Celje - skladišče D-Per 581/1973 1119731290,4 COBISS o VRELCI Leto I. — Številka 4 GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ZDRAVILIŠČA ROGAŠKA SLATINA Julij 1973 Položili smo temeljni kamen V petek, 29. junija smo ob prisotnosti številnih gostov, med katerimi so bili člani izvršnega sveta Slovenije Zvone Dragan, Franc Razdevšek, Jože Florjančič, Janez Lipičar, generalni direktor Ljubljanske banke tov. Rotar, predstavniki občinske skupščine Šmarje pri Jelšah ter drugi, svečano položili temeljni kamen novega hotela DONAT. S tem uresničujemo večletne težnje delovnih ljudi Rogaške Slatine, da k modernizirani zdravstveni in polnilni dejavnosti dodamo še sodoben hotelski objekt, Z njegovo izgradnjo si bomo ustvarili nove možnosti in pogoje za nadaljnji razvoj zdraviliškega turizma Slovenije. Temeljni kamen je položil tov. Karel Lavrenčič, projektant objekta je dipl. ing. arh. Borut Pečenko — Komunaprojekt Maribor, izvajalec gradbeno podjetje »Pionir« iz Novega mesta. Ob tem svečanem trenutku je glavni direktor tov. Libnik povedal naslednje: potrjen od vseh oblastnih in političnih forumov, to je od občine, preko okraja do republike, že v letu 1957. Po zaporedju kot ga predvideva program, ki je iz nujnih gospodarskih razlogov moral dati prednost sanaciji vrelcev, izgradnji terapije, pivnice in polnilnice mineralne vode ter modernizaciji obstoječih restavracijskih in hotelskih objektov, bi morali z gradnjo novih hotelov pričeti že leta 1968. Zaradi znane usmeritve v razvoj obmorskega turizma republike, so nam projekti, ki sredstva z 10% garancijskim pologom od gradbenih del in z 2% prispevkom za energetiko znaša 60,303.000,00 din. Finančna vira za pokritje investicijske vrednosti sta 80% posojilo, ki nam ga je dala Ljubljanska banka in 20% lastna udeležba. Za premostitev za to dejavnost visokih obresti, računamo na družbeno pomoč v benifi-cirani obrestni meri, ki jo republika daje za investicije v turizem. Ker pa se nahajamo na nerazvitem območju in s to investicijo povečujemo mate- Rogaška Slatina bo spremenila svojo podobo Tovarišice in tovariši! Današnje svečano dejanje, ki simbolizira začetek gradnje hotela A kategorije, bo zapisano kot pomemben dogodek v gospodarski kroniki zdravilišča ali bolje rečeno, v zgodovini našega kraja. Izgradnja tega sodobnega go-stinsko-turističnega objekta ne bo le nov svetli kamenček v mozaiku našega razvoja, temveč pomemben ornament, ki bo simboliziral napredek našega zdraviliškega turizma. Lani, ob otvoritvi nove polnilnice mineralne vode, smo slavili 400-letnico prve kemične analize rogaške mineralne vode. Ta obletnica vsekakor kaže na to, da so rogaški mineralni vrelci zaradi svoje zdravilnosti že takrat vzbujali pozornost pri oblastnih, poslovnih in tudi zdravstvenih krogih. Otvoritev nove terapije pred 9. leti je sovpadala s 300-let-nico razvoja zdravilišča. V tem obdobju se je zvrstila vrsta pomembnih dogodkov, ki so vplivali na razvoj zdravilišča in med take upravičeno štejemo tudi današnji dan. Z izgradnjo hotela bomo za petino povečali naše nastanitvene kapacitete. S tem bomo začeli .uresničevati naloge, ki smo si jih v programu našega razvoja zadali na tem področju. Program je bil sprejet in so bili vloženi pri banki že v letu 1964, propadli. V letu 1970 smo se odločili, da damo izdelati nov projekt. Ta je sedaj po zaslugi razumevanja predstavnikov Ljubljanske banke — podružnice Celje in centrale v Ljubljani, kakor tudi republiških oblastnih in političnih predstavnikov, pred realizacijo. Hotel bo imel 208 postelj s potrebnimi kuhinjskimi, restavracijskimi in klubskimi prostori, kopalni bazen, dvostezno kegljišče, trgovine z drobnimi potrebščinami za goste, frizerski in kozmetični salon, skratka vse, kar hotelu pripada. Predračunska vrednost investicije za osnovna in obratna rialno bazo in zaposlovanje delovne sile, s tem pa pripomoremo k odpravljanju zaostalosti, računamo na družbeno pomoč tudi iz tega fonda. Dovolite, da se v imenu kolektiva vsem, ki ste na kakršenkoli način pripomogli, da je do gradnje končno prišlo, najlepše zahvalim. Da ste podpirali res potrebno in gospodarsko investicijo naj podkrepim z dejstvom, da smo v letih 1971/72 odklonili 728 rezervacij iz Zah. Nemčije. S tem da ostane nemški gost pri nas poprečno 20 dni, smo izgubili 15.000 nočitev oz. drugače, ne prepolna drž. devizna blagajna je bila v teh letih prikrajšana za več kot 200.000 dolarjev. Priprave za organizacijo »delavske samoupravne kontrole« Vsi člani sindikata smo dolžni aktivno sodelovati pri vodenju širše družbene akcije, katere namen je odpraviti vzroke in nosilce družbi škodljivih pojavov. To bomo dosegli samo z razvijanjem in oblikovanjem notranje kontrole v bodočih temeljnih organizacijah združenega dela (TOZD). Izvršilni odbor naše osnovne organizacije sindikata je že pripravil predlog pravilnika o delovanju delavske kontrole, s katerim bomo vse naše člane seznanili, pri organih samoupravljanja pa skušali doseči njegovo skorajšnjo potrditev. VRELCI ('J^tekiaitea tlela o p til n tl a iti NA RAZŠIRJENI 31. SEJI DS, UO, IZVRŠILNEGA ODBORA SINDIKATA, KOLEGIJA IN PREDSTAVNIKOV SVETOV ENOT, KI JE BILA 18. MAJA, JE GLAVNI DIREKTOR TOV. LIBNIK POVEDAL NASLEDNJE: 2 Današnjo razširjeno sejo smo sklicali z namenom, da vas sproti seznanimo z dogodki in ukrepi v zvezi s protestom v polnilnici. Pri tem želimo, da je ves zdraviliški kolektiv o zadevi pravilno obveščen. To je v danem trenutku tudi nujno, še predvsem zato, ker se nekateri heroji že hvalijo, češ da je predvideno povečanje plač njihova zasluga. Na seji, ki je bila v ponedeljek, 14. maja zvečer na »Soči«, sem že povedal, da je osnovni vzrok protesta nepravilna informiranost ljudi. To se je tudi jasno videlo iz zahtev, ki so jih ljudje ob tej priložnosti postavljali. Osnovna nit, ki se je vseskozi vlekla, je bilo prepričanje, da polnilnica vzdržuje vse ostale enote in da jim le ona omogoča prejemanje osebnih dohodkov, oni pa, da zase ne zahtevajo drugo kot najnižjo plačo 1500 din, ki naj jo damo iz »Žaklja«, v katerega polnilnica nalaga za druge. Dalje je prevladovalo prepričanje, da so osebni dohodki v tej enoti najnižji v podjetju oziroma celo v kraju. Ze po kratkem razgovoru z ljudmi sem uvidel, da o gospodarjenju, prodaji in finančnem stanju tako njihove enote kot celotnega zavoda nimajo prave predstave in je zaradi tega njihov zahtevek povsem logičen. Sklenili smo, da bo že naslednji teden sestanek s celotnim kolektivom polnilne enote, kjer naj bi jih o gospodarjenju in finančnem stanju seznanil tov. Tepeš, s problemi prodaje mineralne vode pa tov. Lojen. Delavski svet je v marcu sprejel plan prodaje storitev in proizvodov. Izhodišče za določanje planiranih količin je bila dosežena prodaja v preteklem letu, saj smo to v letnem obračunu ocenili za uspešno. Seveda pa moramo v enaki meri izkoristiti nove zmogljivosti. Celoletna proizvodnja nove polnilnice in razširjena plinarna omogočata povečanje, planirano z milijon dodatnih steklenic mineralne vode in 120 ton plina. Z usposobljeno III. etažo za fizioterapijo planiramo 6000 dodatnih postopkov. Letošnje investicije, za katere bo porabljeno 474 milijonov S dinarjev, so namenjene predvsem za dopolnitev in nadomestitev inventarja in opreme, ter za ureditev ko- Izkazalo se je tudi, da ljudje niso pravilno informirani o osebnih dohodkih v drugih delovnih organizacijah. Zato sem jim predlagal, da formirajo komisijo, ki naj po lastnem izboru obišče nekatere delovne organizacije in se seznani z dejanskim stanjem. Omenjena komisija je obiskala 6 podjetij in ugotovila, da smo po najnižjih dohodkih v gornji polovici lestvice, to se pravi, da nismo najnižji. Dovolite mi, da vas spomnim na svojo razpravo ob sprejemanju zaključnega računa, še posebej pa na razpravo o finančnem planu. Takrat sem dobesedno rekel naslednje: ne glede na to, da so se osebni dohodki v letu 1972 v zdravilišču povečali skoraj za 20 %>, bomo morali tudi v letošnjem letu poskrbeti za primerno povečanje. To pa ne bo tako lahko, saj nas vežeta sporazum in zamrznitev cen tako za mineralno vodo kot za zdraviliške usluge. Zato v masi ne moremo računati na tako povečanje kot lani. Po vsej verjetnosti se bomo morali po-služiti pri tem socialne note, to je, da bomo vsem dodali enako število točk. S tem razpone zmanjšamo, nižji dobi v odstotku veliko, višji pa malo. Ta metoda pa je neugodna v toliko, ker manj stimulira kvalificirani in visoko kvalificirani kader. Iz povedanega je jasno, da je bil naš namen tudi letos uskladiti osebne dohodke, brž ko nam bo to mogoče. Člani kolegija ter predsednik sindikata lahko potrdijo, da smo o munalnih in športnih naprav. S takimi vlaganji se izboljšuje kvaliteta storitev, za povečanje zmogljivosti pa bo v tem letu napeljana le centralna kurjava v Strossma- Ker so v sezoni vse zmogljivosti v celoti izkoriščene, je verjetnost in možnost povečanja prodaje predvsem v predsezoni in posezoni. In kaj smo v prvih petih mesecih že dosegli? V primerjavi s preteklim letom (I—V) je prodano več 500 zdravniških pregledov, 8000 fizioterapevtskih postop- tem problemu večkrat razpravljali, rešiti pa smo ga nameravali z junijsko plačo, ker smo računali, da bo do takrat prišlo do odmrznitve. To sem dolžan povedati, ker bi drugače res izgledalo, da se dajo stvari enostavno reševati po dokaj nelogični poti — z nedelom. Na osnovi dopolnjenih podatkov, ki jih je zbrala komisija (ko govorim o dopolnjenih podatkih, mislim na tiste delovne organizacije, ki so v zadnjem času popravile osebne dohodke) smo pripravili nov predlog, ki se sestoji iz degresivne lestvice z razliko od naše prvotno zamišljene, to je dodajanja enakega števila točk, ki je v prejemkih v bistvu degresivna, vendar manj kot sedanja. Po sedaj predvideni, bi tistemu s 350 točkami povečali osebni dohodek za 23 °/o, tistemu z 900 pa za 1 %>, ostalim nad 900 točk pa nič, za razliko od prvotne variante, po kateri bi najnižji dobil nekoliko manjši odstotek, nato pa vsi ostali tudi nekaj, po principu degresije. Tako bi najnižji pridobil po tej zamisli 18 °/o, najvišji pa 3 ®/o. Danes smo dali v razpravo predlog, ki smo ga sedaj sestavili, to se pravi, degresivno dodajanje točk. Posredovali smo ga tako delavcem v polnilnici kakor tudi ostalim enotam v obravnavo. Povsod je bil sprejet. Nato bo sprožen postopek spremembe pravilnika. V vsakem primeru pa mora stopiti v veljavo s 1. junijem 1973, to se pravi, da se bodo junijski osebni dohodki že obračunavali na tej osnovi. Zato sta bila tudi v razpra- 1973 V TEKOČEM LETU yerjevem domu. Zato planiramo samo 1500 nočitev več, kot je bilo doseženih v preteklem letu. Planirali smo, da bo v tekočem letu prodano: kov, 4700 nočitev, milijon in pol steklenic mineralne vode in 300 ton plina. Sicer je na lanski promet v tem obdobju vplivala epidemija črnih koz, kljub temu je povečanje ugodno. Cilj pa bo dosežen, če bomo tako prednost obdržali tudi do konca sezone. ANICA HALUŽAN vi v polnilnici oba »če«, to je odmrznitev osebnih dohodkov in sprememba sporazuma. Naj poudarim, da vse rešujemo v skladu s predvidevanji finančnega plana za ves zavod tako, kot je bilo ob njegovem sprejetju začrtano. Za spremembo sporazuma in odmrznitev osebnih dohodkov so podvzeti prvi koraki. Vendar zadeva ni tako enostavna, saj smo si naravna zdravilišča že v sedanjem sporazumu priborila nadpovprečno stopnjo na pogojno nekvalificiranega delavca v republiki. Prav zaradi tega so v veliki zmoti tisti, ki računajo, da nam bo protest v polnilnici pri tem kaj koristil. Ne glede na to pa sem trdno odločil, da moramo naša načela, ki smo jih osvojili ob sprejemu finančnega plana o povečanju osebnih dohodkov realizirati v mesecu juniju. Pokazalo se je, da je razburjenju delavcev poleg neinformiranosti pripomoglo tudi neodgovorno in familijarno delo predpostavljenih. Te stvari so delavci nekaj javno, nekaj bolj tiho posredovali prisotnim. Prav zaradi tega zadevo polnilnice nikakor še ne moremo smatrati za končano. Predlagamo, da delavski svet imenuje strokovno politično komisijo, ki naj vso situacijo prouči, prikaže dejansko stanje ter da predloge za ureditev. Komisijo naj sestavljajo vodje družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov ter zastopnik zdraviliške uprave. Samo taka sestava bo omogočila popolnoma nepristransko obdelavo situacije. Tako bi jo sestavljali: tov. Lojze Metelko — sekretar ZK — predsednik, tov. Franc Herič — predsednik sindikata — član, tov. Tone Napast — predsednik DS — član, tov. Anica Halužan — predsednica UO — članica, tov. Vlado Kern — zastopnik uprave — član. Naloga komisije bo, da na licu mesta preveri izjave delavcev, ugotovi stanje in predlaga rešitev. Na osnovi poročila, ki ga bo pripravila komisija na podlagi svojega dela, bo DS sprejel določene ukrepe, s katerimi bomo skušali odpraviti pomanjkljivosti in izboljšati poslovanje. S tem bo zadeva za nas končana. Star pregovor pravi, da vrag nikoli ne počiva in tako je tudi pri tej nedolžni stvarci vpletel svoje kremplje. Prišlo je do določenih stvari, ki so izven naše domene ureditve in je bilo nujno vključiti za raziskavo le-teh po uradni dolžnosti organe pregona. Plan za leto KOLIKŠEN OBSEG PRODAJE PRIČAKUJEMO 27.000 zdravniških pregledov 150.000 kopeli in drugih fizioterapevtskih postopkov 225.000 nočitev 220.000 pensionov 30,000.000 steklenic mineralne vode 900 ton plina C02 Spoznavajmo dejavnosti našega zdravilišča Ne bi mogli trditi, da je naša delovna organizacija ena od zelo velikih, toda razvejana dejavnost in prostorna razsežnost precej ovirata tesnejše stike in povezave med posameznimi organizacijskimi enotami in obrati. Zdi se mi, da se med seboj premalo poznamo, da se preveč zapiramo v svoj obrat, v svojo dejavnost. Iz tega takoj sledi poznavanje samo svojih uspehov in težav in nepoznavanje tega istega pri svojih sodelavcih. Potrebno je samo še nekaj zlonamernih nepravilnih informacij, ki jih nepoklicani radi lansirajo in že je tu prepričanje, kako eni malo delajo in »proizvajajo izgubo«, drugi pa so visoko akumulativni in te prve »vzdržujejo«. Predlagam uredniškemu odboru, da v glasilu odpre rubriko »Spoznajmo se« ali »Naše dejavnosti se predstavljajo« ali s podobnim primernim naslovom. V to rubriko naj bi pisali ljudje iz vseh enot, prikazali sodelavcem iz drugih dejavnosti svoje delo iz tiste strani, ki je drugi ne poznajo ter svoje uspehe pa tudi težave, katere morajo premagovati. Poglejmo naše dejavnosti skozi vrednost opravljenega prometa v preteklem letu. Po naši organizacijski delitvi imamo enote in sektorje, pri katerih evidentiramo iztržke za opravljene usluge in za poslano blago, ker to nudijo zunanjim kupcem, dočim nekatere s svojim delom omogočajo tem prvim opravljanje nalog — to so vzdrževalni obrati, urejanje parkov, kurilnica, skupne službe in drugi. Pri nekaterih od teh z internimi obračuni ugotavljamo obseg medsebojnih storitev — vzdrževalne skupine; pri ostalih pa nimamo primernih cenikov in stroške, ki so nastali z njihovim delom, obravnavamo kot skupne stroške Zdravilišča skupaj z drugimi skupnimi stroški kot npr. ekonomska propaganda (reklama), razvoj, obresti od posojil, zavarovanje, poštni stroški ipd. Imamo tudi nekaj dohodkov, ki nekako »ne spadajo« k no- K številkam za Enoto za investicije in vzdrževanje je treba pripomniti, da smo njene storitve obračunavali po internih cenah, določenih že v letu 1970. Te cene so ob povišanju osebnih dohodkov in drugih razhodkov enote seveda prenizke. Od tod tudi navidezno nizek ostanek. Ob ustreznih — Obresti od kreditov — Zavarovalne premije — Centralna kurjava — Reprezentanca — Vzdrževanje parkov — Funkc. stroški skupnih beni enoti in jih obravnavamo kot skupne. To so npr. prejeti denarni popusti za predčasno plačevanje računov dobaviteljem (skonti), prejete obresti in razni neposlovni dohodki. V vsaki dejavnosti nastajajo seveda tudi stroški. Po dejavnostih, to je organizacijskih enotah, zbiramo in ugotavljamo tiste stroške, ki so v celoti njihovi, kot npr. porabljeni cenah bi bil ta ostanek višji, preko teh cen pa bi se istočasno zmanjšali »ostanki« pri vseh drugih enotah, ki so te storitve koristile. O skupnih stroških je bilo že spredaj povedano kako nastajajo. V ilustracijo naj jih nekaj navedem: 1,858.069 din 176.054 din 1,237.540 din 52.233 din 712.427 din služb 2,962.629 din material, tuje usluge, amortizacija, vkalkulirani osebni dohodki ipd. Te stroške imenujemo direktne. Ostale stroške, ki nastajajo za več dejavnosti skupaj, ne razbijamo po nekih »ključih«, marveč jih, kot je že bilo spredaj rečeno, obravnavamo med skupnimi stroški. Po tem uvodu naj nekaj številk predstavi naše dejavnosti v letu 1972. Čisti ostanek 9,902.719 din, smo po zaključnem računu razdelili v sklade za skupne potrebe, v rezervo in za razširitev naše materialne osnove, kar je bilo povedano že v prvi številki glasila. Teh nekaj podatkov naj pokaže udeležbo posameznih enot v celotni »strukturi« našega prometa ter ohranjanja in razširjane materialne podlage vsem tistim, ki teh razmerij iz kateregakoli vzroka ne poznajo. Za nepoznavalca so številke najbrž premalo zgovorne. Želim, da bi služile le kot uvod v proces spoznavanja naše delovne organizacije, kakor sem razmišljal v prvih odstavkih tega sestavka. A. TEPEŠ, dipl. oec. Dejavnost (enota) Bruto promet din Direktni stroški din Ostanek za kritje skupnih stroškov in za sklade din Zdravstvo 7,313.506 4,129.597 3,183.909 Gostinstvo 24,952.261 19,726.330 5,225.931 Polnilnica 28,052.397 20,067.936 7,984.460 E. za inv. in vzdrževanje 6,074.297 5,959.656 114.641 Skupni stroški 728.165 7,334.388 — 6,606.222 Skupaj 67,120.626 57,217.907 9,902.719 Strelska družina „Tempel“ pred registracijo Dejansko naša strelska družina obstaja, toda ni še registrirana. Lansko leto smo se dogovorili, da bomo ustanovili iniciativni odbor. Dogovorjeno smo uresničili tako, da smo dela voljne ljudi v strelskih vrstah kar predlagali za ta odbor. Tudi tu lahko rečemo, da iniciativni odbor nima formalne potrditve. Končno, kaj bi s formalnostmi. Prepričan sem, da bodo naši člani kolektiva soglašali, da je pomembno le delo na tem področju, bolj kot formalne oblike brez ustreznega dela. Prav gotovo se bo marsikateri član našega kolektiva vprašal, kaj so dosegli naši strelci? Kot dokaz dejavnosti naših strelskih vrst posredujemo verodostojne podatke. Prvega tekmovanja, ki je bilo v okviru delavskih športnih iger občine Šmarje pri Jelšah v Pristavi, smo se udeležili z dvemi moštvi brez posebnih priprav. Naše sodelovanje je bilo pod olimpijskim geslom »pomembno je sodelovati, ne zmagati«. Temu ustrezna je bila tudi naša uvrstitev, saj smo zasedli zadnje mesto. Naš najboljši strelec na tem tek- movanju je bil Srečko Drozg, ki je dosegel 117 krogov. Pristava je vnovič bila gostitelj delavskih športnih iger občine Šmarje pri Jelšah za leto 1973. Tudi teh smo se udeležili z dvemi moštvi. Naš na- predek je bil več kot očiten, saj smo od 11 moštev zasedli 5. oziroma 8. mesto. Naše moštvo je doseglo 467 krogov, najboljši posameznik pa je bil Padan Branko s 137 krogi. Naš napredek, kar zadeva rezultatske dosežke, ni bil tako počasen, kot bi se na podlagi doseženih rezultatov dalo sklepati. Dokaz za to trditev je uspeh naših mladincev. Le-ti so se udeležili mladinskih športnih iger občine Šmarje pri Jelšah in dosegli 1. mesto v konkurenci 11 moštev. Najboljši posameznik našega moštva je bil Srečko Drozg, ki je dosegel 148 krogov. Celotno moštvo pa je doseglo 566 krogov. Poleg tekmovanj, ki so se jih naši strelci udeležili izven našega kolektiva, smo izvedli interno tekmovanje med posameznimi obrati, in sicer 20. in 23. maja. Dva datuma smo izbrali zaradi tega, da bi vsem (Nadaljevanje na 4. strani) Predaja prehodnega pokala zmagovalni strelski ekipi na tekmovanju v počastitev dneva mladosti. VRELCI VRELCI Posojila za stanovanjsko gradnjo ŽE NEKAJ LET DOBIVAJO ČLANI NAŠEGA KOLEKTIVA POSOJILA ZA GRADNJO LASTNIH HIŠ Doslej je bilo dodeljenih posojil za preko 220 starih milijonov dinarjev 128 koristnikom. Pogoji za odobritev so bili vsa leta precej podobni, večini prosilcev je bilo v celoti ali delno ugodeno. Letos je položaj drugačen, nekaj »re-flektantov« na posojila ima malo izgledov za izpolnitev želja. Da ne bodo dogajanja okoli dodeljevanja posojil nepoznana, ne bo odveč nekaj informacij o delu komisije za dodeljevanje stanovanj in kreditov in o ustreznih sklepih delavskega sveta. Po razmeroma intenzivni gradnji družbenih stanovanj tja do leta 1967 je le-ta vse do letos prekinjena. Delno so posamezni graditelji postopoma izpraznjevali zdraviliška stanovanja, vendar vse premalo za naraščajoče potrebe in veliko število novih pro.silcev. Odločitev, da začnemo z gradnjo novega hotela je »potegnila« za seboj nove potrebe po stanovanjih za tiste strokovne kadre, ki jih bomo morali dobiti od drugod. Samoupravni organi so zato sklenili ponovno oživeti gradnjo družbenih stanovanj. V ta namen so bila ob delitvi dohodka po zaključnem računu razporejena določena finančna sredstva. Skupno z namenskim denarjem, ki se izloča ob vsakomesečnem dvigu osebnih dohodkov, je bilo za to letos namenjenih 1,200.000 din. Kot neizbežna posledica je ob veli- Iz personalne mape V prvi polovici letošnjega leta so srečali Abrahama naslednji člani našega kolektiva : Jožefa KRUMPAK — 9. januarja Jože PLEMENITAŠ — 27. februarja Gabrijel LIPNIK — 8. marca Franc PRAH — 28. marca Sabina HAJŠEK — 5. aprila Janko NARAT — 14. maja Anica TRBOVC — 3. junija Vida CEHER — 5. junija Franjo ZUPIČ — 3. julija Lojze METELKO — 7. julija V imenu uredniškega odbora iskrene čestitke in še na mnoga leta! kih potrebah na vseh področjih, ostalo za individualna posojila manj denarja, skupno 280.000 din za gradnjo zasebnih hiš in 40.000 din za srednjeročna posojila za gradnjo vodovodnih priključkov. Da bi povečali število razpoložljivih in potrebnih stanovanj, so samoupravni organi dali komisiji za dodeljevanje kreditov smernice, naj posojila dodeli prvenstveno tistim prosilcem, ki se bodo zavezali izprazniti stanovanja v letih 1973, 1974 in izjemoma do sredine leta 1975. Taka obveza mora biti v pogodbi ustrezno formulirana, a za neizpolnitev predvidene sankcije. Vse to je namenjeno skupnemu cilju, pridobiti čim več stanovanj, novih ali izpraznjenih, prizadene pa tiste graditelje in prosilce posojila, ki nimajo zdraviliškega stanovanja, da bi ga izpraznili. Teh je ne- pričakovano veliko in skupni znesek iskanih posojil presega 500.000 din. Kako najti rešitev, da ti ne bodo povsem odbiti? Vodstvo Zdravilišča in strokovne službe so po daljšem iskanju možnosti našle zasilno rešitev in delavski svet jo je na seji 11. 6. odobril. Potrdil je preliminarni dogovor s Splošnim gradbenim podjetjem, ki bo gradilo stanovanja za trg, vseljiva jeseni prihodnjega leta, o nakupu 6 dvosobnih in 4 enosobnih stanovanj za približno ceno 1,600.000 din. Letošnji obrok kupnine bi znašal 900.000 din, prihodnje leto pa 700.000 din. S tem se kvota za posojila poveča za 300.000 din. Komisija za dodeljevanje kreditov je na isti seji poročala o svojem delu in predložila razdelitev posojil 9 prosilcem, ki bi vsi izpraznili stanovanja. Za teh 9 »potrebuje« 341.000 din v letu 1973 in 30.000 din v letu 1974. DS je predlog odobril in sklenil, da k 280.000 din, ki so bili na razpolago doda 50.000 din od zgoraj omenjene vsote, ki ne bo letos porabljena za nakup stanovanj, manjkajočih 41.000 din pa bo pokritih iz sredstev prihodnjega leta. Na ta način je »pridobljeno« 250.000 din za reševanje najnujnejših primerov med tistimi prosilci posojil, ki nimajo zdraviliških stanovanj. Za dodeljevanje teh posojil je DS postavil dosedanje kriterije in določil še dodatne, zlasti višino osebnih dohodkov, že prejeta posojila, sedanje stanovanjske razmere, v kakšni gradbeni fazi je gradnja in drugo. O vsakem prosilcu bo posebna komisija zbrala vse te podatke in si ogledala njegovo gradnjo in sedanje stanovanje. Spredaj omenjena posojila so bila razdeljena takole: Prosilec Prosil Predlagana višina v 1973 v 1974 Rok izpraznitve stanovanja Osek Ivan, Jožefa 50.000 40.000 10.000 11/74 Podgoršek Milka 20.000 13.000 — X/73 Anderluh Neža 25.000 13.000 — X/73 Korbar Dragica 60.000 50.000 10.000 XII/74 Bračun Franc, Marica 40.000 35.000 — XII/73 dr. Lavrič Jože, Frančiška 80.000 55.000 — VI/75 dr. Kokovnik Jože, Polonca 80.000 55.000 — X/74 Halužan Anica 50.000 50.000 — IX/74 Mesarič Mirko, Silva 40.000 30.000 10.000 XII/74 Skupaj 341.000 30.000 Vsi kreditojemalci bodo pod- izpraznijo stanovanja v pogod- nem tehtanju in preverjanju pisali obvezo, da morajo pre- benem roku. potreb pa bo gotovo lahko za- jeta posojila vrniti kot krat- Najbrž z 250.000 din, kolikor dovoljivo in pošteno rešila naj- koročna v 3—5 letih in z 8 %> je sedaj le na razpolago za bolj nujne primere. obresti, če ne izpolnijo osnov- prvotno odbite prosilce, komi- nega pogoja, zaradi katerega sija ne bo mogla čudežno za- A. TEPEŠ, dipl. oec. so posojilo dobili, to je, če ne dovolj iti vseh želja, ob skrb- Strelska družina »Tempel« pred registracijo (Nadaljevanje s 3. strani) omogočili sodelovanje. To tekmovanje je obenem bilo v počastitev rojstnega dneva tovariša Tita. Moštva posameznih obratov so dosegla naslednjo uvrstitev: 1. polnilnica, 2. enota za inv. in vzdrževanje, 3. mladinke. Zal kljub vsej prizadevnosti na tem tekmovanju nismo bili zastopani z večjim številom moštev. Prepričan sem, da bomo na naslednjem tekmovanju, ki naj bi postalo tradicionalno, zabeležili veliko večjo udeležbo. 25. maja smo najbolj uspešnim članom in moštvom podelili diplome in pokale. Prehodni pokal je osvojila polnilnica, ki je dosegla 550 krogov. Najboljši posameznik je bil Karl Krušič, ki je dosegel 148 kro- gov. Najboljša strelka v našem kolektivu je Ida Serbak, ki je dosegla 106 krogov. Rezultati, ki so jih naši strelci dosegli v slabem letu so, to lahko mirne vesti trdimo, več kot zadovoljivi. Dajejo nam realno podlago za odločitev, da se v kratkem času lotimo »obračuna« s sorodnimi kolektivi, da jih izzovemo. Ta izziv naj bi bil predvsem v medsebojnem spoznavanju, razvijanju tovarištva in športnega duha. Poglavitna naloga naših strelcev pa je, da dosežemo čim večjo množičnost udeležbe. Le tako bomo lažje dosegli tudi boljše rezultate. Prehojena kratka, toda uspešna pot je dokaz, da je v našem kolektivu kljub specifičnemu delu moč gojiti športno dejavnost. Naša strelska družina, ki je dejansko opravičila svoj obstoj, je pred formalno registracijo. Časi dopustov bodo nekoliko zavlekli to dejanje, toda realno predvidevamo, da bomo to formalnost opravili pred novim letom. Napa družine TEMPEL je majhna, šteje 18 članov. Upamo, da bomo vsaj podvojili naše vrste. B. P. VRELCI — interno glasilo delovne skupnosti zdravilišča Rogaška Slatina. Glasilo izhaja mesečno v nakladi 600 izvodov in ga dobivajo vsi člani delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Janko Čujež. Tisk in klišeji: ČP Mariborski tisk.