spet pri delu na sestanku z domačimi predstavniki. kako bi se dalo pomagati zapostavljeni belokranjski deželici v gospn-darsko-kulturnem in tujsko-prometnem pogledu. Kakor v Črnomlju so zbrani razen sreskega načelnika. župana in narodnega poslanca šo drugi zastopniki javnega življenja (sodišča, šole. cerkve). Tehtne besede =*> govore, debatira se in sklepa. Naj bi bilo obilo sadu! Tudi lega Metlike na mali planot! in v bregu ob državni cesti Karlo-vec—Novo mesto je zanimiva. Daleč nazaj gre njen sloves. Grad. komenda. mostna hiša in drugo so stari pomniki. Do odhoda v Ljubljano ie še časa. junijski dan nebeško lep. okolje vabljivo. Hajd k proslavi desetletnice Prostovoljne gasilske čete v Božakovem. Tam doli na brežini ob Kolpi leži ta idilični kraj in raz višinico se ti pokazuje. ko se obrneš, ves polkrožni ho-ricont Bele krajine gledan tukaj od nasprotne strani kakor s Kumpmatla in Kota. Načelnik gasilske čete pozdravi vse navzoče in posebej nas Ljubljančane. Odzdravim mu. V prijetni družbi. Hitro, hitro mine čas. Ah. ne bo ga več pri nas! Pred Hranilovičevo in Makarjevo hiso v Metliki živahno slovo in naše vozilo se spusti v tek po cestnih serpentinah in vzpetinah mimo Lokvice in Suhorja. Pod nami tone pokrajina v večnem miru in tajin-stvenosti. niža se in niža, m? pa smo že prispeli vrh Gorjancev, na Vahti smo. Veselo razpoloženje vlada med sopotniki, avto zavija nizdol proti Novemu mestu. Bela Krajina vabi. Res, Gorenjska je veličanstvena in čarov i ta v svojih planinah in dolinah, a Dolenjska je mična in vabljiva v valovitosti svojega gričevja in pod-olja. Mnogo prirodnih lepot je tam. T njenih mestih in gradovih, pomnikih stare slave, veliko zanimivosti. Pa tudj modernih pridobitev ne manjka. »Pridite tudi med nas na pojrM in po-menek«. slišim še klic izza Gorjancev, končujoč r znani melodiii: »Polnce gnrko Tukaj nam sij«*. Trta ljubo Gor se ovije. Vince z srore Greje srce...« Dr. Fran Ogrni. Nova tajna lepote: PRENOVITEV POČRNELIH ZOB. Tisoče oseb je opustilo neučinkovito metodo čiščenja in prevzelo čiščenje s KOLYNOSOM. Zadostuje majhna količina Kolynosa na suhi ščetki. Takoj izginejo madeži, mikrobi, ki povzročajo kvarjenje, so takoj uničeni, a Vaši zobje se bleste kot biseri. Negujte svoje zobe s Kolynosom, in oni zadobe nov blesk in naravno belino, ki polepšuje Vaš nasmeh. KOLYNOS PASTA ZA ZOBE Makstm Gorki: Sestra Dora Osem jetičnih ljudi — zelo samovoljnih ljudi: temperatura zrase za dve> tri stopi, nje, pa so čisto iz sebe od strahu in jeze. Sestra Dora, neznano katere narodnosti •— včasih se izdaja za Estlandko, drugič spet za Korejko — je stregla v nekem sariatoriju na Krimu osem bolnih ljudi. Kadar je govorila rusko, je bilo to s tatarskim ali armenskim naglasom. Visoko zrasla, močna, vitkih nog, se je gibala urno in ljubko. Imela je dobrodušen obraz, rdeče, mcsnate in smehljajoče se ustnice ter velike, čudovito sive oči. Kadar je bila zamišljena, so postale njene, v praznoto uprte oči, motne ter njen po_ gied svinčeno težak in odrevenel. Bila je nepismena in neumna, zlastj tedaj, če se je hotela kazatj razumno. Bolniki so jo imenovali — četudi ne popolnoma primerno — -prismojena Dora«. Toda debelušna Dora ni bila nič užalje_ na, smehljala se je še nadalje in stregla bolnikom kakor mati svojim otrokom. In kadarkoli so jetičniki poželjivo tipali njeno dzravo telo, polno življenja, s svojimi suhimi potnimi rokami, je mirno odrivala prepotne, mršave roke umirajočih, rekoč: »Ne smete se raznežiti, razburjenje vam škoduje.« Za njeno naklonjenost so se vztrajno borili trije moški: branjevec, neki polir in neroden, čokat ribič, ki je bil vdovec. Vse jih je mikala Dorina čvrsta lepota, njena sila. neutrudnost in njen uravnovešen značaj. Vsak izmed njih bi imel rad to mirno, krotko človeško bitje za vse življenje za svojo tovarišico Toda njeno razmerje do moških je spominjalo na svobodnega | bogataša, ki dobro ve, kdaj in kako svoje premoženje najboljše zapravlja. Odklanjala je svoje snubače z enakim mirnim smehljajem, s kakršnim je sprejemala neskončno trmo bolnikov ter zavračala njihovo nadležno ljubezen. Bilo ji je toplo celo take dneve, kadar je burja žvižgala za okni in je megla obje_ mala v svoje snežnobele roke sanatorij, malo stavbo na hribu, kjer so v odeje in plašče zaviti bolniki kleli slabo vreme. Ponoči, ko nas je bila vse položila k počitku, je Dora ovila svojo glavo s črno ruto, zataknila rdečo rožo ter stopila ven na teraso, kjer je, pod mojim oknom klečeč, pogled uprt proti nebu, do'go časa molila in zdihovala. »O, sveta mati božja... Naš odrešenik! In tudi ti, sveti Nikolaj... Za poezijo ali liriko ni bila Dora niti najmanj navdušena. Cvetic nj marala, ker je zaradi njih v bolnišnici večkrat nastal prepir. Ko se je nekoč na jetiki umirajoča žena radovala na lepoti neba in zvezd, je Dora napravila konec njenemu navdušenju z nastopnimi besedami: »Nebo je jajce...« Dospel je deveti pacijent. S težavo in brez sape je stopal po stopnicah do terase ter rekel, oprt na bergljo, Dori: »Jaz sem vrl dečko, mar ne?« To je rekel otožno, vendar nekako zabavno. Smehljajoč se. je ogledoval životno dekle. jO, kako ste zdravi!«, je hropel hlastno hlipajoč. »Kaj ne, Vi me boste ozdravili?« »Seveda«, je odgovorila Dora, izgovarjajoč besedo z armenskim naglasom. Njegov obraz je bil rumen, oči lokave kakor mačje, nos ukrivljen in pod njim črno ble**~ brki — ironičen in zloben obraz. Od tistega dne naprej je bila Dora tudi napram nam bolnikom nenavadno spreme" njena. Pozabljala je naše prošnje, sobo je pospravljala le v naglici in površno, na pritožbe in ugovoTe je trdovratno molčala in njene sive oči so bile videti opojne. Kakor da je postala gluha in slepa, je strmela brez prestanka na teraso v ono smer, kjer je ležal težko sopeč in kašlja-joč mladi dijak Filipov .podoben sovi. Kadar je utegnila le za trenutek, je takoj tekla k njemu in po sončnem zahodu je zginila v njegovo sobico, odkoder jo je bilo le težko priklicati. Ležal je v zadnjih zdihljajih. Umrl je na kaj nenavaden način: vsakogar je zasmehoval, šalil se je in poskušal žvižgati operetne melodije, kar pa mu je zabranil kašelj. Na njen je bilo nekaj izumetničenega, zakrknjenega. da, celo ciničnega, toda vse je delal z nekim okusom. »Kako Vam ugajajo te majhne budalo-sti, tovariš?«, me je vprašal, mežikajoč s svojimi mačjimi očmi. >Kako Vam ugaja vse to: dan, noč, rojstvo, ljubezen, znanost, smrt, kako? Zabavno, kaj? Zlasti zanimivo za šestindvajsetletnega človeka — zdaj govorim o sebi ... Dora!« Nekje se je oglašal žvenket posode in škripanje oprave. Pojavila se je Dora in čakala tiho in prestrašenih oči na želje, lri bi jih izrazil ta človek. »Vi — moja dobra prijateljica, prinesite mi grozdje, pa hitro,« ji je ukazal, meni pa rekel: »Popolnoma neinteligenten, da, celo top stvor.« Bolnike je sovražil in zbadljivo zasmehoval slabe strani ljudi. Tudi njega ni nihče mogel trpeti. Z menoj se je spoprijateljil, ker je ljubil literaturo, in to naju je zelo zbližalo. »Literatura je ena izmed najlepših iz-naidb človeka deial in si hladil ustnice z belim jezikom, »čim dalje se življenje odmika, tem boljše ...« Imel sem občutek kakor da ne umira toliko na jetiki, kakor na nekakšni težki duševni rani. Umrl je šesti npetdeset dni po svojem prihodu v sanatorij in bledel umirajoč: »Fima... vse življenje... le tebe ... tebe ljubim ... jaz ... večno ... ofa, Fimodka ...« Sedel sem ob njegovem vznožju na postelji, Dora pa je potrta stala tik njegove glave. Ihtela je in gladila s svojo široko dlanjo lase umirajočega. Pod pazduho je držala nekakšen zmečkan zavitek. »Kaj to pravic« me je vprašala in se ne_ mirno zravnala. »Kdo je ta Fima?« »Na vsak način kako dekle ali žena, ki jo je ljubil in jo še ljubi.« »On? To Fimo?« je vprašala Dora gla_ sno in prestrašeno. »Saj ljubi vendar mene! Od onega trenutka, ko je prišel sem, je ljubil le mene...« Poslušala je še malo časa blodnje dijaka Filipova, končno pa je dvignila svetle obrvi, obrisala si s predpasnikom objokani obraz in mi vrgla zavitek na kolena, rekoč: »To je njegovo: hlače, srajca in čevlji.« In je tiho odšla. Približno dvajset minut pozneje je pre nehal dijak Filipov s svojimi blodnjami. Resno in nepremično je gledal na črni štirikot okna v beli steni, zdihoval je in hotel — tako se mi je videlo — nekaj povedati pa je padel vznak jn njegovo usločeno mršavo telo se je mirno stegnilo. Odšel sem, da bi poiskal Doro. Stala je na terasi in gledala v daljavo na nebo in morje, ki 6e v temi nj moglo videti. Obrnila je svoj široki obraz k meni. Izne-nadil me je sirovi izraz, ki sem ga zapazil na njenih potezah. »Mrtev je, Dora, pridite in ga oblecite.« »Nočem.« Premikala je nogo som ter tja, kakor bi mendrala pljunek. »Nočem«, je ponavljala., »ne maram g« videti. Le pomislite, kakšen človek je to bil! Govoril mi je, da ljubi Ie mene in pri tem ...« »Pa ste vendar videli, da je umiral.« »To pač, pa kaj potem? Seveda sem to videla, saj vendar nisem slepa. S svojim poslednjim denarjem sem mu kupila pe_ rilo... 2e takrat, ko je prišel k nam, sem vedela, da bo kmalu umrl. Vsi so smrti zapisani. In zakaj me je varal? Jaz, mi je rekel, nisem nikdar nobene ljubil. In zdajci... umri, toda ne varaj ...« Govorila je s tihim glasom, kakor da sploh, ne ve, kaj pravi. Nenadoma je bolestno, zaihtela, kakor da je izpila čašo nekakšne vroče pijače, ki je opalila njena usta. »Pridite, Dora!« »Pojdite, oblecite ga sami, če st« tako dober človek. Ne grem. Nočem. Mar mi bil v zabavo?« >Ne znam oblačiti mrličev...« »Kaj me to briga! Zame je tujec.« >Da, saj je vendar — umrl.« »Vem, ne prigovarjajte mi. Ne maram ga videti. Ne smel bi me varati...« In ni šla, da bi oblekla mrliča. Ostala je na terasi. In ko sem stal pri dijaku FilL povu, sem zaslišal pritajen jok. Odhitel sem na teraso. Vsak človek ima svoje težke, vroče solze — in take solje je zdaj pretakala Dora. Na tleh klečeča je tolkla z glavo ob ograjo, jokala in tarnala, med tem pa ®o ji vrele skoro neumljive in nenaravne besede: »Varana . . ti moj ... straSni ... moj otročiček... moj nepozabni otrok.. .< GOSPODARSKA POLITIKA ZA MALEGA ČLOVEKA Poročilo bivšega ministra dr. Slavka šečerova na kongresu Jugo-slovenske nacionalne stranke o potrebah našega gospodarstva Na važnem in krasno uspelem kongresu JN8 je v imenu Btranskinega vodstva govoril o potrebah in smernicah naše gospodarske politike priznani gospodarski strokovnjak bivši minister dr. Slavko Šečerov. V glavnem je izvajal: Potreba načrtnega gospodarstva Naša gospodarska politika mora kreniti »a nova pota in poseči po novih metodah. Dobiti mora značaj načrtnega gospodarstva. Dosedanje delo na področju agrarnega, trgovskega, carinskega in ostalega gospodarskega zakonodajstva v naši državi priča, da ni bilo dovolj sistema in ne dovolj razumevanja za osnovne gospodarske Pro" fcleme. Četudi je to zakonodajno delo bilo velikega pomena za ustvarjanje enakih pogojev gospodarskega udejstvovanja vendar kaže osnovno pogreško. da se v njem ne vidi jasen pravec. premišljen sistem. To velja v enaki meri ra zakonodajstvo. ki je stalo pod vplivom parlamentarnih predstavnikov. kakor za ono. ki je bilo izvedeno izven parlamentarnega vpliva Za primer naj navedem, da hi bilo moralo agrar-no zakonodajstvo stvoriti malega kmeta lastnika ter ga usposobiti za življenje v resnici pa so nastali mali posestniki. po večini zaknpci. ki so še danes bre7 zajamčenih bitnih pobojev za napredek V trgovinskih pogodbah se enkrat zaščiti industrija. drugič kmetijstvo tretjič zopet samo ta ali ona posamezna panoga našega gospodarstva. Plično je tudi v drugih panogah gospodarske politike. Skrajni ča? je. da v gospodarski politiki prenehamo s tavanjem in da si pridemo čimprej na iasno. kakšno obeležje naj ima naše narodno gospodarstvo in po kakem načrtu naj se stremi k dosegi osnovnih ciljev naše gospodarske po!?t?Ve. Vloga naše industrije Naša gospodarska politika mora nositi obeležje kmečke nacionalne in socialne politike. To obeležje mora biti merodajno za njeno vodstvo. Pri tem se moramo zavedati da tvori tudi industrija nepogrešljiv del našega narodnega gospodarstva. 0n3 zaposluje naše prebivalstvo, ki se je poprej izseljevalo v tujino, kar mu Je sedaj onemogočeno. Ona mora tudi predelovati naše agrarne in druge surovine. Stati mora v službi tehničnega napredka in narodne obrambe, tega najvišjega cilja naše narodne in državne zajednice. Ona mora končno razvijati in izpopolnjevati izkoriščanje vsega našega prirodnega bogastva. A kljub svojemu velikemu pomenu za življenje našega naroda bo ostala industrija še za daljšo dobo manjši sektor v našem narodnem gospodarstvu. Naša gospodarska politika mora v prvi vrsti služiti povzdigi kmetijstva in zaščiti kmečkih interesov. Ta naloga predstavlja vsaj za enkrat še večji, pomembnejši in osnovni del naše gospodarske politike, kajti največji del našega prebivalstva je in ostane vezan na selo in Kmečko gospodarstvo. Naš cilj mora zato biti. da dvignemo materialno blagostanje in duhovno moč najštevilnejšega našega stanu. kajti samo s povzdigo kupne moči kmečkega prebivalstva si bodo mogli hitreje opomoči tudi d mri stanovi obrtniški, trgovski in ne v zadnji meri naša domača industrija. Agrarna reforma Predvsem moramo okrepiti in zaščititi kmečko posest pred propadom In to. v kolikor je potrebno tudi s posebnimi zakoni. Afrrarnc reformo je treba razširiti, že dodeljeno zemljo vendar že enkrat izročiti v def?n?t?vno last agrarnim interesentom in dobrovoljcem Za polovico bo treba znižati sedanjo odkupno ceno za agrarno zemljo, ker je oadla tudi cena kmetijskih proizvodov. 7 notranjo sistematično izvedeno kolonizacijo je treba razširiti nacionalno posest v obmejni!1 predelih Baz&elžltev krstov se ne $n*e več odlagati Najnujnejši problem naše agrarne politike pa je razdolži+ev kmetov Vaša stranka mora v interesu nacionalne solidarnosti in Iz zgoraj navedenih razlogov osvojiti za reševanje tera problem-« naslednji d v« na čeli- t. vprašanie kmečkih dofe kmečkega dolga, ke' so prevelike obresti nepravično m protizakonito povečale to glavnico tako da je kmet d°nes ve? dol žan kakor je bH ob najetiu pcsojila čeprav je dolgo dobo plačevl obrosH On«j»->č<»r> «e položaj v onih pol rajinab, kjer j" mz^it zadružn? kredvne zakone Često ce dogaja, da ti'" k^nJfiJ \jva\n fcorupo??o preko arf-n?ctfor»;ie ?n noi't"čn>ii Hud? samo da nrt>nih nrlvHHlev, kj niso v r->'-or.j ;n kf pfc domač« kanitaf ne more ("oh"' Zato vj*;mo. da je po vseh ^r^-^vih Mor ie v veei; meri investiran tu?? 1.71 pifl Mmn on izvor precejšnjega dela konirv^iie Ver mu n' mar za dobrobit drži-v kateri so ude^stvuje Od zedinjenja do danes smo imeli tudi pri nas razne afere ki so vezane na delo tujega velekapitala. Nai omenim samo aferi Naz;rno lTkorisč^nje naših l-onznrnontoi- po voliken- Ir^nftTtu v «>'eV ni 'pdustrir je oripomoglo svoj del k obnbožanjn mr,Jčanstva in kmečkega pre-Vvl«tri- 7last> velia fo za ^roivodino Tuj' relekarital upropašča s svojo neusmiljeno konkurenco v veliki trgovini tisoč' na=iv ohrtn;kov ?n trgovcev. Tisoči nn dolavcev izgubljajo svoje zdravje in svojo delovno silo v rudnikih svinca, bakra in premog. keT ni poskrbljeno za nje •'a primer ;nvalidnosti. onemoglosti ali obolelosti. stranem tujega kapitala Naša gospodarska politika je bila na-nram tujemu kapitalu tako uslužna in ponižna da mu je daiala ugodnosti in privi-'egije ki bi jih dotični kapital pod nobenimi nogoii ne mogel dobiti v svoji domovini Vi moramo zaradi tega stremeti za tem. da omejimo tuji kapital na njegovo pravo vlogo v našem narodnem gospodarstvu in Ijajo. Potrebni so zlasti naslednji ukrepi: 1. Privilegiji, dani tujemu kapitalu, se morajo ukiniti, čim je potekel njih prvi rok, in se ne smejo podaljšati, ako lahko isti posel Izvršujejo domači ljudje z domačim kapitalom. 2. Novi privilegiji se smejo dajati In stari podaljševati samo v primeru, ako nudi tuji kapital jamstva, da bodo plodovf njegovega dela ORtali v državi in da bodo v prvi vrsti koristili našemu narodnemu gospodarstvu. a Privilegiji se morajo ukinit? takoj, ako se tuji kapital zaloti pr? zlorabah, ki škodujejo našemu narodnemu gospodarstvu ali rušijo ugled naše države. 4. Uvede naj se stroga kontrola nad kar-tell. tako da se bo onemogočilo vsako Izkoriščanje konzumentov. 5. Davčna zakonodaja se mora spremeniti. pr? čemer naj se progresivno obdavčijo zlast? veliki dohodki, ki so v glavnem v rokah tujcev. 6. Tuj? kapital se mora posluževati Izključno naših domačih delovnih moči. k? se morajo zaščititi z določitvijo minimalnih mezd. 7 Narodni poslanci In senatorji ne smejo biti člani podjetij, pri katerih je udeležen tuji kanltal. 8. Čimprej je treba sprejeti zakon o kontroli nad zavarovalnicami. Finančna hi denarna politika V finančni politiki moramo stremeti za dosego resničnega ravnotežja v državnem gospodarstvu. Javni kredit je treba dvigniti In utrditi z ureditvijo letečih dolgov. Prihranki v državnih izdatkih naj se dosežejo z reorganizacijo in poenostavljenjem državne uprave, zlasti z odpravo dvotirno-sti. S sistemiziranjem uradniških mest in z zagotovitvijo uradniške stalnosti in eksistenčne možnosti se bo dosegla večja plo-donosnost uradniškega dela. Referent je dalje govoril o finančni in gospodarski politiki sedanje vlade ter na^ štel mnogo konkretnih primerov. Nato je razpravljal o naši valutni politiki in svaril pred iluzijami, ki 6e ne dado držati. Zlata vrednost dinarja po zakonu z dne 11. maja 1931 je bila opuščena že v avgustu istega leta in že v januarju 1932 smo se s tem, da smo priznali prim v višini 28.5 odstotkov stvarno oddvojili od zlate vrednosti Notranjo vrednost dinarja vzdržujemo predvsem po zaslugi deviznih predpisov in stroge kontrole. Nadaljnje vodstvo naše denarne politike stoji pred vprašanjem, ali naj prilagodimo vrednost dinarja njegovi mednarodni kurzni vrednosti, ali pa naj ga čuvamo na njegovi sedanji notranji vrednosti, to je na višini cen, ki so danes v državi. Razvoj dogodkov v ostalem svetu govori za prvo rešitev. Tudi pri nas že opažamo. da se notranji nivo cen dviga in se polagoma približuje zunanji vrednosti dinarja. Kakor so to storile skoraj vse druge države, bo potrebno in koristno tudi za nas. da svoje cene prilagodimo pravi vrednosti dinarja, kar bo močno poživilo vse naše gospodarstvo. Pogoji za po2Ivl]en|e našega gospodarstva Glavna gospodarska naloga naše stranke mora sploh biti ta. da z vsemi sredstvi poživimo narodno gospodarstvo. Narodna banka mora razširiti kredite, kakor je to potrebno v času razmaha poslovnega življenja in novega gospodarskega zaleta. Znižanje obrestne mere naj usposobi naše gospodarstvo za konkurenca Z ureditvijo kmečkih dolgov in ukinjenjem izrednih zaščitnih ukrepov za denarne zavede se mora obnoviti normalna cirkulacija kredita. S posebnim zakonom o nadzorstvu nad denarnimi zavodi se morajo onemogočiti zlorabe in slabo gospodarstvo, obenem pa učvrstiti nacionalno denarništvo In omogočit? hitrejše ustvarjanje nacionalnega kapitala. Razvoj domače industrije naj se podpre z organiziranjem industrijskega kredita In eventualnim osnovanjem industrijske banke. Javna dela je treba postaviti na zdravo osnovo. Ona morajo služiti v pasivnih krajih tudi cilju, da se prehrana teh krajev ne izvršuje več v obliki milošHne, marveč v obliki zaslužka prebivalstva. Gospodarski svet Načrtno izvajanje in izpopolnjevanje našega gospodarstva, načrtna preorijentacija našega kmetijstva se ne moreta uspešno izvajati. ako se ne pripelje v življenje ustanova. ki jo je Jugoslovenska nacionalna stranka že nzakonila. ki pa v praks? še ni izvedena. Za načrtno Izvajanje naše gospodarske politike je potreben Gospodarski svet in naša stranka se mora zavzeti z vsemi močmi, da se ta važna institucija čimprej realizira. Pomanjkanje postelj in socialna služba v naših bolnišnicah s« država. Obresti za konvertirane dolgo- 1 da posebno pobijamo zlorabe, ki se pojav- 2e zadnjič smo opozorili na članek prof. dr. Alojza Zalokarja »Pomanjkanje postelj in socialna služba ▼ naših bolnišnicah«, ki ga je prinesla zadnja številka »Zdravniškega vest-nika« in ki prispeva nekaj uvaževa-nja vrednih misli k reševanju našega osrednjega zdravstveno-socialnega vprašanja. Osnovne misli članka povzemamo v kratkem izvlečku: Eno izmed možnosti kako bi se dalo doseči vsaj trenutno olajšanje težkega stanja po naših bolnišnicah, nam nudi takozvana socialna služba. Naš zakon o bolnišnicah govori o tem v paragrafu 18. ki se glasi: »Javna bolnišnica mora skrbeti ob sodelovanju javnih ustanov in zasebnih družb tudi za socialno pomoč nepreskrbljenih bolnikov. ko se odpuste iz bolnišnice. Natančnejše odredbe o teh dolžnostih predpiše minister za socialno politiko in narodno zdravje.« Ta paragraf v grobih obrisih podaja ono nalogo zdravstvenega skrhstva. ki je drugod znana in tudi že organizirana pod imenom socialna služba bolnišnic. Pri nas niso bil? še izdani predpis? za izvrševanje te službe ali pomoči, a na podlagi tega določila bi se dala preprečiti marsikatera nehumanost ?n trdota, ki izvira iz pomanjkanja bolniških postelj. Pri nas je o socialni službi prvi pisal dr. Sv. Stefanovič v Srpskem arhivu že leta 1929 Kakor nam priča razvoj bolniške službe v • inozemstvu, je taka služba v resnici koristna. Po smernicah, ki jih je sestavil nemški posvetovalni odbor za javne bolnišnica. je bistvo bolniške službe v naslednjem: Bolnik, ki se zdravi v bolnišnici, se čuti iztrganega iz običajnega življenja. Muči ga skrb zase in za družino, dobrodelnih ustanov in različnih podpornih možnosti ne pozna. Zdravniško in strežniško ogfbje se zanima Ie za ona zdravstvena vprašanja ki prihajajo neposredno v po-štev. ne pozna pa njegovih privatnih, gospodarskih in socialnih razmer. Zaradi tega je zdravljenje enostransko in ostane samo polovičarsko, ker se za dosego popolnega ozdravljenja ne izrabijo vse možnosti, ki leže izven bolnišnice Zdravnik v bolnišnic? mora računat? s poklicnimi družinskimi in gospodarskimi posebnostmi pacienta, da lahko stavi pravilno diagnozo, da lahko odpravi vzroke bolezni ?n izrabi vse socialne momente v korist zdravljenja Z uporabo socialnih momentov za dosego popolnejšega zdravljenja se gospodarsko razbremeni nega v bolnišnici. Najprej se znatno skrajša doba zdravljenja v zavodu in preprečijo se nepotrehni sprejemi V socialni skrbi izven bolnišnice (odprta socialna skrb) ki mora bit? v neposredni zvezi z zavodsko skrbjo se najdejo načini, kako se bolniku ceneje, pa kljub temu njegovemu stanu primerneje pomaga k ozdravitvi v domačih razmerah Odprta socialna skrb je produktivnejša in pomaga štediti Ona lahko poskrh? tudi za to. da se bolnik po odhodu Iz bolnišnice ne zanemari in da ne ograža svojih domačih Bolniška socialna služba tvori torej zvezo med bolnikom in njegovo družino ter ja-ča zvezo med zdravnikom in sestro na eni ter bolnikom in njegovo družino na drugi strani. Tako postavlja most med javnim skrbstvom In bolnišnico ter s tem služi spajanju individualno-medicinskega in socialnega dela. Od socialne službe imajo ogromne koristi bolniki njihove družine in družba. Našim razmeram primerno organizirana socialna služba ▼ bolnišnicah bi brez dvoma znatno olajšala pomanjkanje postelj. Goldmann. eden najbolj zaslužnih pionirjev socialne službe, je n. pr. ugotovil, da je leta 1925. v Kielu prihranil z delom ene same sestre, nastavljene za to službo, 78.000 mark. ker se je na ta način preprečilo nepotrebno oskrbovanje bolnikov po bolnišnicah. Na Dunaju je uvedena bolniška socialna služba v Wilbeminespitalu v XVI. okraju in v neki otroški bolnišnici. Paciente. ki ne potrebujejo stalnega zdravniškega nadzorstva, ki pa so še potrebni nege. oddajajo v domove, v katerih stane oskrba dnevno le štiri šilinge, medtem ko stane v bolnišnic? 10 šilingov. S tem dosezajo znatne prihranke, dobiček pa imajo bolniki, k? se lahko ceneje in bolje zdrav?jo. pa tudi bolniški" fond?, ker lahko racionalno izrabljajo svoje sredstvo. V naših razmerah, v katerih moramo stokrat obrniti vsak dinar, preden ga izdamo za bolnika, in v katerih žalibog igrajo veliko vlogo prečudni nazori o vrednosti ljudskesra zdravja, bi bil takle gospodarski uspeh socialne pomoči lahko dovolj prepričevalen. da bi prisilil odločujoče faktorje, naj proučijo vprašanje te vrste bolniške službe. Če jim ni do tega, da bolniku olajšajo njegovo trpljenje, pa naj bi vsaj računal? s tem. da štedijo z javnimi sredstvi Kdor je toliko okostenel, da ne more slediti razvoju socialnega življenja in modernizaciji obrata v bolnišnicah. naj bi bil dostopen vsaj tem gospodarskim, strogo materialnim prednostim moderne socialne službe. V naši državi je značaj bolnišnic v ozki odvisnost? od značaja mesta, v katerem se bolnišnica nahaja, in pa od značaja teritorija. za katerega mora posamezna bolnišnica skrbet?. Značaj holnišnic v Beo-srraau Zagrebu Rkoplju. Banjaluki Splitu Je zaradi odvisnosti od zaledja jako različen. Družinske. soc?alne ?n gospodarske posebnosti prebivalcev, organizacije privatne dobrodelno**; ?p 5e mars;katera drusra okol-nost zahtevajo da se jim socialna slnžba prilagodi Smotrno in realno se da ta služba zasnovati le z npoštevaniem lokalnih in pokrai;nsk?b posebnosti. Zato n? dobro, če b? v sm?slu nraorafa 18 zakona o bolnišnicah pre**ni*->l m?n?ster navodila za socialno službo Nnibol?e b? to delo opravil ban posamezne banovine, ki pozna sam svo?n delovno oodročie ?n svoje ljudi ter ?ma na raznola"o svetovalne k? po zrasli z doma-^T-iiojn v eno skupnost. Pri hemoroidih Tzlatl «1I), zapeki, vrtoglavosti, povzročeni po za-gaten?n. prinaS* uporaba ^ANZ-JOSEFOVE grenčloe irijetno olajšanje On Mfč. h. Učitelji defektne dece na poti po ČSR Brno, 27. junija. Dospeli smo v Brno. Na kolodvoru so na« pričakovali zastopniki zavodov za defektne otroke in CJ-lige. Bili smo prijetno iznenadeni. ko nam je segel prvi v roke rojak univ. prof. g. Rostobar. Oficielni sprejem je bil v čakalnici II. razreda. Tu smo se seznanili tudi s Slovenkami, ki žive v Brnu. Bili smo teh naših slovenskih gospa prav zelo veseli. Po pozdravu In presrčnem sprejemu smo se takoj odpeljali v Dom za pohabljence, kjer smo imeli pripravljena prenočišča. Dom je ena najlepših ustanov v Brnu. Zgrajen je bil leta 1932. Ustanova stoji na prekrasni legi Hiše so urejene najmodernejše. Tla in stopnišča so pokrita z gunri-jem. Bolniki leže v prostranih sobaJi. pri katerih so pokrite terase, da morejo ležati tudi na svežem zraku. Ustanova ima vsakršne pripomočke za odpravljanje telesnih napak. Tu se poslužujejo vseh naprav sodobne medicine, da pacientu vrnejo, česar ga je oropala narava. Otroci imajo tu svojo šolo. Večina njih leži v posteljah in tako se tudi vrši pouk. V tej šoli deca popolnoma nič ne zaostaja s snovjo. Obdela se običajno isto kakor na normalnih šolah. Je pa ta šola velikega pomena za otrokovo dn-ševnost. Otrok, ki se mora lečiti v takem zavodn. bi uvidel. da ne more slediti zdravi deci. ker je ves bolan in nadložen. Tu pa ka,r naenkrat opaža, da tudi on nekaj zmore, čeprav so mu udi pohabljeni Saj se v tej šoli izučijo pisati in opravljati vna dela tudi taki pohabljenci, ki jim manjkata, obe roki. Uradnica brez desnice dela z levi-eo vso tako spretno, da je v pisarni aH najboljših moči Najbolj nas je seveda zanimal oddelek pohabljenih otrok. Med malimi pohabljenci je veliko tuberkuloznih obolenj in rahitide. Za zdravljenje predvsem uporabljajo sončne kopeli. Zdravijo jih pa tudi ortopedično m klrurgično. Veliko teb otrok, ki bi ostali vse življenje pohabljeni, v teku časa popolnoma ozdravi. Zavod ima posebno dvorano, kjer se vrtijo filmi in so uprizarjajo gledališke predstave. Krasno je urejeno igrališče za deco. Otroci imajo poleg gugalnic in skakalnic tudi svoj vrtiljak, ki ga sami poeranjajo. Tu je najbolj živahno, v kino dvorani so nam vrtil? poseben film. ki nazorno prikazuje življenje v zavodu. Fibn si je v tej dvorani ocrledalo že nad Sn.000 ljudi. Ko sem gledal prekrasno ustanovo ter nam je direktor Chlup razkazoval delo v zavodu, sem nehote pomislil na naše slovenske pohabljence, ki ee nimajo prilike zdraviti v taki ustanovi. Pomislil na množico naših otrok, ki imajo ukrivfieno hrbtenico ter sedijo po naših Šolah! KoIiTto do-breea se naredi v taki ustanovi vsemu čkv v*štvn. b? bilo res treba vedet? vsakemu človeku, k? ima lopo telo bi zdrav« ude. Vedeti pa tndi vsem tistim, k? morajo skrbeti za zdravje In napredek naroda. FTlm, ki je bil poslan že skoro v vse države v propagandne svrhe. pride tudi v našo banovino. T"d' ob?šče jeseni našo državo sam direktor Chlup. da se seznani z našimi 00-c?a1n?m? ustanovam?. Direktor zavoda je obljubil, da bo priredil v tem času v nsSi državi tud? nekaj predavanj o skrbi In rdmvlienfn pohabljencev. Odlično smo bili sprejet! v zavodu za slepe v Brnu. Zavod je zelo obsežen ter je v njem okoli 140 slepih. V zavodu izdelujejo tudi učila za slepe, kakor tudi šolske potrebščine. Ta zavod ima krasno godbo in sicer na lok in pihala. Dirigira bivši kapel-nik kraljeve garde v Beogradu. Lepo je udeležence nagovoril direktor zavoda g. Vej-melik. Gojenci so zapeli našo himno in več češkoslovaških narodnih pesmi. Za sprejem se je v vznešenih besedah zahvalil inšpektor Veljko Ramadanovič. Nato smo si ogledali pomožno šolo in dečje zavetišče ki je najmodernejše, ampak takih zavetišč je na Mo-ravskem 80. Krona vsega je bil poset v laboratoriju profesorja Rostoharja. Vsi udeleženci so sledili njegovim izvajanjem z največjim zanimanjem. V Brnu smo se zadržali dva dni Prirejena nam je bila prijateljska večerja, na kateri smo se bratsko razgovorih. Vsem govornikom se je zahvalil g. Ramadanovič, ki je poudaril, da jugoslovanska delegacija ni dopotovala na Češkoslovaško uradno, marveč, da je to delegacijo napotil idealizem požrtvovalnih članov udruženja, ki se niso ustrašili ne daljave ne stroškov. Zadnji dan, preden smo odhiteli proti Pragi smo si r Brnu ogledali še moderno hiralnico. Da je tudi ta ustanova najmodernejša, ni posebej poudarjati V tej lepi ustanovi je tudi prostor za poročene ostarele pare. Ciganska sleparija Maribor, 3. julij* Ciganski spretnosti in rafkiiranosti je nasediio že mnogo ljudi, zlasti pa podeželsko Ljudstvo. Bojazen pred cigamd je tudi upravičena, ker so na glasu, da vse kradejo in temeijaito izkoriščajo lahkovernost ljudi z raznima coprnij&mi Edinstven primer 6e ,je dogodil posestniku Antonu Lam-pretu v Brezuli pri Racah. Preteklo soboto sta prišla k njemu dva aigana z lepim konjem m 0« nagovarjala, da bi zamenjal zanj svojo kobilo. Po daljšem barantanj« je na ponudbo pristal, ter piana izročil za konja svojo kobiio in še 300 dinarjev. Drugi dan sta prišla cigana ponovno k Lampredu trdeč, da imate ▼ gozdu zakopanih 200.000 dinarjev, ki so ukradeni in si jdh ne upata spravita v tmo-met, češ da so zakleta Nagovarjala sta posestnika, naj ta denar »odkupi« za 10-000 EKn. pozmeje za 4000 Din. Posestnik se je po daljšem barantanju uda] z zagotovilom, dasi bo dogovorjeno odkupnino 4000 Din izposodil, kar ie tudi storil. Njegova žena je šla naslednje jutro v gozd. kjer sta jo cagana čakala. Na vprašanje, če te denar prinesla jii je bil denar iz rok iztrgan nakar rta se cigana začela nrfcastiti in sta izginila v gozd. žena ie uvidtola. da Je na-*edla ki da bo nriSa donvn- brez dogovorjenih 200.000 dinariev Mož je zidaj zadevo prijavil račikim orožnikom, ki mrju vedujejo za prefrifisnimi cigana. Kraljestvo mode Vse iz platna Za poletje najbolj idealno tvorivo — Elatno, žanje letos takšne modne uspehe, akor že dolgo ne. Platnene obleke so pač najbolj hladne, najbolj osvežujoče in zato ni nič čudnega, da je staro, preizkušeno platno zopet enkrat zmagalo nad raznimi novimi poizkusi pralnih tkanin. Seveda pa se je medtem tudi platno samo prilagodilo današnjemu modnemu okusu in izpremeni-lo rvojo prvotno podobo v razne modne variacije. Tako smo dobili vzorčasto platno, različne vrste grobo tkanega platna in celo svilnato platno za popoldanske in ve« čeme obleke. V porozno tkanem platnu najlažje prenašamo vročino sončnih žarkov, ki se jiip izpostavljamo na kopališču. Nič čudnega torej, če je večina novih oblek »za sončenje« iz tega prijetnega tvoriva Najmanj občutljivo je seveda vzorčasto platno in je zato pač najbolj primerno za takšno obleko, ki v njej ležimo in sedimo na tleh in v pesku. Iz takšnega raznobarvno vzorčastega platna si zamišljamo tudi obleko za sončenje na naši skici Obleka je »predaj zapeta z barvastimi gumbi, hrbet je »rezan, život pa je ob vratu pritrjen ■ položeno progo, ki ji ovratnik z reverji daj« spredaj podobo koničastega vratnega izreza (I. skica zgoraj). Krilo iz grobo tkanega, naravnobarvnega platna se ob vsaki priliki izkaže kot posebno praktično. Nosimo ga po potrebi nad kopalno obleko, za izlete, za potovanja v poletni vročini ali za opravke v mestu, seveda vsakokrat v zvezi i odgovarjajočo bluzo. Posebno posrečena je kombinacija takšnega platnenega krila z bluzo in jopico iz vzorčastega platna. Reverje te ohlapne jopice in bluzin dečji ovratnik napravimo iz platna v barvi vzorca ali pa iz platna, ki je rabilo za izdelavo krila (2. skica). Tudi popoldne se lahko pokažete v lepi platneni obleki. V mislih imamo zlasti platno z raznobarvnim, nežno niansiranim vzorcem raztresenih šopkov. Ta vzorec je imel mnogo uspeha na najnovejših svilenih imprimejih in učinkuje tudi na platnenem tvorivu prav elegantno. Štirikotni izrez takšne mladostne obleke, ki jo predočuje naša skica, obdaja na treh straneh enobarven ovratnik, spredaj pa ga zaključuje šopek izrezanih cvetlic v barvi vzorca obleke. Enak šopek nadomestuje zaponko na gladkem pasu. Sicer pa je vsa obleka gladko ukrojena, le poldolgi rokavci so na ramenih bogato nabrani (3. skica). Bel poletni plašč je vedno eleganten in tudi praktičen, ker se poda k vsaki poletni obleki Toda bel volnen plašč se kaj hitro umaže m ga je treba dati kemično čistiti. Toliko bolj praktičen pa je plašč.iz belega platna ki ga enostavno doma operemo, kadar izgubi svojo snežno belinol Takšen plašč učinkuje še posebno elegantno in korektno, če ga izdelamo v ravnem, strogo »klasičnem« kroju. Edina koncesija modni domišljiji so okrogli reverji s prešitim robom, ki se skladajo z okroglimi zaklopka- mi na žepih in s prešitim robom dolgih, ravnih rokavov (srednja skica). Idealna noša za vitke in visoke postave je tričetrt dolga, zvončasta tunika. Tudi najnovejše tunike si zamišlja moda iz finega platna v lepi modni barvi. Kaj pravite MODNO PLATNO j manufaktur* k tuniki iz ažurno modrega platna, ki jo nosite k črnemu ozkemu krilu in ki je zato tudi okrašena s črnim metuljčkom pod vratom in s črnimi gumbi? Vsekakor velike pozornosti vredna modna novost, ki ima še to prednost, da je poceni! (predzadnja skica). Večerna obleka iz platna je nedvomno drzna zamisel, saj je platno že od nekdaj veljalo za bolj športno tvorivo. Vsi pomisleki pa se umaknejo, če vidimo to, v svoji preprostosti rafinirano obleko, ki daje lepi postavi mnogo neprisiljene mladostnosti. Spodaj močno razširjeno krilo te izključno poletne večerne obleke ima dva stranska dela, ki s premišljenimi šivi prehajata v koničast del na tesnem životu. Hrbet je gol, preprosti izrez pa poudarja zdravo barvo od solnca porjavele polti obraza in ramen (zadnja skica). Ruta za sončenje v zvezi s »shorts« ali hlačnim krilom nosimo pri sončenju slikovite rute za sonče-nje, ki odkrivajo ves hrbet in ramena. Tako obsevajo sončni žarki kar največjo ploskev najbolj enakomerno, kajti rute za sončenje ne poznjo naramnic, ki puščajo potem nelepe svetle lise na ožgani koži. Narisali smo dva najnovejša vzorca takšnih rut. Obe ruti zavežemo na tilniku s pentljo iz istega tvoriva. Prva je iz živobatvne surove svile in je ob vratu nabrana v pokončen volanček. Druga je iz temnomo-drega platna, koničasti izrez je spredaj zadrgnjen z živobarvno vezalko, ruta sama a je vsa izvezena s pikami različne veli* osti in v vseh mogočih barvah. Z* vedenje rabi debela volna. Zdravniška posvetovalnica Hvaležen. 1. To so običajni pojavi, posledica opisanih sprememb. Vse dogajanje v organizmu se preusmeri, kar se izraža tudi v živčevju. Opasnosti ni. Skrbeti je treba za redno dnevno mehko stolico. Hrana bodi lahko prebavljiva brez ostrih primesi in naj vsebuje v tem času dovolj sadja. Dobro je izdatno gibanje na svežem zraku in mlačne kopeli ter hladno umivanje tel<$a zvečer pred nočnim počitkom. Poleg tega priporočamo Valerijano v obliki čaja ali v kapljicah večkrat dnevno; če bi bile motnje težje, kombinirano z bromom. 2, Redne tople kopeli Vam morejo le koristiti. Vodi dodajte še malo soli ali pa kisa. Po kopeli pa namažite prizadeta mesta najbolje z ribjim oljem. Dosledno! Istra Omenjena zdravila ne preprečujejo samo napadov, oesto dovedejo do popolne ozdravitve. To ste mogli opaziti tudi iz dejstva, da so postali napadi čim dalje redkejši. Kvarnega vpliva od zdravil ni pričakovati, pač pa bi mogli pričakovati slabe posledice od čestih napadov. Torej morete biti v tem pogledu mirni. Govor se počasi razvija, kar je posledica preboljene bolezni. Razvija se mu pa, in to je dobro, čeprav počasneje. Z zdravili nadaljujte, morda t malo daljšimi presledki opazujte, kakšen bo uspeh. O priliki se oglasite. Noga Krivda je brez dvoma v prevelikem naporu. Tople kopeli v odcedku hrastovega lubja ali obkladki z jodovo soljo bodo učinkovali dobro. Seveda le ob primernem počitku. Hudega ni, za bodoče pa si zapomnite, naj bodo izleti primerni starosti. Črevesje. Z odvajalnim čajem si menda niste črevesja pokvarili, preje obratno. »Gnoj« tudi ni gnoj, marveč mislite v tem sluz, ki je znak, da obstojajo kataralne spremembe v črevesju, kar je verjetno posledica dolgotrajne zapeke. Vzrok vsem opi sanim težavam je zlata žila, ki se Vam je pojavila zaradi zapeke. Zato je potrebno, da pazite na redno stolico z odvajalnimi sredstvi Ako je stolica v redu, jih ni treba jemati, dalje pazite na snago okoli danke, torej redno izpirajte danko s hladno vodo. nakar jo namažite z vazelino. Hrana bodi čim enostavnejša brez ostrih začimb in dražečih snovi. Če v svojem poklicu mnogo sedite, morate skrbeti tudi za izdatne sprehode. L. I L. Po našem mnenju to ni astmatičen napad pri tako mladem otroku, marveč gre za trenotno nastopajoče krče glasila. Jasnost more podati le opazovanje. Poskusite z apnenini preparati, ki jih je mnogo na farmacevtskem trgu, poleg tega pa mnogo sadja. Če bi se ne izboljšalo, bo potem najbolje, da ga daste na opazovanje v bolnico ali pa na kliniko. Goričan — L]. Brez preiskave ni ničesar reči. Zato Vam na vsa vprašanja odgovarjamo, le to, da pojdite k zdravniku, če nimate denarnih sredstev, pa v bolnico. Mater dolorosa. 1) Jalovost po splavu je možna, je pa posledica vnetljivih sprememb v notranjih spolovilih. 2) Organske narave verjetno ta defekt torej ni, če se ne da nič ugotoviti. Posvetujte se osebno z zdravnikom o tem, na tem mestu tega ne moremo storiti. 3) Ta ovira se bo brez dvoma dala odstraniti. Le nikar ne obupajte! Gostilna v slona Neki gostilničar v Kaliforniji, ki dobro pozna okus svojih rojakov, je dobil dobro idejo, ki mu bo privabljala goste. Zgraditi je dal ogromen kip slona, tako velik da je v njegovi notranjosti uredil lahko cel gostinski obrat. Prostori tega izvirnega restorana so moderno in smotrno ure jeni, na slonovem hrbtu je tudi p.oščad za goste. Sto dvajset stopnic mora prestopiti gost, da dospe do jedilne sobe na tej terasi. Število posetnikov je bale od dne do dne večje, tako da postajajo žc vsi pio-stori pretesni. Aerodinamični vlaki Iz Bologne je dospel v Rim prvi električni aerodinamični vlak, ki je imel tri vozove. Takšni vlaki, ki vozijo z brzino več nego 160 km na uro, bodo v večjem obsegu še letos kot »rapidni vlaki« postavljeni v promet. S A. H Danes se zaSne v Podjebradih veliki mednarodni Šahovski turnir. Lista njegovih udeležencev s« glasi: dr. Aljehin (Francija). Eliskases (Aw»dja). P. Frydman (Poljska), Pire (Jugoslavija), Riehter (Nemčija), Rago-zln (SSSR), Stahlberg (Švedska), L. Steiper (Madžarska). Thomas (Anglija); is Češkoslovaške pa: Flohr, dr. Treybal, Menčikova, Opočensky, Zinner. Foltys. dr. FazekaS. Nadaljnja dva udeleženca bo določil t roma teh med mojstri Reififem. dr Skaličko in Pelikanom. Ta izločilni mateh je ravno v teku in bo končan šele tik pred turnirjem. Kot favorita v turnirju veljata bivši svetovni prvak dr. Aljehin in češkoslovaški prvak, velemojster Flohr- Dr. Aljehin bo nastopil tokrat prvič po izguba svetovnega prvenstva na večjem turnirju in bo gotovo dal vse moči iz sebe, da se v močni konkurenci uveljavi- Obenem bo zanj turnir v Podjebradih nekakšna generalna vata za Se močneje zasedenega ▼ Nottinghamu. ki začne že 14 dni pozneje- Flohrova udeležba v Podjebradih do zadnjega trenutka ni bila sigurna. Po nedavnem malem neuspehu v Moskvi ri je zaželel sicer neumorni češkoslovaški prvak, ki igra res skoro neprestano na turnirjih. upravičeno počitka pred tako močno borbo v Nottinghamu. Komaj se ga je končno le posrečilo pridobiti za sodelovanje na domačem češkem turnirju. Po rezultatih zadnjega Časa ima Flohr v Podjebradih menda še nekoliko boljše izglede za zmago nego dr. Aljehin. Za ostale nagrade pridejo po večini v poštev drugi inozemski zastopniki na turnirju, morda razen Thomasa. ki je na pravkar končanem turnirju za prvenstvo Anglije slabo odrezal in oČividno trenutno ni v formi. Naibolj zanima udeležba sovjetskega mojstra Ragozina ki doslej še ni igral na nobeni večji prireditvi v inozemstvu- Ra-gozin je poleg Botvinika danes najbrž najboljši sovjetski mojster Na podlagi uspehov na obeh mednarodnih turnirjih v Moskvi, mu je treba tudi v Podjebradih dati odlične izglede. Po papirni formi približno enake Šanse v turnirju imamo Eliskases, P. Fryd-man, Stahlberg, L. Sieiner in jaz. Homo no-vua na mednarodnih turnirjih je mladi nem-aki prvak Kuri Riehter. ki ga pa Nemci zelo visoko cenijo. Med Čehi je treba, razen Flobra. staviltj najvišje menda dr. Treybala in Opofenskega. ki sta oba dobro znana po številnih uspehih na mojstrskih turnirjih. Pa tudi vsj ostali bodo težki nasprotniki- Gdč Menčikova kakor znano, lahko vsakomur odvzame točko- Fohys, mladi prvak Moravske Ostrove, je dal že izredno lepe partije. Zinner, prvak Brna, je odnesel na manjših mednarodnih turnirjih ie visoke nagrade. Tudi bratislavski prvak dr. Fazekaš ie znan kot dober igralec. Da se morajo tako odlični mednarodni mojstri, kakor so Pelikan, prof Rejfif in dr. Skalička šele boriti za vstop v turnir, služi kot dokaz za visoki nivo turnirja- Vodja turnirja bo znani mojster podpolkovnik A- Pokorny- Igralni čas je določen od 8.30 do 12.90 dopoldne ln od 14.80 do 18.30 popoldne. Poleg mednarodnega mojstrskega se vnši istočasna v Podjebradih Se nacionalni češkoslovaški mojstrski turnir s 14 udeleženci, nadalje glavni turnir, ki bo imel v več skupinah celo 50 udeležencev, fei damski turnir. Vse te pritrditve organizira češkoslovaška šahovska zv»-za, ki ima danes v Podjebradih tudi svoj občni zbor. Protektorat nad vsemi prireditvami je prevzel ministrski predsednik g. dr. Milan Hodža. Za Šahovsko olimpiado v Monakovem, ki bo od 16. avgusta do 3. septembra, 6e je ee-daj definrtivno priglasila tudi Jugoslavija. Poleg nas in seveda Nemčije, sodelujejo še sledeče države; Avstrija. Brazilija. Bolgarija. Češkoslovaška, Danska, Estonska. Finska, Francija, Island, Italija Letska, Litva, Madžarska, Norveška, Portugalska. Ru-muntja. Švedska in Španija. Najbrž se bosta javili 5e tudi Švica in Holandska. Naše mer etvo Se ni dokončno sestavljeno. Razen dr-Vidmarja, ki igra istočasno v Nottinghamu, bodo menda v njem predvsem \si naši internacionalni mojstri: dr. Astaloš. Kdnig, Kostič, Pire. dr. Trifunovič in V. Vukovič, nadalje najbrž Schreiber in Broder; polag teh še dve rezervi. Igra se namreč na 8 deskah, dovoljena pa sta vsakemu moštvu dva rezervna igralca. * Mednarodni turnir v Zandvoortu na Ho-landskem, ki se začne 17. t. m- in konča 2. avgusta ima predvidene sledeče udeležence; dr. Euwe, Becker, Bogoljubov, Fine. Grunfeld. Keres, Maroczy, Spielmann, dr. Tartakover, v- d- Bo6ch. Landau in še en hoiandski mojster- Najboljši jugoslovenski problemski mojster g. Izidor Gross iz Karlovca slavi letos 70-letnico roisitva. Ob tej priliki je izdal prof-dr. Frelih v Karlovcu knjižico, ki vsebuje 150 najboljših jubilantovih problemov, nagrajenih na mnogih medn,- probl. turnirjih. Knjižica stane samo 12 Din, pri večjih naročilih Še s popustom. Naroča se pri avtorju Karlovac. Lisinskoga & v Vas j a Pin Pevec in železniški čuva] brez sreče Iz grenke mladosti pisatelja Maksima Gorkega Malokomu bo znano, da je lmel Makatm Gorki nekoč lep glas, ki mu je obetal kariero opernega pevca. V svoji mladosti ie je bil Gorki tesen prijatelj Saljapinov, ki je živel, kakor on, ▼ bornih razmerah in al je na enak način skušal z vsemi mogočimi poklici pomagati naprej. Nekega dne sta ae zmenila, da napravita pevsko preizkušnjo, ker sta nameravala stopiti v neki zbor. žirija je bila nad glasom Gorkega navdušena. Slavila je njegov krasni tenor, dočim je Saljapinov glas ocenila slabo. Toda iz pevskem kariere Gorkega m bilo nič. Med drugim je bil nameščen tudi kot Pol milijona za razveljavljeno zaroko Navzlic vsej previdnosti, ki jo je prakti-ciral 22- letni mister Cadell, sin angleškega polkovnika, s tem, da svoji zaročenki tudi ob daljši odsotnosti ni pisal zaljubljenih pisem, so ga sodniki sedaj obsodili na skoraj pol milijona dinarjev odškodnine. Razveljavil je namreč svojo zaroko z gdč. Kathleen Margareth Orr Thomasovo, hčer nekega stotnika. Sodnikom je na koncu priznal, da je storil to zavoljo tega, ker se je pojavila neka druga ženska na njegovem obzorju. Svojo nezvestobo bo moral kaj drago plačati. Kemalova hči — vojak V znamenjes da je v današnji Turčiji ženskam odprt vsak poklic, je poslal Ke-mal Atatflrk svojo pohčerjenko Sabiho Ha-numo v vojaško letalsko šolo v Eskišehirju. Prvi ženski letalski kadet v Turčiji postane po izpitih prvi ženski častnik turškega vojnega letalstva. železniški čuvaj. Nekega večera je morali straži ti na postaji nakopičene vreče moke. Nastal je silen vihar, ki je dvignil nad vrečami razpeto plahto. Gorki je splezal na vreče, da bi plahto popravil, pa ga je sunek vetra tredčtl s takšno silo na tla, da je obležal nezavesten. Vso noč je ležal v nezavesti v ledenem mrazu. Tedaj si je nakopal oboden je v grlu, ki ga je za dolgo časa oropalo glasu. Ko je začel spet govoriti, se je bil njegov lepi tenor spremenil v hripav bas. Ta se ni več spremenil. V neki svoji biografski povesti pripoveduje slavni pisatelj, da mu je v njegovi žalostni mladosti samo petje pomagalo preko mnogih težav. >čemu nočete Več s'užiti pni na«, saj vi dite, da opravljam skoraj vsa hišna dela sama.« »To je že res. ampak način, kako to delate, mi nI povšeči.« (>Tidens Tegn«); Janko Kat: MOLOM Socialno zgodovinski roman 36 Kmalu po pustu lete 1847. je rodila Marjetica sina. Župnik je ustregel njeni želji in ga krstil po očetu za Juliusa. Kakor se je delala sicer trdno, je bilo vendar tudi v njej nekaj ljubezni podobnega do lepega tujca, ki je odšel brez slovesa. Dozdevalo se ji je, da ga vsak dan bolj ljubi, odkar ga ni bilo več v Preboldu. Ko se je rodil otrok, je prenesla Marjetica vso ljubezen nanj in je dolge noči v polsnu prisluškovala ali še diha. Materinstvo je največji misterij, ki ne pozna ne jeze ne maščevanja. Isto je danes kakor je bilo takrat, ko so se podili prvi človeški tropi za hrano brez boga, brez govorice in brez denarja... XII. Razen Marjetičinega sinka ni prineslo mrzlo leto 1847. nikakršnih posebnih dogodkov. Letina je bila tako slaba, da je kmetom še za sol primanjkovalo denarja. Da ni bilo tvorniških geltakov, bi bili ljudje sploh pozabili, kakšen je denar. A stiska se je jela tudi v tvornici pojavljati. Zato je bilo nočrto delo ukinjeno ln odpuščenih tri sto delavcev, ki so ostali doma ter složno 2 brati in sestrami stradali, čakaje boljših časov. Pot med Dobravo in Peskrom se je to leto kar zarasla. Denar, ki si ga je bil Janez izposodil, da plača Siisstrunkovo menico, se m« je kmalu na- letel, vendar pa ga je spravil do Božiča spet skupaj. Še nikoli ni šel Dobravec na kakšno pot tako težko, kakor tškrat k Peskru, dasi je bilo tja komaj dober streljaj. »Kaj naj rečem Markcu?« je menca je pri vratih menil Janez. »Kaj bi rekli?« je dvignila glavo iznad šivanja Marjetica, še bolj sveža, kakor je bila prej. »Da nisem kriva, da je tako prišlo. Sicer pa vem, da ne bo vprašal.« »Če bi pa le?« je odvrnil bolj z zaupanjem kakor z vero oče in zavil za oglom. »Ko bi le...« je zavzdihnilo dekle. Toda zmajalo je z glavo. »Saj ne more!« Dobravca so pri Peskru prav hladno sprejeli. Kakor da je prišel k izpovedi, so se vsi, razen gospodarja Petra, porazgubili iz izbe. Roke so se tresle v zadregi Janezu, ko je odvezaval ruto z denarjem »Preštej, Peter!« je razgrnil Janez srebrnike po mizi. »Pa Bog ti povrni dobroto.« »Eh, kaj bi tisto, saj smo sosedi«, je odvrnil Peter, preštevajoč denar, vesel, da ga spet vidi, ko je že obupal, da mu ga kedaj vrne sosed. Dolgo je zlagal kovance na kupčke in jih prešteval, potem pa jih je odrinil na drugi vogal javorjeve mize in dejal: »Prav! Ako boš še potreboval, le pridi.« »Da bi bil prišel teden dni prej, ne bi bilo vsega tega«, je vzdihnil Janez. »Česa?« se je navidezno zavzet nagnil k njemu Peter, ki je prav dobro vedel, kam meri sosed s svojimi besedami. »No, vse sramote, ki je prišla čez našo hišo«, je pojasnil Janez in brskal smet z rožastega žametastega telovnika, na katerem je tekla svetla vrsta srebrnih gumbov. Svinjska procesija so jim rekli, bržčas zato, ker so bili naperjeni kakor siski pri prasiei drug za drugim. »Saj me prav za prav nič ne briga«, je poprijel za besedo Peter. »Kako pa je vendar bilo, ko vse mogoče govore jeziki.« »Kako je bilo?« je ponovil za njim sosed. »Saj to je tisto. Na Sadnikovi ohceti smo se ga nabrali. In on je izkoristil zase to slabost. A dekle neizkušeno, saj veš!« »A — a«, se Je začudil Peter, »da ni sama šla k njemu ?« »Kako sama? TI gobci nemarni!« se je razsrdil Janez. »Saj sem bil jaz z njo, ko naju je povabil z Grobije nazaj grede k sebi na požirek.« »Kaj si pa ti delal?« se je zavzel Peter. »Kaj nisi ničesar videl?« »Upijanil me je pretkani Žid«, je zaškripal z zobmi Janez. »Pa sem spal...« »Bog pomagaj, ker nima gospoda nobene vesti, kadar gre za kmeta. Kakor da smo živina, njim v zabavo«, je klonil glavo Peter. Jezen je pristavil: »Pa bi ga v graščini tožil.« Dobravec je zamahnil z roko: »Vrana vrani oči ne izkljuje. Kako pa dela mladi baron, kakor se čuje!« »Nas imajo v precepu kakor gada. Toda tudi ta gad bo nekoč usekal«, je udaril ob mizo Peter, da so glasno zažvenketali kovanci. »Ne bo!« je odmajal Janez, ki sta mu bili vzeli pijača in žalost ves pogum. »2e prej smo bili po-nižni. Zdaj pa le glej, kako nosijo pohlevno klobuke v rokah pred gospodo. Saj sem ga tudi jaz nosil«, je bolj zase pristavil. ŠTEVILNA NAROČILA za napovedano knjižno izdajo romana »Moloha« so nam omogočila dvigniti naklado knjige. Zato javljamo čitateljem »Jutra«, da smo znižali tudi ceno »Moloha« za 10.— Din. Kdor naroČi Kačev roman naravnost pri »Zemlji«, knjižni založbi v LJubljani, Rutarjeva 4-IL, dobi broširanemu za 90.—, v Celo platno vezanega pa za 40.— Din. Ne zamudite Izredne prilike za nakup krasne domače kBjfcet t&VTRO« Št. m. Te3eT!a, 5. YH. 1936. Krona Edvarda VIII. Prihodnje leto v maju bodo kronali novega angleškega kralja. Na glavo mu bodo položili krono, ki so jo za to priložnost popravili. Obred bo izvršil nadškof iz Car.terburyja Kačji kult - najstarejša vera Vez med svetom živih in mrtvih - Znanilka nesmrtnosti - Utelešeno zlo v svetopisemskih zgodbah - Kača prinaša srečo in varstvo proti sovražnikom - Spremljevalka bogov in junakov Spominska kapelica Nobene živali ne obdaja od pamtiveka toliko mistike kakor kače. Ljudem se je videla od vselej skrivnostna in nevarna. Celo njeno podobo so smatrali za zločesto. Zdi se. da je bil kačji kult najstarejša vera sploh. Vpliv tega kulta je zaslediti še v mnogih obstoječih verah. Skoraj povsod velja za simbol vsega zla. Kača je bila najodličnejša žival podzemlja. bila je nekakšna vez med svetom živečih in svetom mrtvih. Zato jo vidimo upodobljeno na mnogih nagrobnikih starove-ških sredozemskih ljudstev, posebno v Egiptu. Sklenjeno v krog. so jo uporabljali kot simbol večnosti na vratih grobnic. Da je postala kača takšen simbol, izvira bržkone od tega, ker so ljudje že zgodaj opazili, kako se levi. kako odlaga staro kožo in se pojavi potem z novo zunanjostjo na ledališča na angleških postajah — Novost za potnike Na velikih londonskih postajah se bodo potniki, kakor vse kaže, še pred koncem Heta v čakalnicah lahko zabavali s tele vizijsknmi predva i"; nji. Veliki železniški družbi, Southern in iGreat VVestern Rai!way Company. sta »topili z britsko brezžično družbo v pogajanja za osnovanje televizijskih »gledališč« na postajah. Spočetka bi bila ta gledali šča še zelo skromna, imela bi le pet vrst jk> ospm sedežev. Prva vrsta b bila od te- levizijskega zaslona oddaljena komaj pet čevljev. Prve poskusne postaje oddaje se bodo predvidoma vršile v začetku avgusta Te levizijski strokovnjaki menijo, da dovoljujejo sedanji sprejemni aparati dober sprejem le na daljavo 25 milj, kar se bo v doglednem času podvojilo Cena televizijskemu sprejemniku znaša 60 do 80 funtov kar je mnogo, vendar upajo, da se bodo tudi te cene znižale. Ždtfšt ^ Wf©fii!Sfi§ ki prerok Zjutraj je zaspana in lena, zvečer postane živahna že od pamtiveka so ljudje sveto prepri čani, da je rega izvrsten vremenski pre rok. Neki poljski učenjak je to mnenje preiskal in preiskusil sedaj v praksi. Več živali je položil v veliko, kletki podobno posodo, v kateri je bila majhna le-stva z dvajsetimi oštevilčenimi prečkami. Žabic je bjlo v posodi deset in se gotovo niso zavedale, kako resno je šlo za njih dobri glas. Raziskovalec je stalno opazo Tal, koliko žab je na posameznih prečkah ZA SMEH IN KRATEK ČAS Prva prijateljica: 2Veš, časih se mi zdi, da me vroče ljubi, potem postane zopet rezerviran in se mi vidi tako, kakor da ni popolnoma pri zdravi pameti.« Druga prijateljica» :Torej je tako, da ima vendarle tudi jasne trenutke«. »Ali imate kaj spričeval?« Dekle, ki išče službo: Da, gospa, cel kup«. ;>Pa zakaj jih ne pokažete?« > Veste, to je kakor z mojimi fotografijami: nobeno me ne kaže v pravi luči!« * »Letos sem se pa odločil, da bom počitnice porabil za natančen ogled svojega domačega kraja.« »Sijajno, jaz se ti pridružim. Tudi jaz nimam denarja za potovanje.« * »Moja žena igra jutri teater. Težko ulo-go ima!« »Smešno, saj ne spregovori vendar niti besedice?« »Nu, in to se vam za mojo ženo ne zdi težko?« lestvice in je število prečk množil s številom žab, ki so bile na njih. S seštevanjem teh delnih produktov je končno izračunal stanje žabjega barometra. Za zračni pritisk so krivulje 48 opazovalnih dnj tudi v resnici soglašale 26 krat. Ko je šlo za primerjavo z zračno vlago, so se ujemale opazovalne krivulje z dejanjskim stanjem 22-krat Med tem časom je deževalo 19-krat; dvanajstkrat je bila krivulja višja, sedemkrat pa nižja. To kaže, da nima dež nobenega vpliva na višino žabjih »stojišč«, isto pa velja tudi za druge meteorološke pogoje. Poljski učenjak pa je dognal neko drugo zanimivost, in sicer neko soglasje med različnostjo krivulj in različnimi urami dneva, Zvečer so postajale žabe namreč živahnejše, plezale so na svojo lestvo in hlastale po muhah, ki so letele mimo, znstrai pa so sp držale rajši tai. Tz teea bi bilo razvidno, da bj jih lahko z večjo upravičenostjo uporabljali za časomer ne- j go kot živi tlakomer in vremenske pre- j roke. Praktično torej ne koristijo dosti. | dan. To je podkrepljalo misel o vstajenju po smrti in večnem življenju. Tako je kača ponekod kot znanilka nesmrtnosti uživala visoko spoštovanje. Toda stari Egipčani, ki so jo najbolj spoštovali, so se istočasno tudi bali in jo sovražili, kajti v njej so videli tudi utelešenega Tifona, morilca Ozirisa. V nasprotju s Horom, božanstvom vzhajajočega sonca, je bil Tifon božanstvo tonečega sonca. Ostanek te vere, v kateri je kača veljala za boga zahajajočega sonca, se je ohranil v Egiptu še do današnjih dni, kajti tam ljudje pravijo, da ne more nobena kača umreti, preden sonce ne zaide, pa ji stori, kar ji hočeš. Kot predstavnico zla smo jo spoznali iz svetopisemske zgodbe o Evinih skušnjavah v raju. Isti prizor nam kaže starobabilonski pečatni cilinder iz drugega tisočletja pred našim štetjem. Sveto pismo imenuje hudiča naravnost za »veliko kačo«. V germanski mitologiji naletimo na kačo Midgard, ki obdaja v velikem zvitku vso zemljo, in v Ni-felhelu, starogermanskem peklu, prebivajo preklete duše v vodovju, ki je prepolno kač. V starem Egiptu so se kače, kakor smo omenili, bali. Navzlic temu so tam verjeli, da prinaša srečo in varstvo zoper sovražnike, če jo pomirjaš z daritvami. Zato pa ie nje podoba krasila krono faraonov, svetišča in svete omare. Stari Grki so jo popolnoma slekli njenega demonskega značaja in so videli v njej spremljevalko bogov in herojev. Tudi oni so jo upodabljali v svojih svetiščih, posebno pa v zvezi s kipi bogov. Tzpod ščita slavnega Fidijevega kipa Partenonske Atene dviga svojo 'ozko glavo kača. V akropolskem muzeju vidimo skulpturo božanske trojice s kqčjim telesom in kača je bila tudi sveta žival Asklepija. boga zdravilstva. Se danes velja kača za grb in znak zdravniške znanosti in umetnosti. Zdi se. da tu ni vplivala miselna zveza s kačjim strupom, torej z umetnostjo mešanja strupov, temveč da je bil vzrok v tem. ker so ljudje kači pripisovali izredno dolgo živ-Ijenje in jim je bila tako utelešenje zdravja in visoke starosti. V ljudskem praznoverju ima kača še ve- iafaera/zza rova. VSAKEMU NI MOGOČE ITI V KOPALIŠČE VENDAR MORE VSAK ŽRTVOVATI DIN 100— (20 DO 25 VELIKIH STE. KLENIC) TER MESEC DNI Pl* TI MESTO DRUGE VODE NAŠO ZNAMENITO RADENSKO Z RDEČIMI SRCI: apoleonove ladje iščejo Potapljaška odprava išče zaklade bitke pri Abukirju Buret Platno Volneni fresko Moderno za poletje prikladno blago za obleke za gospode kupite v veliki izberi, najceneje pri DRAGO S C H W A B, LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. Nepremočljivi veterni jopiči — Krojni atelje na razpolago! V bližnjih dneh odide iz italijanske luke Speize ena največjih potapljaških ekspedi-cij na pot. Gre za to, da bi dvignili Napoleonovo brodovje, ki se je potopilo 1. avgusta 1798. pri Abukirju med pomorsko bitko z angleškim brodovjem pod vodstvom admirala Nelsona. D'ela. ki se pričnejo še ta mesec, bodo trajala po računih leto dni. Finansiranje tega podjetja je prevzela neka francoska j družba, ki je dobila tudi dovoljenje zanj. Tehnično bo vodil dela italijanski inženjer Seminati, med potapljači pa bodo Italijani in Egipčani. Zadnji posebno dobro poznajo toke in vodne razmere ob ustju Nila. Potopljeno francosko brodovje leži v globini 25 do 30 m pod peskom in blatom. Globina torej ni velika, delo bo težko le zaradi peska in blata, po drugi strani pa bodo imeli delavci to prednost, da so vse Topovi na obali rajske Kalifornije Tudi Kalifornija* dežela rajske lepote In miru, se pripravlja na vse mogoče eventuaJnostL Njeno nabrežje, ki je doslej rabilo samo zabavi kopalcev in kopalk, . utrjujejo s m topovi . potopljene ladje precej blizu druga pri drugi. Brodovje leži kakšnih 70 morskih milj od Aleksandrije v nilskem ustju in njegovo lego so že natančno ugotovili. Tu je Nel-son potopil Napoleonove ladje, ki so Kor-zu rabile za prevoz njegove vojske v Egipt. Nelson ni mogel preprečiti Francozom, da bi dospeli na egiptska tla, pač pa se je nad njihovim bodovjem maščeval potem, ko se je vračalo domov. Kakor menijo izvedenci. so bile ladje precej natovorjene z zakladi, ki so se jih Francozi polastili v deželi faraonov. Gre za zlato, srebro in umetniške zaklade. Ni izključeno, da bodo arheologi po najdbah v teh ladjah zvedeli marsikaj novega iz življenja starih Egipčanov. Razen tega se zgodovinarji živo zanimajo za Napoleonova pisma in poročila o egiptskem pohodu, ki jih je gotovo s svojim brodovjem poslal v domovino. Stroški za to ekspedicijo in delo so izredno visoki, upajo pa, da se bodo z velikim dobičkom poravnali s plenom dragocenih kovin in umetnin, ki ga bodo spravili na svetlo. Ladje so pod peskom in blatom, ki jih varuje, kolikor je bilo mogoče ugotoviti doslej, izvrstno ohranjene, čeprav so seveda iz lesa. liko ulogo. Prstan v podobi kače daje svojemu nosilcu baje dolgo življenje in zdravje. Prstan v podobi dveh kač, ki obračata glavi druga proti drugi, obnavlja baje mir med sprtima prijateljema. Vojaka varuje okrog zapestja ovit kačji lev pred smrtjo in ranami, in če položiš na rane in bule kos kačje kože. bo to povzročilo baje naglo ozdravitev. Kačje glave so smatrali že v starem Rimu za talisman, ki prinaša posebno srečo. Podobe kač na hišah so njih stanovalce varovale kuge in drugih nalezljivih bolezni Tako vidimo, da ima kača v veri in življenju ljudstev skrivnostno dvojno ulogo Ljudem je zločest demon, obenem pa tudi dobrohotno, zaščitno bitje, simbol drugega življenja, ki se je očistilo vseh grdob po-zemskega življenja. V Kussnachtu na švicarskem ozemlju, kjer .je lani tragično preminula belgijska kraljica Astrida, so postavili spominsko kapelico, katero so te dni blagoslovili belgijski duhovniki Elektrika in hrana Elektrostatična teorija raziskovalca KeHerja Že dolgo si prizadevajo, da bi uganili tiste sile, ki upravljajo presnovo v tkivu in so pri tem odkrili, da delujejo tu v prvi vrsti fiz;kalne sile. Tako so spoznali kot važne činitelje sile osmoze, difuzije in on-kotskega tlaka. Mnoge skrivnosti, ki so še ostale, pa razjasnjuje elektrostatična teorija nemškega raziskovalca Rudolfa Kellerja. Keller trdi, da obstoji med krvnimi ka-pilarkami in tkivnimi stanicami elektrostatična potencialna diferenca, torej električno polje, in ta diferenca vpliva na gibanje snovi, ki so razredčene v krvi in tkivnih šokih. To pojasnjuje po drugi strani, zakaj razne snovi delijo v tkivne in sokovne soli- Ku- hinjsko sol dobimo n. pr. v prvi vrsti v krvi. fosfate in kalijeve soli pa posebno v tkivu. Po Kellerjevem mnenju je trdno ugotovljeno dejstvo, da človek ne nagiba k temu, da bi jemal tkivne in sokovne soli v primerni količini vase, temveč daje prednost sokovnim fol^m (pred vsem torej kuhinjski soli) v hrani. To vodi lahko pno£rim zvezane vse notnnjp moči. a kljub temu n*1 moramo raTiimpti da se v vrpj rnnoJir-i ni n"sel niti -»♦j lr' h?l Mi«'i e.r\ričo tif)tTipn»i ('ofTorlk* zmožen vsi i rn*>lo dp-\Tp«r'-?ni rodbini. ki je marala doživeti tako okruten udarec, naše iskreno so- SK Trbovlje t SK Slovan Danes ob 10. se vtki prijateljska nogometna tekma na igrišču Slovana za Koltt-sko tovarno v Mostah. Trbovlje, dolgoletni taeaveki prvak, bo dokazal, da se j« podeželski nogomet močno približal mestnemu, kar dokazujejo njegovi zadnji poiitivni rezultati proti re-nomiranim nasprotnikom. Pred vstopom t kvalifikacijsko tekmovanje je ta tekma «a Slovana, ki nastopi z vsemi novimi pridobitvami iz Ilirije. ladnja preizkušnja njegovih moči... Predtekma se prične ob 9. med juniorji Ljubljane in juniorji Slovana. Ustanovitev nove kolesarske postojanke v Mežiški dolini. Športni in kolesarki klub »Korotan« v Mežici je imel na Vidov dan ustanovni občni zbor. Predsednik pripravljalnega odbora g Vehovc Franc je pozdravil navzoč« ter zastopnika Ljubi j. kolesarske pod? veze g. Vinka Cajn-ka iz Slovenjeradca. katerega je prosil, naj kot ;nani kolesarski organizator vodi ol>čni zbor. G. Cajnko je očrtal pomen no-t»o istanovijene kolesarske postojanke na ovojni Koroški. Na predlog g. Škrubeja ie bil izvoljen tale odbor: predsednik Vehovc Frano. podpredsednik Erž^ničnik Franc tajnik Skrube Ivan. hlairajnik Višnar Vfjem. trhn. rpf(.rpnt čop Ivan. odborniki p.-jrr Janko, .ToStl Anton T ogar Rudo'f. Kn'-ol!nek Nace Sninrj? Viktor, revizorja Cesar Pavel in PoHiek ,To*«\ Sklene se. da se vSi v nedeljo 19 t.m. L otvoritvena klu1 ska kolesarska dirka na progi Mež'c—Črna—Mežica Vm. Za dii-V-o so r"7.p:="np lepe n*"Ta-de. Ya predlog <*. S^r-h^ji sp določi Ip^n* članarina na Din 24. ustnnovnina pa Din 50. vscoi-c-nipins'-© letovPče. Sfuški Dom SK Bratstva na Pustem rovtu 1 436 m. oprpmljen z vs°m ko^fortom nudi vs°m gostom za daljše bivanje že od 30 Din dnevno vso oskrbo. Na razpo]aCorriere Istriano« so pred kratkim ponovno objavili ostre pritožbe zaradi slabih cest po deželi. Sedaj se je zglasil v listu tudi inž. dr. Pa-gani od pokrajinske uprave, kS je priznal, da so ceste zelo slabe- V zagovor pa je kot glavni argument navedel, da je za 'strske pokrajinske ceste, ki merijo skupno «50 km. na razpolago letno le 1,276.000 lir <4.i5 milijona Din). Kresovi na Krasu. Po vseh gncin. ki obdajajo Trst so v torek 23. junija zvečer sredi noči zagoreli visoki kresovi, ki so spominjali na starodavne običaje našega ljudstva Okrog kresov se je zbrala vaška mladina in kmalu »e ie daleč na okrog razr legala slovenska narodna pesem. Na Trnovco pri Nabreiiui in njeno bližnjo okolico se je pretekli teden mesto pričakovanega dežja usula toča, ki je povzročila mnogo škode po vinogradih- Tržaška komercialna in gospodarska nni-verza je dobila pred dnevi nov upravni svet ki ie bil imenovan s posebnim dekretom. Predsednik sveta je direktor tržaškega »Piccola« Rino AlesSi. Ustanovitelj triaške paroplovne dmžbe »Tripcovichc grof Pavel Tripkovič je pred dnevi v Genovi umrl v starosti 68 let Kakor Kozuliči izhajajo tudi Tripkoviči Iz rodu liturnskih ribičev. Pokojnik je bil član upravnih svetov raznih tržaških pomorskih podjetij. , . , V Grevcih pri Sv. Križa rta zgorela hlev in senik znanega posestnika Terčelja. Zgorelo ie tudi 40 stotov sena- Skoda masa 40 tisoč lir. Pri Šempasu je pred dnevi udarila strela v hram posestnika Kožuha. V njem je bil prav tedaj posestnikov 241etni sin Viktor, ki ga je strela pri priči nbila. Po vsej okoli-je napravila ta nesreča globok vtis, ker je bil mladi Kožuh že četrta žrtev strele v poslednjih 14 dneh. Dražba »Italia Redenta« Je te dni razpisala natečaj za 100 novih učiteljskih mest na svojih podeželskih šolah v Julijski Krajini in Južni Tirolski. Novi učitelji nastopijo službo fe s prihodnjim Šolskim letom. Podpora. Poročali smo že o milijonski škodi, ki so jo povzročile poslednje hude nevihte po poljih in vrtovih v Soški in Vipavski dolini, v Brdih in drugod po Goriškem. Kolikor je bilo mogoče doslej dognati, prizadeti kmečki posestniki razen nekih davčnih olajšav niso dobili nikake podpore, kakor bi to bilo potrebno ln se drugod tudi izvaja. Te dni pa je vlada končno vendarle nakazala deželi celih 10.000 lir. Podporo je dal. kakor je to že Btarodaven običaj, Benito Mussolini. POTNIKA mlado moč iSče tovarna barv za takojšnji nastop za potovanje po Bosni, Hercegovini in Črni gori, ali stanu-jočega v Sarajevu. Ponudbe s sliko, katera se bo vrnila, in navedbo znanja jezikov, naj se pošljejo na Aloma Company d. z o. z. Ljubljana, pod St. 2174 ^ »JUTRO« št. 153. — 14 NeJcfia, 5. yil. 1936. ZANE GRET: 12 BETTY ZANE Zgodovinski roman iz ameriške revolucije ^udovilto! Čudovito!« je z iskrečimi se očmi vzkliknil Izak. »Ni čudo, da vas Indijanci imenujejo .Letečega glavarja'.« »Da ni podpolkovnik skočil v gručo borovcev, ki raste kakih deset metrov pod vrhom, ga zdai ne bi bi'o več med živimi,« ie rekel polkovnik Zane. »A to nikakor ne zmanjšuje veličine njegovega pogumnega dejanja. Sai ni utegnil izbirati najpripravnejše-ga mesta za skok. Pograbil je pač edino uparve. ki se mu je še ponujalo — in'uspel. Ta skok bo živel v spominu ljudi, dokler bo stala pečina kot spomenik McCol!ochove dirke za življenje.« Alfred je z globokim zanimanjem poslušal polkovnikov© povest. Ko je bila končana, je molče obseda1 na svojem stolu, čeprav so mu ži'e hitreje utripale in se mu je duša širila v občudovarru in spoštovanju do junaka te prigode. In vso ostalo uro, ki jo .ie še posvettiil obisku pri novih prijateljih, se je le malo udeleževal razgovora in se zadovoljeval s tem. da je opazoval izpremenliivo igro Betkinega obraza ter poslušal šale polkovnika Zana. Ko je vstal da bi odšel domov, se je poslovil od gostitelja in izrekel žejo, naii bi Izak. ki je bil med tem zaspal, kmalu okreval. Nato se je obrnil k vratom in v svoje začudenje opazil, da mu je bila Betty zastopila pot. »Mr. Clarke.« Pomolila mu je ročico, ki ie komai opazno trepetala. »Rada bi izjavila — da — rada bi vam povedala, da so se moja čuvstva izpremeni-la. Žal mi je, da sem bila pri Lidiji tako prenagljena in nevljudna. Mojemu bratu ste rešili življenje! Do smrti vam bom hvaležna.« Alfredu je bilo neznansko težko kljubovati temu rahlemu glasu in temnim očem, ki so se tako boječe, a vendar hrabro dvigale k njemu. Toda ranila ga je bila pregloboko. Storil je, kakor da ne bi videl prijazne roke, ki mu jo je molila naproti, in njegov glas je bil mrzel, ko je odvrnil: »Zelo me veseli, da sem mogel pomagati, a zd: se mi, da precenjujete, kar sem storil. Vaš brat gotovo ne bi bil utoni1. Nič mi niste-dolžni. Lahko noč.« Betty je trenutek ali kaj negibno stala in strmela v vrata, skozi katera je bil izginil, preden je zapcr padla, da je njena ponudba priatelstva vljudno, a hladno odbita. Da, zavrnil jo .ie bil. Ponosni Elizabeti Zanovi se je bilo zgodilo nekai nemogočega. Ko jo je prva zadrega nekoliko minila, ji je šlo na prej na smeh, čeprav ta smeh ni bil popolnoma neprisiljen; potem sta ji pa zagoreli na licih dve živordeči lisi, in hitro se je ozrla, ali ni tudi kdo izmed ostalih videl pripetljaja. Nihče ni bil pazil nanio, in po-tolažena se je oddahnila. Oči so se ji zaiskrile, ko se je spomnila Glarkovega zaničljivega obraza, ki ga v svoji neumnosti ni bila takoj pravilno razbrala. »Semkaj, Tige!« je zaklicai polkovnik Zane. »Kaj je psu?« Pes je bil poskočil, stekel k vratom in povohal v režo nad pragom. Divje in grozeče je rojil in najprej tiho zarenčal, nato pa dvakrat zaporedoma kratko zalajal. Družba v izbi je začula zunaj mehke, pridušene korake v mokasinih. Naslednji hip so vrata odletela. in visoka postava .ie stopila v svetlobo. »Wetzel!« ie vzkliknil polkovnik Zane. Tihota ie padla na družbioo. in vse oči so se uprle vprišleca. Ta je bil res vreden natančnejšega ogleda. Stopil je v sobo, prislonil dolgo puško h kaminu in podrža1 roke k ognju. Od glave do nog je bil oblečen v re- sasto in z biseri okrašeno irhovino, in njegova obleka je kazala sledove dolge, težavne poti. Bila ie raztrgana. premočena in pokrita z blatom. Lewis \Ye-tzel je bil mož krasne rasti, šest čevljev visok in raven kakor puščica. Njegova široka pleča in miši-časti, dasi ne okorni udje so pričali o čudoviti moči in okretnosti. Dolgi lasje, črni kakor vranje perje, so mu padali globoko na ramena. Nato se je obrnil, in luč je osvetila čuden obraz, obraz, tako tih in hladan in strog, kakor da bi bil izklesan iz marmora. Njegove najbolj vidne posebnosti so bile nenavadna bledost in smoinatočrne oči, ostre kakor konica bodala. »Če imate slabe novice, kar na dan z njimi.« ie nestrpno vzkliknil polkovnik Zane. »Ni se za kaj vznemirjati,« je \Vetzel odvrm'. Tiho se je nasmehnil, ko je videl Betkin prepadeni obraz. »Nikar se tako ne plašite. Bettv. Rdečekožci so mnogo milj daleč odtod in se pomikajo proti Kanoški naselbini.« TRETJE POGLAVJE. Mnogo m'rnih tednov je minilo po dogodkih zadnjega poglavja. Naselniki so posejali svoje žito, pospravili pšenico in de'alj na poljih vso pomlad in vse poletje, ne da bi kdai začuli bojni krik Ind .ian-cev. ki so se ga tolikani bali. Polkovnik Zsne. ki je bil služil v armadi lorda Dunmora in dosege1 polkovniško čast. ie poleti obiskal Fort Pit-t. nade-jaje se, da bo mogel povečati svojo posadko. Njegovo prizadevanje je billo zaman. Po reki se je vrnil v Fort Henry in privede1 s seboj nekaj pionirjev, ki so se z rodbinami vred preselili v trdnavico. Med temi pionirji je bil tudi pridigar, ki je ob delavnikih delal na polju, ob nedeljah pa v zborovabiici oznanjali zbranim naselnikom evangelij. Alfred Clarke se je bil dokončno nastanil v trd- njavi, kjer so ga pridelilj redni posadki. Njegove dolžnosti — takisto kakor dolžnosti ostalih devetih vojakov, zakaj to^ko ie bilo posadke — so bile lahke. Vsak dan po dve uri je moral stati na straži, tako da ie imel več ko dovolj časa za seznanjanje z naselniki in njihovimi rodbinami. Airred in Izak sta bila postala iskrena prijatelja. Mnogo ur sta prebila na bregu reke ob ribolovu in skupaj hodila po gozdih najbližje okolice, ker polkovnik Zane svojemu bratu ni hotel dovoliti, da bi se preveč oddaljeval od trdnjave. Alfred ie postal v hiši polkovnika Zana reden gost. Betko je videval sleherni dan, ne da bi se bil razdor med n ima zarasel. Kadar ju ie naključje zvelo, sta bila drug proti drugemu ze'o vljudna, a Betty je navadno s kakršnim koli izgovorom zapustila sobo, da se ie le mladi mož pokazal. .Alfred ie obžaloval svojo prenagljeno jezo in bi bil rad ustanovil do Betke prijaznejše razmere. 7>da nikoli mu ni dala prilike za to. Ogibala si ga je na vse načine. Čeprav ie Alfred kaj naglo podlegal miku tega k;pega dekliškega obraza, in čeprav je bilo postalo njegovo ko-prnenje, da bi bil blizu nje. nepremagljivo — njegov ponos se ni hotel ukloniti. Nekatero soboto zvečer ga je videlo zahajajoče solnce sedečega na Po-L kovnikovem pragu in kadečega pipo ali igra.iočega se z otroki. Bil je eden tistih redkih izvrstnih družabnikov, ki znano prijetno poslušati. Dasi se je smejal zgodbam polkovnika Zana an dasi se ni nikoli naveličal poročil o Izakovih doživljajih med Indijanci, je vendar zelo verjetno, da se ne bi bili nikelj tako pogosto okoriščal s polkovnikovim gostoljubjem. akio mu to ne bi bilo dajalo prilike, da je videva'1 Betko; in če jo je smel le za hipec ujeti v pogled, je zadovoljen odšel. Ob nedeljah je hodil v cerkvico k službi božji in poslušal Betkin ljubki glas. ko re pe'a na koru. »Samo polovica odtiska. Treba ga bo temeljito ! Sam in Pat sta šla na posvet k ravnatelju. a n 0 slikah Copyright »Fantheon* & >Jutro<. □□□□□□□□□□□ V teku zasliševanja je opisal čuvaj potek nočne prigode in podal opis v lomilcev. Naposled se je spomnil prstnega odti-ska, ki ga je pustil Ozvald na čaši. □□□□□□□□□□□ □□□□□□□□□□□ Prva sled za neznanimi drznimi vlomilci je odkrita. Sicer je samo polov ica prstnega odtiska, vendar sta ge je Sam in Pat oklenila. Vlomilci po odnesli nad milijon dolarjev. □□□□□□□□□□□ »Ti tiči so odnesli s seboj za več kakor i milijon v gotovini in vrednostnih papir-jih. Predsednik banke je obljubil obilno I ^ ^ nagrado za njihovo izsleditev in V--, aretacijo.« - 21. Sam in Pat sta začela v civilu preiskovati zagonetni vlom v Zavarovalno banko. »Zlasti morava pokazati nočnemu čuvaju zbirko slik vlomilcev. Morda bo našel med njimi kako znano lice.« 9 Kaj povzroča spanje Izpraznjeni možgani — Utrujenost pozornosti Znanost danes ve, da ima spanje v možganih svoj poseben center, nu, vseh njegovih skrivnosti še davno niso razkrili. Nekoč so menili, da nastaja spanje po nekih posebnih snoveh, ki se nabirajo v mišicah in povzročajo utrujenost, če mišice dalj časa delajo, če opravljamo naporno telesno delo, občutimo po nekem času res potrebo po počitku. Ta občutek povzročajo prej omenjene snovi. Te pa nastajajo tudi po duševnem delu, saj smo po intenzivnem delu takšne vrste tudi trudni in nesposobni za nadaljnje delo. Spanje izloča te snovi iz telesa, kar opazimo že po neprijetnem zadahu premalo prezračenih spalnic. To je bila starejša domneva. Po novejši domnevi pa nastane spanje zavoljo tega, ker se možgani izpraznijo krvi. Mosso je dokazal z živalskim poskusom pravilnost te domneve. A tudi na ljudeh se da doka- zati. če pritiskamo nekaj časa na vratno žilo odvodnico, nastane umetna možganska anemija, ki je zvezana z velikim nagnjenjem do spanja, to traja pa toliko časa, kolikor časa traja pritisk. Po neki drugi novejši domnevi, je utrujenost pozornosti vzrok za spanje. Če smo v dolgočasni družbi, če poslušamo trajno enakomeren šum ali ropot, se nas poloti neka utrujenost, začnemo zehati in lahko tudi popolnoma zaspimo. Ta utrujenost pozornosti je gotovo glavni vzrok spanja, ki ga lahko imenujemo tudi počitek zavesti, čim manj je v nekem človeku razvita zavest, tem lažje se utrudi in tem več spi. Od tod pogosta zaspanost otrok in neciviliziranih ljudi. Gotovo pa je, da ima spanje več vzrokov, nepravilno bi bilo podtikati mu en sam vzrok. Japonski harakirf Prostovoljno slovo od življenja v mikadovem carstvu Japonec se prostovoljno loči od življenja ludi iz povodov, ki bi Evropca komaj gani-li. Na šolskem izletu so nekega šolarja smrtno povozili. Učitelj je nedolžen, a vendar si vzame življenje. Policija je nedolžnega študenta aretirala pri kakšni demonstraciji in ga pretepla, potem izpustila. Ko se mladi človek vrne domov, naznani oblasti pismeno, kako so ravnali z njim in se usmrti. Nekaj edinstvenega je japonski način samomora »harakiri« ali 2>sepuku«. V stari Japonski do 1. 1868. je bil ta način samomora. preparanja trebuha, običajna oblika samomora v kasti vojščakov, samurajev. Če je pripadnik te kaste vitezov storil greli, ki se je kaznoval s smrtjo, ga niso predali krvniku, temveč je imel pravico, da si sam razpara trebuh. Natančno so določili dan in uro ko se je moralo to izvršiti, določili so tudi uradnike, ki naj bi bili pri tem za pričo. Pozneje je prišlo v običaj, da je kakšen prijatelj obsojenca, ko je ta z bodalom ki so mu ga izročili, izvršil svoje dejanje, prisilnemu "samomorilcu z mečem odsekal glavo, da bi mu skrajšal trpljenje. Ta način smrti je veljal vedno za častno smrt. Če je kakšnega moža zadela težka nesreča, n. pr. če je izgubil kakšnega prijatelja ali pa če se njegovo prepričanje ni strinjalo 7. ravnanjem kakšne vlade, je izvršil harakiri. Ko je morala japonska vlada 1. 1896. pod pritiskom velesil oslaviti v vojni proti Kitajski zasedeno ozemlje Liaotunga, si je 40 japonskih vojščakov razparalo trebuhe. Japonec sodi o samomoru popolnoma drugače nego Evropec. Zanj je samomor junaški in pogumen čin. Čežto je ljudstvo politične morilce, ki so se po svojem dejanju sami usmrtili, častilo kot nekaj izrednega. Krasilo je njihove grobove in jim izkazovalo skoraj božanske časti. To je imelo za posledico." da je nastopila vlada in prepovedala posebno čaščenje in sijajne pogrebe mrtvih zločincev. V stari Japonski so vsakega samuraja poučili o običajih harakirija. celo majhni dečki so se tega učili, da so bili za primer potrebe pripravljeni. Kako je sodilo ljudstvo o harakiriju. je najtolje razvidno iz tega, da je poslanec Ono Seigoro. ki je 1. 1869. v zbornici predlagal odpravo harakirija. pri glasovanju propadel z '200 prolivnih glasov. Samo 3 poslanci so bili za njegov predlog. Kmalu potem pa je vlada vendarle prepovedala prisilni harakiri. Prostovoljni način usmrčanja se je ohranil do današnjega dne. Spomini na vitežko preteklost živijo še vedno v moderni Japonski. To so je pokazalo na oosebno senzacionalen način ob smrti cesarja Mutsu-Hitoja. Kakor je bilo v stari Japonski skoraj običaj, da so se najbližji vazali kakšnega vojskovodje, če je ta padel v bitki, usmrtili s harakirijem. ta' ko je tudi general Nogi, osvojitelj trdnjave Pcrla Arturja, po sporočilu o smrti svojega cesarja izvršil samomor skupaj s svojo ženo. Če je veljal že živi Nogi za narodnega junaka. tedaj ni čudno, da je ljudstvo po njegovi prostovoljni smrti romalo in da se danes roma na njegov grob in ga časti kot poibožanstvo. Japonec vidi v harakiriju dokaz največje volje, junaško in častno dejanje. To dejanje mu je tem večje, ker je harakiri izredno bolesten način smrti. V tej luči ga •! odo gledali na Japonskem pač še dolgo časa. Radio Točne sporede vseh domačih in inozemskih oddajnih postaj na kratkih, normalnih in dolgih valovih najdete v ilustrirani tedenski reviji za radio gledališče, film »Naš val«. Mesečna narečnina Din 12. Zahtevajte brezplačno in brezobvezno na ogled en izvod. Uprava: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Nedelja, 5- julija Ljubljana S; Zbirka venčkov vsake vrste (plošče). — 845; Čas, poročila, spored. — 9; Prenos iz cerkve v Št. Vidu nad Ljubljano — 10-15; Koncert radijskega orkestra. — 1130: Otvoritev obrtne razstave v Št. Vidu — 12.10: Narodi pozivajo na olimpiado (prenos iz Berlina). _ 12.30: Prenos promenad-nega koncerta iz Št. Vida. — 13-43: čas. vreme, poročila, spored, obvestila. — 17: Kmetijsko predavanje; Hmeljarstvo v Sloveniji (g. Dolinar). 17.20: Koncert radijskega orkestra. — 18-30; Otroška ura; Nastop otrok (vodi gdč. Vencajzova). — 19; Čas. vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30; Nac. ura. _ 19-50: Herold: Zampa. predigra (plošče). — 20: Za kruhom in za srečo! Zvočna igra iz življenja Slovenke na tujem. — 21: Koncert na dveh klavirjih. -22; Vreme, čas. poročila, spored. — 22-20; Plesna glasba iz Park-hotela na Bledu. Beograd 17: Koncert narodne glasbe. — 18; Plošče. _ 20: Pester glasbeni večer. — 22.20; Lahka in plesna muzlka. — Zagreb 15-45: Harmonika in tamburice. — 20-4."): Orkestralen in pevski koncert. --22.15: Lahka glasba. — Praga 19.03: Konceit vojaške godbe. _ 20-10: Operni večer. — 22-30- Lahka glasba na ploščah. — Varšava 20.20; Zvočna igra. _ 22.20: Koncert orkestra. _ 23; Plesna muzlka. — Dunaj 11.45; Simfoničen koncert- — 15.40: Komorna glasba. — 17.55: Koncert orkestra in solistov. _ 19.10: Nadalievanje koncerta. — 20.05: Veseloigra »Slepi potnik«. — 22-20; Arije in pesmi._ 23.15: Plesna muzika. — Berlin 20- »Večer na morski obali«. _ 21: Koncert vojaške godbe. _ 22.30; Prenos iz Miin-chena. _ 24: Plesni orkester. — Miinehen 19; Koncert orkestra in solistov. _ 20: Ue-vija glasbenih instrumentov. — 22.30: Plesna muzika. — Stuttgart 19: Znane melodije velikih moistrov. — 20; Zabaven večer. — Plošče.__24; Nočni koncert iz Frankfurta. 2i.3Q: Koncert godalnega kvarteta- _ 22--J0: Ponedeljek, 6. julija Ljubljana 12; Plesi narodov (plošče). — 12-45: Poročila, vreme. _ 13; čas. spored, obvestila. — 13.15; Koncert radio orkestra- _ 14: Vreme, borza. — 19; Čas. vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30; Nac. ura- _ 19-50: Nekaj narodnih na ploščah. _ 20.10: škofjeloško gospodarstvo (dr. Pavel Blaznik). — 20.30: Fantje na vasi, vuies harmonikar Kokalj. _ 21.30: Koncert radio orkestra. _ 22; Čas- vreme, poročila .spored. _ 22.20; Koncert radio orkestra. Beograd 17.20: Pevski koncert. — 18.10: Narodna glasba. — 19-50; Koncert orkestra Narodnega gledališča. — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Zagreb 20: Puccimjeva opera *La Boheme« na ploščah. — 22.20; Lahka glasba na ploščah. — Praga 19 05: Reportaža s llusove proslave- — 20: Za-vrelovi zvočni igri jJan Hus« in >y Taboru«. _ 22.15: Lahka glasba na ploščah. — Varšava 20: Beethovnov večer. _ 21; Koncert operetne glasbe. — 22-15; Plesni orkester. — Dunaj 11.25: Kmečka glasba na ploščah. — 16.05; Znameniti pevci na ploščah. — 16.35; Moserieva tokata in fuga za orgle v C-duru- _ 17.40; Koncert na dveh klavirjih. — 20: Reportaža iz alpskih letovišč. — 21: Orkestralen in pe-vsiki koncert. _ 22.25: Nadaljevanje koncerta. — 25.30: Dunajski sram!i. _ Berlin 19-15: Klavirski koncert. — 20.10: Izbran program za >plavi ponedeljek.r - 22-30; Nočni koncert orkestra in solistov. _ Miinehen 19: Drotne pe srnice. — 20.10; Odlomki iz operet in zvočnih filmov. — 23: Odlomki iz Lortzingove opere . Orožar . — Stuttgart 18: Pester glasbeni program. — 20-10; Slare melodije. — 21; Operna glasba. — 22.30: Zborovsko petje. _ 23- Koncert orkestra. — 24: Nočni koncert. — Rim 20-4o: Pevski konceri. — 21.50: Pester program. — 22.30; Lahka in plesna muzika. Torek, 7. julija Ljubljana 12: Predigre na ploščah. — 12.45; Poročila, vreme. — 13: Čas. sporsd, obvestila. — 13.15; Odmevi z ruskih poljan (plošče). — 14; Vreme, borza. _ 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19-30; Nac. ura. _ 19.50: Zbor mandolin na ploščah. — 20.10; Pravno predavanje: O kmet-ski zaščiti. 1. del (g. eodpik Valentin Bi-dovec). — 20.30; Istrski narodni napevi (petje in glasba — sodelu je g- prof. Saša Šantel). — 21-15: Koncert radio orkestra- — 22: Čas, vreme, poročila, spored.—22-20: Koncert plesne glasbe (igra radio iazz). Beograd 17.50; Skladbe za violino in brač. 19-50; Pevski koncert. _ 20.20: Zvočna igra. — 21; Biničkega opera »Na urankuc. — 22.20; Narodne pesmi. — Zagreb 20 Skladbe za čelo. — 20.30: Orkestralen in pevski koncert. — 21-30: Orkester. _ 22.15; Lahka in plesna muzika. — Praga 19.10: Spevoigra. _ 20: Koncert orkestra Češke filharmonije. — 21.15: Beethovnove koimor- ne skladbe- — 22.15; Plošče. _ Varšava 19: Koncert orkestra in solistov. — 2o: Operni večer. _ 22.45: Lahka glasba na ploščah. — Dunaj 12- Koncert orkestra. _ 15-20; Otroški koncert. — 16.05: Iz zvočnih filmov. — 17.20; Klavirski koncert._17.40: Skladbe za čelo. _ 19.30; Godala in tolkala- — 22-10: Koncert komorne glasbe. — 23.25: Nočni koncert orkestra. — Berlin 20.10: Orkestralen koncert. _ 21: Glasba iz dobe rokokoia. _ 22.30; Nočni koncert iz Hamburga. — Miinehen 19; Lahka godba orkestra. — 20.10; Otvoritev oddajne postaje v Bevreuthu, —21.10: Program za smeh. — 22.35; Klavirski trio. _ 23: Nočni koncert. _ Stuttgart 19; Glasba minulih dob. — 20-10; Pester večer. — 22.30: Pevski koncert. _ 24: Nooni koncert iz Frankfurta. Rim 20.40: Veseloigra in plesna muzika. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas In enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. NajmanjSI znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka ea vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—k Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17*—* Ponudbam na šifre ne prilagajte znamki Le, če zahtevate od Otf^jgMh. Din 3.- TBUBtah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pisma obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča *e malih oglasov, fe naslavljati na: Oglasni oddelek »Jutra", Ljubljana« lAem. lavek S Ub za iifro ali dajanje naslova 5 Din- Nftjmanajši ineses 17 Din Prepričajte se sani i da z jeslaio m pijač« bu-ai/e zadovoljni n* Strelišču Podroin tt om. 16532-18 Halo I Halo! V nedeljo ne zamudite velike vrtne veselice s plesom na Šmartinskl cesti pri Angelci. Dobra ln točna postrežba. Se priporoča Angelca. 15513 18 Vsi prijatelji dobre kapljice in vesele zabave pridite še danes v gostilno k Panju, y Ve frovo al. 10. kjer se bo^te najboljše in najcenejše za bavali. Toči se priznano najboljši dolenjski cviček in fina štajerska vina ob vsakem ča^n razna ejorka in mrzla Jedila, senfnat vrt. balinišče, igranje kla virja. petje itd. iato vsi in vse k Panju. Se pripo roča in Vas vabi Tone Hui. 15S97-18 Danes vsi v Šiško ira vrtni koncert v Fran kopanske-m dvoTU. na pečene račke in pi£ke, dobro kapljico ter na novo ure'e no balincanje. 1SS19-18 Kdor se hoče dobro zabavati lil pozabiti dnevne skrbi naj pohiti danes v ŠlSko na senčnati vrt k Steplču, kjer priredi pro stovoljria gasilska četa Sp. šlška veliko vrtno veselico združeno z bogatim srečolovom ter le piml dobitki eodbo tn plenom. Vstopnina prosta! Prijatelji gasilstva vljudno vabi leni! 15653-18 Beseda I Din, davek 3 Din ta šifro al. dajanje naslova 8 Din Najmanajši inesek 17 Din Mojstra ki zna samostojno vrtati globoke vodnjake za vodo Iščem. Suha vrtanja z roko ne s strojem. Ponudbe po možnosti v nemškem ali hrvatskem Jeziku na ogl odd Jutra. Dod »Bohrmelster«. 14856-1 Zastopnike za obročno prodajo naših posnemalnikov brzoparilni kov itd. iščemo. Ponudbe nasioviti aa »persons«, — Ljubljani, pošt. predal 307 31-1 Krojaškega pomočnika za velike komade sprejme do. Koiman. Bled. j 6479-1 Volonterko » pisarno, sprejmem. Ponudbe brez spričeval na ogl. od«i. Jutra pod »Takojšen začetek«. 15565-1 Šoferja sprejmem za priložnostna trgovska potovanje proti plačilu inevnic. Ponudbe z referencami na ogl. odd. Jutra pol »Zanesljiv Šofer«. 15623-1 Mlinarski pomočnik dobi službo. Ljubljana, Vič, čtev. 36. 16594-1 K otrokn aa ?»e® dan iščem dekle, zdravo, zanesljivo, skromno. rajem o v»rga dela. Ponudbe pod »Priporočena« ca. ogl. odd. Jutra. 16535-1 2 hlapca •»njena vsega dela ia vožnjo lesi p hribov, sprejmem takoj Plača po dogovoru Erlah Valentin, Jesenice. 1 5338-1 Ondulerja m frizerko dobre moči sprejmem v stalno službo takoj ali po dogovoru. Plača dobra Mihael Godnov Tržič. 15533-1 Prodajalko samostojno. savcijo LUn tH¥>. - sprejmem i» mlekar no. Naslov v vseh posl •Jutra. ! 5436-1 Pridno kuharice ■»prejmemo za restavracijo rakoj. Naslov v vseb nosi Jutra. '.5428-! Servirko nteligentno gospodično ■Kedne zunanjosti. st>rejin>-mo v buffet-slašMčarno. Na -top takoj. Ponudbe <>-> P*rk-ho'*l. Sušak 'a sl:ki-15415 Hotelsko kn^aricc -ezonskp vsega '.možn-•..tkoj sprejmem. Dopis .Restavracija Pristava \ranjska jora. 15417 Samostojnega šafarja zfcušenega, z večletna nrakso na večjih posestvih sprejmem za veleposestvr V bližini Celja. Ponudbe na ogl. odi. Jutra r>odd. -lirtra rod »Za deco* 15422-1 Vee pletiik •i o Dr« izurjenih sprejmem za stalno proti dobri pla ■■■i. Naslov v vseb posl. Jn- t-Tft. 15119-' Prodajalko s kavcijo za trgovino z mešanim blagom in bu-ffet v LJubljani iz urjeno mlajše moč se takoj spr?1me. Ponudbe ood »Poštena prodajalka« na ogl odd. Jntra 15378 1 Pomivalko za čez dan sprejme ho tel »Bellevue«. 15365-1 Leiea repo rte rja in retušerja s-prejmem takoj. Mesečna plača in polovico reportaže. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Hitno«. 15481 1 Plačilna natakarica dob! službo v LJubljani. Ponudbe pod »Sta. nost« na ogl. odd. Jutra 15497-1 Entlarico i krojačieo) iščem za takoj. Prednost, ki so že delale na krznarskem stroju. Vprašati: Zagreb. Radišina 15. suteren V>3-1 G. Th. Kotman: In nlsgovi ^iriiatelp 75 Hitro, a previdno so se vzpeli na grič. Nu, s-iika jih ni očarala. Tem bolj jih je pa mikala vsebina slikarjevega oprtnika: klobasa in kruh. Tiho, da se mož ne bi zbudil, je Miha pobral, kar je bilo treba in kmalu so se mastili z zajtrkom, kakršnega niso pomnili že mnog« dni. Odgojiteljico ščbju za dve deklici : i iet stari, s prakso, zna •jem jrbohrvatskega lr. :emšk-ga jezika. voljm nna ga ti v gospodinjstvu ife-te s sliko in prepisan' spričeval poslati na? Oto lutmao Vukovar. 16818-1 Pisarniško moč :-etmeo sprejmemo. Ste .ograiija event. nemščina lastnoročne ponudbe bre' spričeval na ogl. jdd. Jn .ra pod »Začetnica«. 15595 Čedno gospodično •ošteno. za pisarno .n g» "podinjstvo. sprejme Elvin ■'.upanfič Rožna dolina Oesta [V. štar na morju, iaslužek do ber. Ponudbe s fotografije ;ia ogl. ndd. Jutra pod Mlade«. 18565-". Stenotipistka \oDi službo v odvetniški nišami. Naslov v vseh do -lovUnicah .lutr«. 15586-1 Kleparske pomočnike 10Dre v stavbeni stroki. — ■prejme Dodžem. Celje. 166135--; Snažilca pribora ;repkeg» fanta išče hotel ?trukel. ;554ž-l Poslovodjo sprejmem takoj. Kavcija ali Jamstvo do Din 6000. — Ivan Magdalene trg. meš. blaga. Rače pri Mariboru. 15626.1 Prikrojev&Lka za damske obleke popolnoma samostojna moč iobl stalno mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jti_ -ra pod šifro »Prvovrstna prlkrojevalka«. 15632 1 Vsaka beseda 30 par; lavek 3 Din za dajanje )as!ovs 5 Din, najmanjši znesek 12 Din. Službo inumika.. skladišinisa, sluge, kontorista itd., išče ibsoivent srednje šole z laljšo u;radniško prakso in z znanjem srbohrvatskega. talijanskega t« deloma nemškega jezika. prejme -.udi inštrukcije »a biano Ui malo odškodnino. Cenj. ponudbe na ogl. ©dd. Ju tra pod »Brezposelni«. 15579-ž 1000 Din nagrade :a.m onemu, ki mi preskrbi ^ako stalno ali drž. alui-»o in \o najrajši v Maribora, takoj aii iKrzneje. — 'onudbe na podruinico Jutra v Mariboru pod šifro .Pošten delavec«- 1S671-2 Natakaric ■ '.m-patična m solidna, s -cavoijo. ižče službo. Poni dbe na ogl. odd. Jutra >od »Boljše mesto«. 16551-8 Prodajalka z večletno prakso v knjigarni in papirnici išče mesto prodajalke ali blagajntčarke. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »27«. 15536 2 Ženska moč z večletno prakso, po-popolnoma Izvežbana za samostojno vodstvo tr govine z znanjem slov., nemškega in hrvaškega jezika strojepisca ln vseh pisarniških del išče službo v trgovini ali pi sarni, gre tudi za bla. gajničarko Nastopi lahko takoj al! kasnele Ponudbe na ogl odd. Jutra nod »Marlllvs*« 15534 2 Tesarski moister izprašan, z ne-om-pjeno koncesijo. želi zaposlenja pri več.iem podjet-iu. Ponudbe na: Bostič Linbliaua Ko rjrfkova IS. ;<.>.;4i1 -2 Zanesljiva oseba srednjih let išče mesto gospodinje k samostojnemu solidnemu goe-podu (z enim otrokom!. Oovori tudi nemško. Ponudbe na oel. odd. Jutra »Poštena in varčna« 15410-2 Izurjena šivilja f gre šivat na dom po nizki ceni obleke ln plašče. Ponudbe pod »Iztirjena« aa ogl. odd. Jutra. l6te3-2 Učiteljica išče mesta vzgojiteljice. Veselje ima pomagati pri gospodinjstvu. Ponudbe na oe! odd. Jutra ood »Stev. 282«. 15363-2 Dekle -taro okrog 20 tet sprejmem za gostilno Kavcija Din 1000.- Oči »e lahko kuhati. Naslov v vseh oosl. Jutra. 15442-2 Trgovski pomočnik ■ ar 33 let. mešane stroke : t ber ielezninar, vojaščine rost. teli stalno služb" *jis1ot v vseb »osi. Jutra 1641«-: Dekle srednjih let ln pošteno išče službo. Vajena ku he ln vsega hišnega dela Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15369 2 Primerno zaposlitev iščem. Grem tudi za potnika. Som star 26 let ^drav ln agllen vešč slovenskega srbohrvat skega, nemškega ;n francoskega lezika v besedi in pisavi. — Na stop takoj Ponudbe na ogl. odd. Jutra or* »Parachutisto« 15374-? Zastopnika hranilne stroke sa Slovenijo iščemo takoj proti proviziji. Prednost, kateri imajo avtomobil. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Agilen«. 16301-5 Zaslužek tieseda 1 Din, .lavek 3 Du> za šifro ali dajanje naslova n Din- NajmanajŠ znesek 17 Din Iščem zastopstvo serlozne tvrdke za dravsko banovino. Imam la stnl avto ln prvovrstne reference. Ponudbe pod »Trgovina« na ogl. odd. Jutra. 15492-3 Par sto Din dnevno sigurnega zaslužka. kdOT odkupi patent. §e nerazpe isa.rn ali kaj »ličnega. Vajena je kuhe, šivanja ter vseh drugih gospodinjskih del. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ubogljiva«. ttCSCEtd- Dekle ki govori pravilno nemški, sprejmem v malo družino. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra r>od »Naotop 1. avgusta«. 1S«M-1 Absolventka dvt»aizr. trg. šole želi na-mežčenja kot kont«ri«t3ii}a. pomožna pisarniška moč. blagajničarka aH kakršnekoli primerne službe, ^eoj. ponudbe pod »Zmožna in agilna« n3 ogl. odd. Ju4ra. "5368-2 Kuharica išče službo pri mali družini. Naslov v vseb pošlo valnica.h Jutra pod »Dobro kuham«. <5602-2 Boljše dekle pošteno, išče m-esta k otrokom. Gre tudi izven Slovenije. Ponudbe na ogl. odd. Jutra rod »Grorenjka«. >540-2 10.000 Din kavcije položim v dobroidoče podjetje. katero mi nndi službo inkasanta. sluge aH slično. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten in trezen«. 15637-2 IPotniki Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Nfljmanajši znesel 17 Din Rad bi zaslužil! Katera tvrdka, ki prodaja blago na obročna odplačila bi rabila zanesljivega potnika ki bi obiskoval stranke ln za njo sprejemal naročila, potom vzorcev, naj blagovoli iavtti naslov na ogl. odd. Jutra, pod 'Zanesljiv yotntk IDO«. Poikk Beseda 1 Din, davek 3 Din ta šifro aH dajanje naslova 5 Din. No-jmanaja znesek 17 Din. Inštruktorja resnega in dobrega, dijaka i« višjega razreda realke, revnih staršev, iščem. Hrana in stanovanje v hiši. Za referenco naj se navede zadnji g. razrednik. Ponudbe pod -»Uspeh zajamčen« na ogl. odd. Jutra. .6804-4 Dve deklet! iščeta damo v srriio neaa-ške konverzaeije. Ponudbe na ogl. odd. Jmtn pod «. 15500-14 Prikrojevahri tečaj za domska ki moška oblačila — se vrši od 3. avguste do 22. avgusta 1036. — Cena tečaja znržaoa n 40%. Prijave sprejema do 30. jul. m TEODOR KUNC lastnik krojne šole, Ljubljana Sv. Petra c. 4/TT. Za odgovor priložite znamko. 10086-4 Francosko konvereacijo išče akademsko naobraien gospod. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »št 983«. 16463-4 PLASTIČNI OBLAKI BREZ FILTRA To je danes mogoče brez nadaljnjega z novim panhromatsKlm filmom, na katerega izpopolnjevanju je dolgo delala tovarna Zeiss Ikon. Občutljivost tega filma napram barvam je tako velika, da dobro reproduoira tone do najtemnejših, daje fino gradacijo in predvsem točno reprodukcijo. Ta film je praktično brez zrna. Zahtevajte film Zeisa Ikon in napravite nekoliko posnetkov oblakov na nebu. Mojstrski posnetki z aparatom Zeiss Ikon, Zeissovim objektivom in filmom Zeiss Ikon. Morete ga dobiti v vsaki boljši fototrgovinl. Vsa pojasnila daje M. Pavlovič — generalni zastopnik za Jugoslavijo, Beograd, M. Draškoviča ul. 9, poštni predal 411. OTROSKJ VOZIČKI moderni tn poceni pri S. Rebolj & Drug Sosposvetska 13. 35-C Otroški voziček siv. globok avto model, dobro ohranjen, ugodno prodom. Skrabčev« ul. 10. jriitličje. 15529-6 Šotor nemški) za 4—5 oseb dobro ohranjen železna zložljiva postelja domski jahalni škornji 6t. 39 poceni naprodaj. — Ogled Vodnikov trg št. 2'II. vhod Studentovska tU., 3. 15333-6 Otroški voziček globok, dpbro ohranjen, prodam. Naslov v vseb poslovalnicah Jtrtra. 15546-6 Cobriček za dve osebi po ceni prodam. Naslov t vbf*fc poslovalnicah Jutra. 15545.6 Prodam 2 postelji, 1 mizo. 1 mčrio omaro, vse še d-obro ohranjeno, sa Din 7jwmim 8, Zelena jsan«. Upjdiio se prodajo blagajne lenaroa blagajna yefičir 1680X1000. veKk« dev n* bteeajoa 9000 X ir» velika depoto« bteoajnn -efl 9WX1»5np. N« og lu v Jamih* skladi?.f i Ljubljana, TyWfeva ti. kjer se isve tudi cene. 353f' Beseda 1 Din, davek S Din ia šifro ali dajanje naslova 5 Din. Nsjmanajši zneeek 17 Dm. Radio aparat popolnoma nov 5 plus 1 zamenjam za motorno kolo v dTiz»rsko orod je uefeaj okovja, nov« obt k« po meri sa sredao bo, vae naprodaj aa pokrv>' ceno I»otem naprodiao če v lji novi 50 Din in daljno gled. Ogled« se vsaM dar od 9-16 ure. Stre?Wka n! 1fi Ljubljana. Jerše. 15454- Otrosko poste?jim dobro ohranjeno .prodam Poljanska, e. 13./m. KKif-' Fifaerjf! Prodano iz nažoga skkkd; šča iz proette roke več naj modernejših tovarniške do vih aparatov aa trajno ko draofe las pe aoHanl ceni Vsa potrebna poiaeoHa pr; Slovenia Transport, LJvb Ijraia. oesta. 3 posM| železno zložljivo ta otrn §ko leseno, mizo om« ro vee še dobro ohra njeno, ugodno prodam Naslov v vseb posloval nieah Jutra. 10982-€ Inštruktor aa pon*vljah»e izpite itd. zlasti za k"hwične ieiike jamči za uepeii. Naotov v Jutra vseh po«l. 15519-4 Beseda l Di« lavek S Dro za šifro aH dajanje aslova 5 Din NaimanajSl znesek 17 Din Rabljene tračnice kola I lokomotive najjefti-nije nudja Ing. Aleksander Neumann. Zagreb, Vrhovče-va 31. Telefon 81-48. 12S87-6 RoIleiflex 6X6 prvi modeL Tesnar 1>4&, kakor nov, s torbo, 4 filtri in zaslonom zoper soln-ce, primerno prodam. Na ogled v drogeriji^Ofogorič. Pto ugodnih cenah naprodaj otpoSea postelja, nizka poetolja - ftrMi, mo dema onnriea, 8 oaari. obeAaMk mmh mit? 120X820, 3 lesena naela njača, Malbert, otroftl vo ričefc la drobnarija. Ho*eJ Ti-voK, na vrfeu parite Tivoli. soba 95. otroški vuthck dobro ohranjen, globok, poceni naprodaj. Pfcve. Ce lovSka 78/H. Koncertni klavir zaamke »Sch-wedgh0 madrad . . • « • 220 iieni vloiki . . « » 80 gostilniški ttoA . . . 22 zaboj n premog . . 80 zaboj za smeti ... 60 Izvršujemo pohištvena ln stavbena dela po načrta. Sprejemamo vsa popravila po konkurenčni ceni. Se priporoča: Mizarstvo »SATA« Rožna dolina Miklošičeva cesta i. 3M41-48 Izgubljeno 3 ključi so m izgubili od Staratov ve do Ljublj. kr. banke PoOcn najditelj se prosi, da jih odda proti nagradi Staretora 36, vila Janežič. 1544.V23 Dražbe Beaeda 1 Din, davek 3 Din sa šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naijmanajfl znesek 17 Din. Dne 7. julija 1938 ob ~SL. uri se vrši na postaji Ljubljana gi. kolodvor skladišče Mcrteboija drreh vagonov livarskega koksa 98-8*0 kg. 30515-33 Javna družba aajdenlh predmetov se ho •nši&a. dne 8. julija ob S. hi na glavnea koiodv t Ljobl jani. JHeaadkril^vo, edino sredstvo odstrani 3- prekomerno potenje nog. pazduhe in diskretnih delov telesa; 2. slab duh po pota; ohrani S. Vaše zdravje. Zahtevajte ^SANOPBD" v lekarnah, drogerijah in kozmet. salonih. f: Kolesa - otrofike vozičke kupite poceni pri _ Ljubljana, Igriška 3, (za dram. gledal.) Ean de Colognc ačtakn^je pmjetao oavednjoče aa firoa, avOa odporno do, ima fin ta Mten voaj pastama >6oir ačtakutje prijetao oavednjoče aa firoa, parno rito, ima fin ta nedton vonj do Pariš«. V ovoji učinkovitosti jo ma parfuma ia vendar ao staae i kotonaka voda. BOURJOIS PARFUMEUR-PARIS »JUTRO« št. 153. 16 J&delja. 5. &JL 1936. Kupim Beseda j Din, davak 3 Din sa Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanajši znesek 17 Din Vinsld kamen ;Birso;. kupim. Ponudbe l viorcem in navedbo to litine na A Resman k 1. Zagreb. Ilica 223 3305-7 Pozor Filatelisti! Kupujem zbirke -vropskiti uamk. Nadalje »se vrste Slovenije in ostali- jugo«lo renske znamke — samo v completnih serijah Pla itim v gotovini Ponodbe s detaljnim popisom :n ce oo na ogl. odd -Jutra ood »štv. 1000« !5243 7 Posojila vezana na štednjo :a ro6 .etuo mesečno odplačeva nje. Brezplačno zavarova nje ta slučaj smrti. Banka in Štediona d. 1. Krapmskt Topiioe Slavni zastopnik za drav *ko banovino Rudolf Zore Ljubljana. Gledališka nI 12 Pismeni odgovor Din 3 znamke 100-16 2 vagona cementa in 2fl0 kv. m pocinkane plo ievine kupim za protir^čun prvovrstne notranje opreme. Ponndbe pod »Tovarna po bistva« na ogl. ndd. Jutra 15290-7 Daljnogled dobro ohranjen, prvovrstne Znamke. kupim. V pošt-ev prid« tudi daljnogled za na puško. Piui le ali naslov h\ pod^užnijo Jutra v Ce !ju pod značko »Dnljno gi-J« 15386-7 Bolniški stol (voziček) rabljen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stol«. 15401 -7 Planinski dom na Kofcah oddamo v najem 1. oktobra 1936. Pismene ponudbe j«? staviti do 91. julija na načelstvo zadruge v Trži-Sn. kjer se dobe podrobna pojasnila. 15336-17 Pleteno garnituro za vrt dobro ohranjeno, kupim. — Ponudbe pod »Pletena« na ogl. odd. Jutra. 15493.7 Zavojne stopnice železne, za višino 3.50 m. kupimo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »V 2"0-to>vini 32£c ! 53116-7 Gosposko sobo dobro ohranjeno ali novo s kavčem. kupim. Ponudbe ogl. odd. Jutra pod Hranilne knjižice vnovčite najbolje potom moje pisarne Solidno poslovanje! Priložite znamko Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka 12. Telefon 38-16 168-1« Kompanjona z vlogo din 50.000 do 100.000 Din za tehnično podjetje ki obstoja že clrca 50 let iščem Za-željena mlajša moč ozi roma prodam trgovino, ker sem že star ln bo-lehen Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kom pan1on». 14867-16 Mizarji v »led bolezni, oddam dobro ido&o delavnico t ali brez obrti. Naslov: Lorber Franc Polzela. 15131-d7 Dobroidočo gostilno na prometnem kraju v LJubljani oddam v na Jem. Ponudbe na ogl. odd. .Jutra pod »Gostil ničar«. 15560-17 Hišo z gostilno v Ljubljani, n« promet n točki, oddam takoj t na jem »vent. prodam. Našlo \ v vseh poslovalnicah Jutra. 16581-30 Pekarno vzamem takoj v najem. — Prosim takojšnje ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pečico«. 16299-17 Lokali Beseda 1 Din. davek 3 Dir za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Nnjmanajši znesek 17 Din. Dva lokala oddam skupno ali po-tnič. Vprašati Kolodvorska ul. 35/1. 16331-19 Enonadstropna hiša v večjem kraju Notranj ske blizu železnice, v zelo dobrem stanju, upo rabna za trgovino ali o brt. s pripadajočimi gospodarskimi poslopji ta ko j naprodaJ. Ponudbf pod »Dobra prilika 737« na ogl. odd. Jutra. 14737 20 Pritlično hišo veliko, s 1300 kv. m tem lje. suho, na solnčnem kra ju. prodam. Zelo pripravna za mesarje, ker ae nahaja tik. klavnice. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18170-2e kapitala tudi oranii. vlog). zaščitne ureditve, davčne Tapovedi knjigo vodstvene revizije, bilance iill vse lruge '.rgovsko go spodarskt oosle izvede tn izvedeniška mnenja oddaja SoneeeijoniTana Trgovsko-gospodarska poslovalnica v Ljubljani. i>sta 29 oktobra fRimska cesta) št. 7 'Za pismena do jasnila znamkeV J5492-16 Posojilo dobijo državni, samou. pravni ter upokojeni uradniki brez porokov proti zaznambi na pre Jemke. Dopise na: Po. verjenlštvo Gradjanske ciion. štedione Daruvar Ljubljana Tyrševa 55. Za pismen odgovor pri. ložiti Din 3 v znamkah 115474-16 TVRDKA A. & E. Skaberne JU0BLJANA - Javlja U j »ml je do oreklica v -a^un r.of>et HRANILNE SNJI/.ICk Mestne hranilnice in Liul •ke oosoiilnirp 149 16 Družabnika i Din SO.OOO do 100.000.-gotovine, išče vpeljana trgovina v centru Ljubljane. Informacije daje Adamič, 'iosposvetska 8/H. 16593-16 Bančno kom. zavod Maribor, Aleksa.ndrova 40. Izvršuje najbolje nakup in prodajo HRANILNIH KNJIŽIC vseh denarnih zavodov. Za odgovor Din 3 znamk 191.16 Državni nastavljenec kateri poseduje lepo po-ststvo v krasnem letovL škem kraju Slovenije išče posojilo Din 25.000 Knjižba na prvo mesto. Namesto obresti dobi dotična oseba prvovrstno hrano ln stanovanje za celo posojilno dobo. Dopisi naj se pošljejo na podružnico Jutra v Celju pod značko »Vedna hvaležnost«. 15623 16 Brivski salon za dame in goepode ali briv nico kupim. Navesti je ceno Inventar in kraj, najrajši n« Štajerskem Priložiti je znamke za odgovor. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 15334-19 Gostilno oddaljeno 10 minut oa Maribora ugodno prodam radi smrti. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15391-19 Dobroidoča gostilna z lastno mostno tehtni co ob železniški posta ji ležeča, naprodaj. — Maslo- v vseh posloval nicah Jutra. 15390-19 Trinadstropna hiša trgovsko - stanovanjska centrum Ljubljane Din 650.000. Možna kompen zacija s knjižicami Me stne hranilnice ali Kmet ske posojilnice. Reall tetna pisarna LJubljana Wolfova 1. 15547 2r Parcelo 500 kv m na zelo lepem kraju prodam. Aljaževa 8 Spodnja šlška. 15541-20 Lokal na prometnem kraju, takoj poceni oddam. Istotam na prodaj Werthe!im blagajna Vprašati ulica na Grad št. L 16462-19 Lokal za buffet oddam v najem v promet nem kraju Ljubljane kavči je zmožnemu ponudniku Ponudbe n« ogl. odd. Jutra l*>d šrfro »Buffet«. 15460-19 Pekarno v prometnem kraju l&če mo. Obširne ponudbe na naslov G. Pribil urar Slov Konjice. 15568-19 Vpeljano trgovino z mešanim blagom na Gorenjskem v industrij sitem kraju na prometni točki* blizu tovarne ln kolodvora prodam tako? vsled družinskih razmer Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Za gotovino-15278 19 Lep trgovski lokal dvoprostoren priprav ljen 2» trgovino, obrt ali pisarno eventuelno uporaba telefona, ugod no oddamo Na razpela go dvosobno stanovanj0 Polasnila Borštn^ov tre 1. 15553-19 Lokal za obrt, pisarno ali traffko oddam v centru. Naslov vseh posl Jutra 15470-19 Hranilne knjižice vseh denarnih lavuoc vnovčuje in nrodais aajbolir za takojšnjo gotovino ALOJZIJ PLANINSEK ag nančulh i>osjov Ljut> ljana Beethovnova ni I L nad Telefon 35 10 -Znamke ' ,0 Beseda i Din. davek 3 Din m šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanajši znesek 17 Dm. Avtotaksi koncesijo za Ljubljano prodam. Polzve se Aljaževa 8. Ljubljana. Javi naj se v nedeljo 5 VII. 1936 sigurno. 15542-30 Fotografski atelje aa deželi lepo urejen z lnevno in električno svetlobo. prodam radi drnžio-skih razmer ali dam v najem. Pripravno tndi za začetnike. Na željo pustim tudi obrt. Ponudbe na ogl. odd. Jutm ood Fotoate-Ije 1S5«. 154114-30 ČEVLJI Vseh vrst 'gandi. sandali, beli. rdeči, ptavi. semiš) v najnovejših kombinacijah. po izredno ugodni ceni in priznani kvaliteti se dobe zopet v prodajalni čevljev »PRI POLAK«. — preje Dunajska c. 23. sedaj Kolodvorska ulica 11 — Triumph d. t o. z. 1SU17-30 Beseda 1 Din. davek 3 Din šifro ali dajanje naslova i Din Najmanajši 7,nesek 17 Din Restavracijo večjo ah kavarno. i4čem v Dravski al' Savski banovi n: v najem Ponudbe na •»gl odd Jutra pod »Kav eijp T.možni« 162»>-i7 Mlekarno dobro idočo >ddam wkoj v najem. — Poizv* se v Cerkveni ulici :9 15527-17 Stanovanjsko hišo 5 sob. kithlnla. vrt. gospodarsko poslople 15 minut od kolodvora Poljčane oddam v najem Mesečno Din 280 Ponudbe na Desnica Maribor Košaki 15387-17 Trgovski lokal oddam s 15 avgustom ali 1. septembrom. Cena do Din 900. Vprašati Zadruž na hranilnfca. Sv. Ppf.ra c 16504-19 Mali lokal primeren za prodajo sadja, slaščic. mleka oddam s inventarjem. Cena nizka. Naslov v vseh posl. Jutra. 15516-19 Brivnico na prometnem kraiu. za dame in ?osr>ode. takoj pro dam. Ponndbe na ogl. odd Jutra pod »Brivnica«. ^6386-19 Mlekarno dobroidočo. z vsem inven-♦arjem ngodno prodam. — Nos! ov v vseh poslovalni ca h Jutra. 16316-19 Tri poslovne prostore oddam v Kolodvorski 18 za delavnice Polzve se pri hišniku 15655-19 Beseda 1 Din lavek 3 Din za šifro st f: dajanje naslova " Din VaimanajSi znesek 17 Din Dvodružinska hiša vogalua. enonadstropna. vrt v bližin cerkve »Sveta dru žina« komfortna, naprodaj. Moste — Cielarjeva 16. 16469-30 Nad 400 hiš ln posestev v Ljubljani in okolici naprodaj. ADAMIČ Goeposvetska 8/n Telefon 32.86. — Uspešno ln vestno posredovan te 1060020 Lepe solnčne stavbne parcele v Koleziii naprodaj. Polzve se pri Jurman. optik. 15577-30 V Brežicah in okolici ugodno , roda jamo hi&e. stavbišča. vino grade sadovnjake, »roodi rana vinogradniška pose »tva proti gotovini. Uprava Att-emsovih posestev Bre žice 112-20 Modna manufaliturna trgovina LJUBICI ANA — LINGAR.IEVA ULICA Nudi letne modne novosti v volnenem Rot svilnatem in perilnem blagu za ženske obleke, kostume, plašče Priznano najboljši nakup, kamgarna. ševiota, lodna za možke obleke in površnike OGLEJTE SI ZALOGO! Posestva — hiše graščine pekarfje. vfle. gostiln«, tr govine, prodaja ugodno Posredovalnico Maribor Slo venska ulica 26. 16482-20 Hišo i trgovinskim lokalom na zelo prometni točki v Ljnb Ijanl. prodam. Ponndbe n» ogl. odd. Jutm pod »Zelo ngodno«. 15435-90 Vila novozldana. dvostanovanj ska x vrtom, solnčmi lega takoj naprodaj. Korpnik Slov. Bistrica. SO.OOO. 1641 S-20 Prodam hišo z gospodarskim poslop jem in velikim vrtom v Studencih. Sokolika ul. 42. Maribor. 15392 20 Priložnostni nakup! Lepo, dobrozidano hišo 8 sob električna razsvetljava vodnjak ste klena veranda. hlevi velik sadni vrt, zele-n.ladni vrt v Framu pri Mariboru s hipoteko prodam. Saria Maribor Gosposvetska 13. 15389-2C Parcela 3000 kv. m in 2 stavbi ob Tržaški cesti 300 metrov od postajališča Tezno naprodaj. Informacije: Jugo slovenska hranilnica — Kralja Petra trg Mari bor. 15394-20 Lepo posestvo v bližini Celja ugodno proda Pint&r Katarina, Nova cerkev St. 39. p. Vojnlk pri Celju. 15384 20 Opekarno s strojnim obratom za zidno opeko v okolici LJubljane. 16 Johov zem ljišča. prodam ali menjam z drugim posestvom. — Ponudbe pod »Opekarna« na ogl. odd. Jutra. 15475-20 Vila v Celju Krasna lega ln razgled s stavbnim materljalom ln načrtom za predelavo poceni naprodaj. Naprodaj tudi parcele poleg iste vile. Vprašati Simo-novič Zagreb Pantov-čak 53/1. 15411 20 Hišo modam v Ljubliani za Din 4120.(m- Mesečni-'dono« Din 3800.- Ponndbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačljivo v knjižicah Ljudske«. 15491-30 Enostanovanjsko hišo v Ornučah, ugodino prodata. Naslov v vseh posl. Jutra. 1&439-30 Hiša Dev. Mar. v Polju za Din 45.000.- naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra. 16453-30 Hišo dobrem stanju na prometni točki v bližini mesta na Gorenjskem ter z trgovskim lokalom in vrtom, ■»rodam radi od potovanja. Ponudbe nn ogl. odd. Jutra pod »Dobra prilika«. 15448-20 Vilo ali lepo hišo — oboje z več prostornimi stano vanjl z lepim vrtom v mestu (Tivollčetrt ali o-kraj Sv. Jožefa in sllč no) se kupi takoj proti gotovini Strogo zaupno' Resne ponudbe na ogi. odd »Jutra« pod Šifro »Mir« 15598-20 Zanimalo Vas bo. da ima tvrdka [JIH Pn .jkofi- na zalogi vse vrste kot crepe de chine, crepe marocaine itd. v na jno vejših vzorcih mode. Zelo ugodne cene! V nepriliki! Omara za obleke je skoro prazna. Dopust je pred vrati in za ob£eke nI preostalo mnogo denarfa, pa bi vseeno bili radi na dopustu lett^ in lahno oblečeni. Tedaj lahko pernata samo eno. Kaj? Kupite pri TIVAR OBLEK .,POSEK" realltet. pisarna, dr. t o. x. Ljubljana Miklošičeva cesta 4/11. proda: VILO enonadstropno, 10 sob Sv. Jožef, 1200 mu vrta Din 525.000.— hi poteka 150.000.— VILO, dvonadstropno, štiristanovanjsko. Mir Je. najmodernejši kom fort Din 480.000.— hipoteka 160.0P0,— HISO. dvostanovanjsko veliko skladišče 1300 mu vrta, poljanski o-kraj, Din 280.000,— VILO enodružinsko. 4400 m: sadnega ln ze. lenjadnega vrta gospodarsko poslopje mesto. Din 275.000 — hipoteka 125.000.— IJIŠO novozlda.no, viso kopritlično, dvostano vanjsko. 340 m! vrta Rožna dolina Din 130.000.— hipoteka 70.000,— HIŠO novozidano. tri?ta novanjsko, gospodarsko poslopje 2000 m! vrta, Vič Din 70.000. za knjižice Mestne. HIŠO novozidano. pod-kleteno dvostanovanjsko, 1000 m2 zemlji, šča okolica Ljublla-ne Din 70.000.— hlpo teka 36.000.— HIŠO, enonadstropno. novozidano. triste.no vanjsko 1100 m! vrta, pri Kamniku Din 75.000.— hipoteka Din 9.000,— HIŠO. enonadstropno, novozidano. dvostanovanjsko 1400 m2 vrta Polje, Din 200.000,— hi poteka 40.000.— LETOVIŠKO vilo, novo. opremljeno, komfortno 700 m2 vrta Bohinjsko jezero Din 45 000. GOSTILNIŠKO posestvo, novozidana. enonadstropna hiša, v mestu. 3 gostilniške sobe ve lik vrt za goste 3 sta novanja, gospodarsko poslopje. Din 600.000. hipoteka 240.000.— GOSTILNIŠKO posestvo, enonadstropna hiša 2 gostilniški sobi priti-kline trgovski lokal. 8 stanovanj, gospodar, sko poslopje, hlev. velik salon gostilniški vrt 1800 m2 zemlllšča. Ljubljana Din 450.000 Hipoteka 125.000,— GOSTILNIŠKO posestvo, prvovrstno uvedeno: enonadstropna hiša. velike vinske kleti, hlev svinjak, točilni ca gostilniške, stano vanjske in tujske sobe. komfortno. 1800 m2 zemllišča okolica Ljubljane D'n 600.000,— hipoteka 230.000.— MLIN za barve, močna voda Gorenjsko, stroji. dvo6tanovanj'ka hiša, gospodarska poslop Ja skladišča. 9 oralov njiv. travnikov in goz da Din 225.000,— KMEČKO posestvo, niša gospodarska poslopja. 10 oralov prvovrstne zemlje prt Mariboru Din 150.000— hipote ka Din 40 000.— STAVBTščE. Boh. jezero 2000 m2 po Din 18 STAVBIŠČE. letoviški kraj prt Miri boru 25.000 m2 po Din 5.— zamenlim *-udt za dru go nepremičnino 15607-20 Kupim zemljišče primerno za ureditev sa dovn aka tudi neobdelano. po možnosti z malo hišico za vsoto okroglo Din 50.000. Podrobne po nudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »Dam gotovino«. 15583 20 Dvostanovanjsko hišo vrtom prodam. Izve se prt Vatovcu Jožef postaji Brezovica. 15557-20 Enodružinska hiša bližini tramvaja rn cerkve. prodam Vič 166. »esta na Brdo 16617-20 Hiša za večjo družino prt Stadionu vrt stavbiSča' 1600 m' urejen 1n za s^Jen naprodaj. Ugodna točka za zidanje vogalne trg. hiše. Naslov v vseh poslovalnicah Ju-ftfe 1034-20 Hišo ali vilo kupim kjerkoli. Ponudbe odd. Jutra pod na ogl. »Denar *. kri«. 16C08-20 Novo hišo 25 minut od kolodvora Celje, prodam za Din 4^4.000. n-i 'šek Avgust Trnorlie, Celje '5622-20 Nova vila 5 sobami in pritiklinami, i-ela podkletena. naprodoj v centrumu Savinjske doline v bližini Savinje, na prometnem kraju pripravna tudi za obrtnika. Informacije daje: FmTic Kač. Ivitkova vas. Sv p3vel pri Preboldu. 166f0-=>0 Nova hiša dvostanovanjska. vrt. etu lenec, naprodaj za 38.000 Din. Tezno. I .-i-«tikova 26 stropnik Maribor. 661f>-2n Prodam po ugodni ceni hišo s pritiklinami. 4 ha 'emlje. vinograd, travnik gozd. Turin Jože. Poljčo ne štev. 60. 15619-20 DM v Polju poceni prodam dvosta novanjsko hišo. Informa clje v trgovini pri Ico-lodvoru. 1SSM-3S Zaraščen gozd prodam. Poizve se: Gunclje 9. p. St. Vid nad Ljub Ijano. 16306-30 Pod ceno prodam v Ljubljani VTI najkraanej-šo in najlepšo novozgrajeno tristanovanjsko vilo Din 300.000 in parcelo v strogem centru Ljubljane, ze zidavo trinad stropne hiše, 430 kv. m po Din 185. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ilirija« 166-48-20 Parcela Podrožnlk 950 ms. vogalna solnčna lega, na prodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15633 20 Stanovanje Beseda t Din. davek 3 Dio za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Ne ima na jS znesek 17 Din. Dvosob. stanovanje komfortno, oddam i avgustom na Vilbarjevi cesti. Naslov v vseh poal. Jutra 15234-5: Stanovanje 2 sob s pritiklinami za avgust termin, poceni oddam. — Povpraša se Start trg št. 15 zadaj na dvorišču. 15379-21 Dvosob. stanovanje kabinet, vse prltikllne oddam poseben vhod. Herbersteinova 18. Sta dlon. 15468-21 Stanovanje v vili, dveh mansardnlh sobic s pritiklinami, souporabo kopalnice oddam z avgustom za Din 450 eni ali dvem osebam Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tivoli«. 15506 21 Dvosob. stanovanje lepo, oddam v novi hiši na Kodeljevem s 1. avgustom Poizve ee Ciglerjeva 33. Moste. 35399-31 Dvosob. stanovanje oddam 1. avgusta na Mestnem trgu 25, trgovina Scho ster. 16336-31 Trisobno stanovanje komfortno, oddam avgusta. Ilirska 17/11, vprašati L desno. 16366-31 Dvosob. stanovanje solnčno, g kabinetom io pritiklinami. oddam v me stu 1. avgusta. Cena 650. Naslov v vseh poslovalni ca h Jutra. 164(11-21 Dvosob. stanovanje pnirketirano. elektriko in z vsemi pritiklinami v nori hiši na Viču, oddamo. Naslov v vseb posl. Jutri. 16469-21 Solnčno stanovanje treh »ob, z verando, takoj oddam. Čopova e. 31. 16678-3! Trisobno stanovanje oddam takoj ali avgusta. Naslov v vseh poslovalni-cah Jutra, 16530-31 Dvosob. stanovanje oddam v prvem nadstropju vile, maloštevilni odradi družilrf za avgust. Oesta v Rožno dolino 34. 16538-21 Trisobno stanovanje parketlrano s kabinetom in kopalnico, pritiklinami oddam v bližini šentjakobskega trga s 1. av gustom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15540-21 Dvosob. stanovanje pritiklinami. oddam 1. septembra v Rožni dolini Vr.0. 15350-31 Dvosob. stanovanje solnčno. s kopalnico, * takoj oddam. Herbersteinova 10, tik Stadiona. Cena 660. 15332-21 Trisobno stanovanje komfortno, poginom« prenovljeno. oddam takoj ▼ nadstropju. L°podvorska ulica 50. 16364-31 Dvosob, stanovanje komfortno z vrtom oddam i. sept. solidni stranki. Ižanska c.160. 16444-31 Podpritlično stanovanje suho, solnčno. enosobno oddam za avgust mirni boljši stranki. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15574-21 2-sobno lepo stanovanje oddam s souporabo vrta. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Blel welsova«. 15559-21 Enosob. stanovanje s pritiklinami, mirno, oddam za avgust maločla.nski druiini. Cesta na Loko 22. 16613-21 Dvosob. stanovanje oddam. Predovičeva nI. 9. Moste. 156 lil-21 Dvosob. stanovanje komfortno, oddam avgusta pri »v. Krištofu. Pleteršnd-kova ul. 11. vila Krka. 10322-31 Enosob. stanovanje oddam 15. julija ali 1. a\ prazna soba Šiška 150. DVOSOBNA: mesto 670. 560, 600, Šiška «!0, Rožna dolina 560 Moste -350, 480. TROSOBNA: Bežigrad. — komfortno 800, mesto 800, Podrožnik 750, center 1000, 1050. STIRISOBNO: mesto 1000, Šiška komfort 1000. 18606-31 Stanovanja Beseda 1 Din, davek S Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanajii znesek H Din. Dvosob. stanovanje s pritiklinami ali enosobno z veliko kuhinjo ln večjo predsobo, solnčno ln popolnoma suho z nekaj vrta »11 dvorišča. Iščem »a 1. avgust ali pozneje. — Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Točen plačnik, tudi pol leta v naprej«. 15539.21a Enosob. stanovanje s kabinetom (eveot. dvosob.) ižfe mirna stranka za 1. avgust, najraje okrog Tabora. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cista stranka« 16461-01« Dvosob. stanovanje * kopalnico, iščem v sredini mesta za 1. september. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna stalna stranka« 16486-31« ? Da. Nega lepote . toda samo z znamenitimi in naravnimi preparati biološke kulture lepote Schrčder-Schenke. ANTI HEL emulzija odbija ultravio-letne žarke in varuje obraz pred nastankom sončnih peg. Din 50.— CISTA POLT brez prističev, sojedcev, madežev, gub, mastnega bleska, ove-nele kože in znakov staranja, dosežete samo z biološko kuro za čiščenje obraza. Garnitura Din 120.— PASTA REGIS specijalna krema za prehrano kože in proti malim gubicam. — Dovršeno negovane dame jo dobro poznajo, a mi izdamo tudi Vam to njihovo »tajno lepote«. Din 18.—, 40.— in dvakratna 100 gr. Din 60.— ASIAM1 mandljevo mleko zoper razširjenje por. sojedcev in mastno kožo. — Din 50.— VODICA IZ KUMARIC za suh obraz. Poživlja kožo, pomlajuje črte obraza. Odlično odstrani šminko. Din 30.— Dobiva se pri renomirani parfumeriji in kozmetiki »OMNIA« oddelek 1/3 Zagreb, Gunduličeva ulica št. 8/1. nadstr. Pošljemo po pošti tudi proti naplačilu poštnine. Telef. 97-67. Zahtevajte brezplačna navodila in ilustrovan katalog! 2-sobno stanovanje s pritiklinami. čisto. HSfern takoj ali avgusta. Plačam točno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Trajnica«. 16290-31a Zakonski par Išče malo sobo ln kuhi njo. čisto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brez otrok« Opekta IVavadm zavojček n približno t kg marmelade, cena Din 4«— Navodila za uporabo dobite pri Vašem rgovcu. RazpoSilja 4* A. OETK&R, Maribor »JUTRO« št 151 17 predelja. 1 EB. 1935-. Vrtne solstčnike IZDELUJE BELA F E T T M A N N, ZAGREB Masarykova 9. Zahtevajte brezplačni Ilustrirani cenik! Prevzema tudi prevleke Soba Beseda 1 Din, davek 3 Dm u Mro ali dajanje naslova 6 Din. Najmanajši znesek 17 Din. Opremljeno sobo ▼ vil\, oddani boljSerau gospodu. Jegliieva cesta lil, Itl lina Sv. Petra. 14796-53 Opremljeno sobo « posebnim vhodom, oddam boljšemu gospodu 16. t m. Tuik, Strelska ul. ggfl. 16400-28 2 gospoda učitelja tečajnika, sprejmem v neposredni bližini Srednje tehnične Vile v prijazno sobo in dobro domačo hrano. — Na<rv v vseh poslovalnicah .Jutra. 1&403-23 2 opremljeni sobi tračni in solnčni, s poseb. vhodoma v novi vili pod Požniom oddam. Cesta na E-ožnik 47. 16 587-33 Lep-o sobo % »hodom iz stopnic, v stft-nova^ju telefon, in kopalnica oddam. Verč, Gledalska 12/III desno na hotl- jiiku. 13*77-23 Lepo sobo s 4-rema postol jama, od .m livfiinil g-napodoma. — Sv. Potra ceeta, št. 43 — desno. 16376-33 Solnčno sobo •g nrpartra nim vhodom, oddam.' Novi trg št. 5/Ii, k>vo. Od S--i:0 in 1—-5. Veliko prazno sobo lepo. oddam. Naslov: I.jub-ljana, (>eT3 39. oktobra, KV-imka cesta št. 30/1 des-w>. 16337-33 Dve vezani sobi tik Tivolija, oddam boij-šim oeebam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15687-33 Lepo sobo sotačno oddam a stopnic takoj ali 8 16. julijam blizu gl. kolodvora. Naslov v vseh posl. Jutra. 115398-33 2 al 1 prazno sobo parketirano .posebni vhod, oddam za avgust. Ogled v nedeljo dopoldne, ostale dni od 16-17 ure. Prale So-kolska 14. 15465-33 Prazno sobo lepo. veliko, parkettramo s posebnim vhodom oddam takoj na Aleksan d rovi cesti. Našlo v vseh posovalnicah Jutra. 15591 23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam boljšemu gospodu. Dvorakova 3 prit. desno. 15596-23 Sobo lepo cKpremljeno. sončno čisto in s posebnim vhodom oddflm na Resljevi c. 12/11. levo. 15572 23 Opremljeno sobico B posebnim vhodom, poceni oddam. Stari trg 11./H. 15532-23 2 mali skromni sobici jaeblovanl s kuhinjo, tersuia s prho v centru odd;un. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15550 23 Mirno sobo nad Evropo oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15546 23 Dve gospodični sprejmem na hrano ln stanovanje. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15543-23 Prazno sobo eventuelno a hrano takoj oddam. Devinska 9 (Kolezija). 15544-23 Sobo •preanTjeiio baJk-msk«, lepo pi.In&no, odd-im v L nadstr. pri eerkvi Sv. /oiefa. INaelor v vseh poslovalnicah Jutra. 16^2-33 Sobo (sefvcinuvfl oddcun Mkoj 2 osebam, ietotam sobo m eno o®e.bo, Naslov v 7&eh poalovalnicsih Jutra. 16435-33 Sobo ■g prr»e>bnhn vhodom oddam. Easl->v v veeh pori. Jutra 16438-33 Sobo a posebr?™ vhodom, »rflnč-jir. in či?-to, oddnm. Kolegijska 17/11. Sobo }»>r«o oprvimliTO oddam pole^ bežigrajske gimnazije. Beograjska ul. nova hiša. 154«4-3? Lepo sobo (t y*r»*bnTm vhodom pmrke-tovn. kopalnico, oddam zelo ugodno mh-ni stranki s 15. t. m. Naslov v vseh posl. Jutra.. Lepo sobo oddiim čez počitnice aH Ea stnlno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15370-23 Opremljeno sobo polr.čno ln mimo oddam 2 oeebam. Reber 7. 15375-23 Sobo B pt*wbn«m vhodom Vir S posteljama takoj oddam. Eiadefcna ul. Ii3. Dve opremljeni solneni sobi oddam na Sv. Pe+ra na-43. Vsnka soba ima posebni vhod. Kopalnica na razpolago. 1 15044-33 Prazno solnčno sobo oddam ▼ sredini mesta. R posebnim vhodom. Mesečno Din 250. Ogleda se Gregorčičeva ulica 17-'c I. 1665&-23 Malo solnčno sobo (k.ibinetl oddom. Večna pot 2, Podi-ožnik. y 161207-28 Opremljeno sobo leipo solnčno, s posebnim vhodom oddam. — Ilirska ul. 29/1. de^no. 15556-23 Lepo sobo zelo čisto, sppa.riTa.rn), parket, elektrika, z eno ali dvema posteljama, oddam Stari trg 41. 16174-33 Opremi,jeno sobo oddam. Nebotičnik S nad. 15496-23 Gospoda (gospode.) sprejmemo na mesečno stanovanje. Salendrova ul. 4 priti, vraita štev. 4. 15521-23 Opremljeno sobo s poseb. vhodom oddam boljSi ose-bi takoj' ali pozneje. Naslov v .vseh poslovalnicah Jutra. 155*18-33 Opremljeno sobo kra*mo, i verando oddam boliši osebi. Naslov v vseh posl. Jutra. 155:7-23 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanajši znesek 17 Din. Prazno sobo strogo separira.no, v pritličju, iščem v okolišu kavarne Evrope. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ves dan odsoten«. JB291-33a Gorenjski upokojenec išče prt samostojni, preprosti upokojenki sobo z oskrbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra dušac. 154S2-ž3a Gospodičnam sli zakonskemu paru od dam sobo s posebnim vhodom 1n sobico Kar-lovška 20 desno. 15567-23 Sobo lepo opremljeno, za en" ali dve osebi, oddam. N« feli-) tudi l-rn hran". — Cankarjevo nabrežje 19/T. 15610-23 Prazno sobo s strogo separiranim vbodom, iščem za 15. julij. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1664S-3oa Beseda 1 Din, davek 3 D!d za šifro ali dajanje oslova 5 Din. Najmanajši znesek 17 Din. Koncertni klavir kratek, zelo dobro ohranjen, poceni naprodaj. Vevče 34. 15226-36 Gramofon Hls Masterc Voioe popolnoma nov poceni naprodaj. Ponudbe pod »Tudi knjižica« na ogl. odd. Jutra. 15501.26 IVAN KACIN Domžale dobavlja prvovrstne PIA-NINE, moderna konstrukcija od 9000 Din, tudi na obroke, zelo ugodna odplačila. Popravila, ugla-šemje najcenejše. Naročila informacije: Ljubljana, Romunskega ul. 3G/IL 15449-26 CREZPLASEN POUK V IORAN3U I ZAHTEVAJTE BREZ CENIK :MEINEL4HEROLD¥al iT/ORHICE 6LA.SBJL MARI80Rstl01 BELA PENEČA SE PASTA ZOPER ZOBNI KAMEN % cm na dčetko zadostuje. Tuba za Din 9.— = 125 kratno čiščenje zob. — Tuba za Din 15.— = 225 kratno čiščenje zob. Kdor poSlje izrezek tega oglasa tvrd. D. Pechmajou & Cie. — Zemnn. dobi brezplačen vzorec. Intimni ženski koledar (Knaus Ogtao) potrebujejo zakonci za regulacijo spočetij. Str 180 Din 20. Kati Voda Me dvedova 8; Učiteljska tiskarna; trafike: Tyrše_ va 53 nasproti »Rlo«, nasproti Slamlča. 15600-31 Informacije, inkaso hitro izvršuje: Informacijski zavod, Ljubljana, Se-lenburgova ul. 7/1. 165111-31 Beseda 1 Din, uavek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanajši znesek 17 Din. Pri Splitu tik morja, oddam komfort. no, opremljeno dvosobno stanovanje. — Informacije: Operna klet, Ljubljana. 15356-3S Gorsko letovišče Ž I R I Kdor teli dobrega ZTaka tople naravne vode pla vanje in kopanje, višinskega sonca in blagodejne sence smrekovih gozdov, naj se potrudi na letovanje v 2,iri. Dobre prometne avto busne zvezel Celodnevna oskrba in soba 30 Din za osebs. Zahtevajte prospekte. Tujskoprometni odsek 2irl, Dravska banovina. 13364-36 Pension Ozvald, Žirovnica nudi cenjenim gostom udoben oddih za letovanje. Izborna kuhinja, čiste sobe, ter zmerne cene. Zahtevajte prospekte. 14914-38 Letovišče in kopališče [vo šorlt. Gorenja vas nad 3kofjo Loko se priporoča. 170-38 Penzija 23 Din dnevno Prijot.no kopanje v Kolpi. Anton Murn, Metlika. 15343-38 Letoviščarjem se priporoča y škof ji. Loki gostilna Kottenbiicher (lastna mesarija). Senčnat vrt, tujske sobe, celodnevni penzion Din 35.- Idealno kopališče v čisti in bistri Sord. Krasni sprehodi v najbližji okolici. 164120-38 Informatije- Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanajši znesek 17 Din. Intervencije v vseh zadevah, pri vseh oblastvih in ministrstvih, izvršuje hitro in uspešno: Gospodarsko-pravna pisarna, Ljubljana, Selenburgo- va 7/1 16509-31 Vojaške informacije za ureditev osebnih zadev daje najhitreje: Informacij ski zavod, Ljubljana. Šelen-burgova ul. 7/1. Za informacijo priložiti Din li2 v znamkah. Iiop06-31 Sobe zo letoviSčarje oddaimo tfk kolodvora, v Žirovnici št. 54, Gorenjsko aa takoj. ai54a:-38 Letovišče in kopališče pri Berčevih n« Mirkah št. 2, pošta Vrhnika. Celodnevna prvovrstna oskrbo Din 80.- WS33-33 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanajši inesok 17 Din. Lahka LETNA OBLAČILA buret, kaša lister i. t. d. v odlični izdelav si nabavite na.jce neje pri PRESKERJU. SV PETRA C. 14. Kdor pošlje 10 Din v znamkah dobi poštnine prosto lepo toaletno ogledalo »Patent«, katero je Izdelano z vložkom za sliko ali fotografijo. D. STUCIN, tovarna ogledal, Maribor. Za pomlad ! Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn 0re» napak, prlstoobarvnl, »Paket serij« 8« vsebina: 15—21 m prima oknfordot, touringov in eefirje* ta moške srajce, vsak kos uajmanJ 8 m. dalje »Paket Serij* S/o« i Sto take 16 do 21 m za tenske pralne oble ke, dečve fDirndl), v najlepših barvah, predpasniki itd. — Vsak paket poštnine prosto samo 107 Din. — Za isto ceno »Paket serija P« vsebina: 16 do 20 m platna, posteljnina, tensko, moško in namizno perilo, barvasto, ter »Paket serija P/l« 10 lo 16 m Istega najfinejšega belega blaga. — Neprimerno vzamem nazaj in za menjam. Dalje najcenejše nlago za vsa moška in ženska oblačila. Vzorca brezplačno. »K0SM0S«. razpošlljalnlca ostankov. Maribor, Dvora-kova cesta St. L SATOR za 2—3 osebe Din 450.— dobavi Kolb & Predalič Ljubljana, Kongresni trg 4. Mizarji! Okovje za stavbe in pohištvo, klej itd., izberete najceneje, tudi na hranilne knjižice pri »JEKLO« Star! trg. Elskiroincforji ii mtHI vabljeni m vse napetosti vedno v veliki izbiri na prodaj. Lastna delavnica za previjanje ln popravljanje dlnamov, avto-dinam. elektromotorjev ter vseh elektroaparatov. I*-vršujem vse električne instalacije ta razsvetljavo ln pogon. ELEKTROPODJETJE FRANJO PERCINLIČ LJUBLJANA Gosposvetska cesta 16. P LAN INKA TELEFON 25—57 Nu Enamel emailom trajne lepo-' te, krasnega bleska, prepleskaš vse od pohištva do avtomobila. - Prospekti brezplačno NU Enamel, LJUBLJANA, Prešernova 3. m Mlajši gospod samostojen, želi znam jn z mlado, močno in lepo razvito InteJige-ntko. Predncet črnolaeke. Dopise na o4i6-£4 Mea culpa prosim oprostite mi, oglasite se. 16520-^ Spremljevalko za na Dunaj iSčein. Ponudbe pod »■Izletnik« na ogl. odd. Jutra. 1M1«-« Gospodična simpatična, trgovsko Izobražen«, čedne lunanjosti, s premoženjem, vrednim 300.000 Din, želi znanja z boljšim značajnim, dobro situiranim inteligentom, — starim do 33 let, ki poseduje motor ali avto, v svrho skupnih izletov in trg. zvez. Dopiee na ogl. odd. Jutra pod »Slovenija 2Ec. 10656^24 Inteligent simpatičen, nosrečen. Ml znaristva z dobrosrčno »o-tnpinko. Odgovor na ogi. odd. Jutra pod »Prijateljstvo 40c 10455-5M Samostojen obrtnik v najboljših l-35 Ljubko družico iSče državni uradnllk. — Ponudbe pod »Tiha sreča« na ogl. odd. Jutra. 15601 25 Starejši upokojen oficir ičče drnžneo. Dojriffl: 1000 Jutro, Celje. 10621-25 Gospod 39 h< star, žoli ipozna-ti gospodično od 20 do 30 krt, naita-karico, lastnico kavarne ali slično, i maJo doto. Ne reflektor« na doto nego samo na dotrro srce. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Reeno«. 1R®4 58 Izobražena gospodična < neka) gotovine, se -Seli poročiti z resnim, boljšim državnim ali privutnhn uradinikom, T steinasti od 39 do 40 let. Resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zrmfajnost«. 1B3M-35 Zastopnike preprodajalce dobrih radio aparatov za Gorenjsko ln Dolenjsko sprejmemo. Interesenti, agflne poznane osebe, naj poSljeJo ponudbe na oglasni oddelek lista pod »Dober zaslužek«. NIZKE CENE dvokoles, otroških-igrač-nih-invalidskih vozičkov, prevoznih tricikljev, šivalnih strojev. Cenik franke »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, KarlovSka cesta št 4 Podružnica Maribor, Aleksandrova cesta fltev. 26 Dražba posestva. Dne 16. jnlija 1936. ob 8'/z uri bo pri sreskem sodISča v Kranju v sobi št. 7 izvršilna dražba posestva vlož. št. 908 kat. obč. Kranj, ležečega v Kokrškem predmestju ob Blejski cesti. Posestvo obsega hišo s tesarsko delavnico, pralnico, drvarnico, greznico, cementno jamo za apno, cementni vodnjak s čistilnikom in vodnjak brez čistilnika, nadalje hišo z gospodarskim poslopjem in drvarnico, vrt in njivo. Cenil na vrednost posestva Je Din 295.535.—, najmanjši ponudek Din 156.690.— Zdražitelj lahko plača večji del največjega ponudka z vložnimi knjižicami Mestne hranilnice v Kranju in podružnice Ljubljanske kreditne banke v Kranju. Pojasnila dajeta ta dva zavoda. # Umrl je po dolgem trpljenju, previden s svetotajstvi za umirajoče, naš dobri očka, sin,.brat, stric, svak, zet in nečak, gospod LUDVIK ČERNEJ ZDRAVNIK V SLOVENSKI BISTRICL Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo 5. julija ob 18. uri v Slovenski Bistrici. SLOVENSKA BISTRICA — MAKOLE --- NEW TORK — LJUBLJANA CELJE. ŽALUJOČE RODBINE: ČERNEJ, KUSS, ŠEGULA, JUHART. • OLIMPIJSKE IGRE BERLIN 1936 i m I Vstopnice od Din 18.— naprej. 60% popusta voznlne v Nemčiji. Poceni marke za potovanja. Tae prestartrtj Pojasnila daje: Nemški prometni biro, Beograd. KNE2EV SPOMENIK 5, V\ Dnevna brza parobrodna zveza 1% Sušaka v Dalmacijo in obratno z odhodom Iz Sušaka ob 16- tiri- Dnevne redne parobrodne zveze r vseh smereh in vse kopališke ln letoviške kraje jugoslovenske obal«. Prijetna turistična potovanja T Dalmacijo, nadalje v Dalmacijo m Grško vključno vožnjo, hrano in posteljo po zmernih cenah. Dvakrat tedensko brza proge iz Benetk ▼ Dalmacijo in obratno. Redna parobrodna zveza za potniški in tovorni promet Iz Sušaka Trsta in Benetk r Dalmacijo, Alba* oljo in Grško. Prvovrstni parniki —• dobra kuhinja in postrežba- ZAHTEVAJTE PROSPEKTE! Pojasnila daje direkcija na Sušaka, njene agencije, vsi uradi Pntnflai In družbe Wagons-Lits-Cook KSILOLITNI ZA TRGOVSKE LOKALE, TOVARNE, ŠOLE, HODNIKE, KOPALNICE, KUHINJE, L T. KI JE BIL NAPRAVLJEN PRED 35 LETI JE ŠE DANES KOT NOV * IZDELUJE GA REG. DR. Z O. Z. MATERIAL LJUBLJANA* TVRŠEVA C. 56 TELEFON 87-10 0Cdor c|/alu;e — ta napreduieS ZAHVALA V težkih trenutkih ob Izgubi naSega nenadomestljivega soproga, očeta, tasta, gospoda JAKOBA ZEMLJIČA nam je bilo podanih toliko izrazov iskrenega sočutja in sožalja, (te se nam ni moči vsem in vsakemu posebej zahvaliti. Posebno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili rajnkega do tako preranega groba, čč. duhovščini, vsem zastopnikom organizacij in ustanov, šolski mladini, naročito pa g. dr. St. Rapetu, ki se je na tako ganljiv način poslovil od pokojnika. Iskreno se zahvaljujemo vsem govornikom za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu, gg. pevcem za pretresujoče žalostinke in vsem, ki so s cvetjem in venci zagrnili njegov prerani grob. Vsem — najlepša hvala. SL. RADINCI, dne 3. julija 1336. Žalujoči rodbini ŽEMLJIC — NOVAK. jJJjfTRO« št. 153. 18 Nedelja. 5. .VIL 1936. d Vel. št. 35-42. Obutev za vsako priložnost . . . Za delo na polju in doma, za pešhojo, za šport in igre, je ta platneni čevelj z neraztrgljivim gumijastim podplatom. Da omogočimo nabavo istih vsakomur, smo jim znižali cene od Din 25.— na Din 19.—. Otroški od št. 30-34 prej Din 19.—, sedaj samo Din 15.—. Moški od št. 43-47, prej Din 29.—, sedaj samo Din 25.— 33^25-2205 Močni, lahki za delo in štrapac. Iz platna v beli, drap ali sivi barvi, z neraztrgljivim gumijastim podplatom. Hočemo omogočiti vsaki gospodinji nabavo istih, zato smo jim znižali ceno od Din 35.— na Din 29.— 356^-31 Vel. št. 35-38. Za turiste, bicikliste, skaute, za vsako delo na polju in za živahne otroke je najmočnejša, najudobnejša in najsigurnejša naša »Športka«, izdelana iz krepkega platna z gumijastim nazobčanim podplatom. Znižali smo ceno od Din 35.— na Din 29.—, da damo vsakomur možnost, da si jih nabavi. Otroške od št. 30-34, prej Din 29.—, stanejo sedaj samo Din 25.—. Moške od št. 39-47, prej Din 39.—, sedaj samo Din 35.— Najnovejši model, čeveljčki iz belega lanenega platna, modno kariran vzorec. Prej Din 49.—, sedaj samo Din 39.— Najnovejši model, čeveljčki iz belega lanenega platna, modro kariran vzorec z ravno odsekanim vrhom podplata. Prej Din 59.—, sedaj samo Din 39.— 69995-1159 Za odpočitek nog, lahek, udoben in eleganten letni čeveljček iz belega lanenega platna. Znižali smo jim ceno od Din 59.—, na Din 49.— 2395-1^22^ Model z Jadrana. Krasen čeveljček iz belega nubuk usnja z usnjenim podplatom. Sedaj jih lahko kupite samo za Din 59.—, dočim so stali prej Din 79.— Eleganten čeveljček k letni obleki. Kombinacija semiša z lanenim platnom. Napravi nogo majhno in elegantno. Prej Din 69.—, sedaj stanejo samo jDin 59.— 3395-14224 Model iz Nizze za elegantno damo. Prej Din 79.—, sedaj samo Din 59.— Oni, ki doživi severne dni in severne noči, doživi čisto posebni svet. Samo oni, ki osebno doživi, da se mu odkrije severni svet, samo ta ga spozna in razume, pri čemer si pridobi neizmerno bogastvo. Cesar ne morejo nuditi niti knjige, niti slike, niti pripovedovanja, to omogoča potovanje po severnih krajih s Hamburg-Amerika Linijo. Nedosežna iskustva so jamstvo za pravec potovanja njenih brodov. Preskrba Hapag-potnikov je vzorna. Udobno je potovanje z brodovi Hamburg-Amerika Linije. PRVO POTOVANJE Island — Spitzberj^i — Norveška z brodom M. S. s>Millwaukee« od 15. julija do 7. avgusta cena od RM 475,— navzgor. POTOVANJE Severni rt — Spitzbergi — Norveška z brodom »St. Lo-uls« od 17. lullja — 4. avgusta cena od RM 360,— navzgor. DRUGO POTOVANJE Island — Spltzbergi — Norveška z brodom D. »Rellance« od 2. avgusta do 23. avgusta 1936. cena od RM. 440.— navzgor Potovanje po Vzhodnem morju — Norveška z brodom M. S. »MUlwaukee« od 9. avgusta do 25. avgusta, cena od RM. 320.— navzgor. Hapag uresničuje tvoj sen o potovanju po dalj nJem morju HAMBURG AJIFBIRA LINIJA m Vse Informacije pri zastopstvu v Ljubljani TyrSeva c, 1 b. m OGLAS: Vsi si želimo konca nepovoljnega stanja na denarnem trgu ln iz tega izvirajoče gospodarske krize! Priznanje, ki ga po celi državi uživa slovensko denarništvo, temelji zlasti na vzorni urejenosti naših hranilnic, na gospodarnosti in vztrajnosti slovenskih hranilcev, ki so svoje denarne zavode dvignili do takega ugleda in pripomogli domovini do blagostanja! POMAGAJMO SI SAMI! Vlagajm o svoje prihranke, vir blagostanja, v domači največji denarni zavod, to je Mestna hranilnica ljubljanska v Ljubljani. Proda se hotel Nova pošta v Kranju INFORMACIJE PRI LASTNIKU. Za družbo, popoldne in večer. Kombinacija lanenega panama in modrega semiša. Prej Din 79.—, stane sedaj samo Din 59.— 5905-3141 Eleganten čeveljček za letno toaleto. Kombinacija rjavega semiša in drap meliranega lanenega platna, z visoko peto in usnjenim podplatom. Prej Din 69.—, stanejo sedaj samo Din 59.— 1/»05-1t>529 Za večer, za ples in promenado, lepi čeveljčki iz belega nubuk usnja, kombinirani z lakom. Ceno smo jim znižali od Din 99.— na Din 79.— PERJE Kokošje, par je, gosje, račje, navadno, s strojem čiščeno ta čohano. Vzorci se pošiljajo brezplačno In franke. Dobavlja se v vsaki množini E. Vajda, Cakovec relefoo štev. 59, 60, 3, 4 CENE PERJA ZELO ZNT2ANE, ZAHTEVAJTE CENTE EN VZORCE, KI JIH DOBITE BREZPLAČNO! MEHANIKA za pisalne stroje Išče specijalna mehanična delavnica za popravo pisalnih strojev. Ponudbe na tt. MATADOB, Zagreb, Dica 5, SENZACIONALNE NOVOSTI ? Trt« tototnlM po od Dtn 800, I šotori za šport ta pokSe Edini Izdelovalci »MASA« Izdelkov, tovarna pohištva, Šotorov, vrtnega pohištva, »d. Patentne poljske poste. Ue v največji popolnosti 99 JUGOTEK.STIJL"—OSIJJEK ZAHVALA V najtežjih urah so nam bila v uteho blaga srca. Vsem, ki ste lajSali trpljenje našega dobrega ANTE GROMA ga ob smrti kropili, prinesli cvetja, nam izrazili sožalje, ga spremljali, zapeli lepe odhodnice, se poslovili s toplimi besedami, ga počastili na* katerikoli način, bodi tu Izrečena naša najprisrčnejša zahvala. Maša zadu&nica se bo darovala v ponedeljek, 6: t. m. ob 7. uri pri sv. Jakobu. LJUBLJANA, 4. julija 1936. Maša Gromova z družinami: MIRO in SREČKO GROM in ANTONIN VOSATKA. Čudodelni lak v vseh barvah za lakiranje pohištva, koles, automobilov, vozičkov, štedilnikov, ograj ln sploh vseh predmetov. Suši v 1 uri. Cena Din 12.— 1 škatla. Drugi emajllaki od Din 25.— naprej. R. HAFNER — LJUBLJANA CELOVŠKA C. 61 — Tel. 85-66 2 stavbna polir ja izvežbana posebno za večja terenska dela, z najmanj 4 leti prakse sprejme takoj za stalno večje podjetje v dravski banovini. Ponudbe s prepisi spričeval in opisom dosedanje prakse poslati na upravo lista pod »Polir«. Razpis službe. ZANATSKA BANKA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE A. D. PODRUŽNICA — LJUBLJANA razpisuje mesti uradnika z bančno prakso in uradniškega pripravnika« Prošnji Je priložiti originalne ali poverjene prepise zadnjega šolskega spričevala, vseh dosedanjih službodajalcev in uradno dokazilo o jugoslovanskem državljanstvu. Za mesto uradnika pridejo v poštev samo prosilci z večletno bančno prakso, za mesto uradniškega pripravnika samo absolventi Državne trgovske akademije ali Dvorazredne trgovske šole. Nekolekovane prošnje opremljene z navedenimi dokazili naj se vložijo do 11. Julija 1936. pri Upravi Zanatske banke Kraljevine Jugoslavije A. D. podružnici v Ljubljani. ' V LJUBLJANI, dne 4. julija 1936. AUTO-LINCOLN- LIMUZINO 125 HP Voz povsem prvovrsten, eden najbolj elegantnih in najboljših v Zagrebu. Voz samo za gospodo. Vožen 7000 milj, nakupna cena novega voza Din 400,000. Z vgrajenim ventilatorjem za gretje in hlajenje, radioapa-ratom in električno sesalko. Na prodaj zelo ugodno. Vprašati pri: Internacionale, špedicija, Zagreb, Bakačeva 1, telefon 50-21 fimSBILg] ppi2nonsj cSO odo 1 imelrtiKW_ fc* NAJPOPOLNEJŠA meeneiša tKRALJCVNI DVORNI DOBAVITEtO^ ttftlVEČJA DOMAČA RA2Pb5lUALNA TVRDKA* F. SCHNEIDEH IZDELDVA^US atASSlL i« ZflGRE&.TiikalicevaiiLlO/c Vtoline^od brn?l7Txivrgapl Havajska kitare,; Kitare^.«- -145.- . I. kromotične-Mandoline^- 98.- . I^TO^Mte Harmonike« . ZAHTEVAJTE POUČNI NI CENIK Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno