KRALJEVINA
J U G O S LAV I J A
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
80.
K 09.
V LJUBLJANI, dne 16. decembra 1931.
Letnik II.
VSEBINA
602. Zakon o poslovnem reda v narodni skupščini.
603. Zakon o izpremembah in dopolnitvah v vojaškem kazenskem zakoniku.
604. Zakon o izpremembi zakona o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o neposrednih davkih.
605. Uredba o dravinjskih dokladah državnega prometnega osebja.
606. Uredba o razporedbi zvaničniških in služiteljskih zvanj oddelka za šumarstvo v ministrstvu za šume in rudnike.
607. Pravim o opravljanju državnega strokovnega izpita v re-sortu ministrstva za trgovino in industrijo.
608. Objava državnega odbora o številu senatorjev, odpadajočih na posamezne banovine.
609. Objava državnega odbora o določitvi predsednikov in članov volilnih odborov za volitev senatorjev.
610. Volilni imenik upravičencev za volitev senatorjev v Dravski banovini.
611. Objava Narodne banke o pregledovanju tisočdinarskih bankovcev.
Zakoni in kraljevske uredbe.
o02.
Hi
ALEKSANDER 1., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za notranje posle, predsednika Našega ministrskega sveta
zakon
o poslovnem redu v narodni skupščini.*
I.	POGLAVJE.
Sestanek poslancev in overavljanje njih pooblastil.
§ i-
Na dan pred dnem, na katerega Je sklicana narodna skupščina s kraljevim ukazom, morajo bili vsi poslanci v kraju, kjer naj zaseda narodna skupščina in tu ostati ter opravljati skupščinske posle, dokler se skupščina ne zaključi ali se ne razpusti ali se njene seje ne odlože.
§ 2.
V vsakem zasedanju ima narodna skupščina svoj prvi sestanek ob devetih dopoldne onega dne, na katerega
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
2.	decembra 1931., št. 282/XCI/643.
je sklicana s kraljevim ukazom. Na tem sestanku predseduje kot predsednik po letih najstarejši navzočni poslanec. Tajniški posel opravljajo kot začasni tajniki štirje mlajši poslanci, ki jih izvoli skupščina na predsednikov predlog.
§ 3.
V zasedanju, s katerim se začenja skupščinsKa perioda, se sestanek zaključi, ko izroče navzočni poslanci svoja pooblastila predsedniku, in se napove prihodnja seja na drugi dan.
§ 4.
Predsednik sestavi «i drugi sestanek seznamek poslancev na podstavi poročil glavnega volilnega odbora in na podstavi pooblastil, ki so bila vročena narodni skupščini neposredno ali posredna.
§ 3.
Na drugem sestanku se takoj Izvoli verifikacijski odbor 21 elanov, ce se vloži samo ena lista, se voli z vzklikom; drugače pa s tajnim glasovanjem po sorazmernem sistemu.
Izid glasovanja ugotovi predsednik.
§ e-
Verifikacijski odbor si izvoli predsednika, tajnika in enega ali več poročevalcev.
Verifikacijskemu odboru odkaže predsednik poslanska pooblastila, vse volilne spise in vse pritožbe zoper volitve.
\ erifikacijski odbor mora svoj posel izvršiti v sedmih dneh.
§ 7.
Koizdela odbor svoje poročilo, odredi predsednik verifikacijskega odbora, da se to poročilo natisne in razdeli med poslance najkesneje v treh dneh. Poročilo se razdeli po organiziranih poslanskih. skupinah ali nepo-
sredno med poslance v tajništvu. Kdaj se prične poročilo razdeljevati, objavi predsednik odbora v poslopju narodne skupščine na posebnem kraju, kjer se objavljajo ostale objave.
§ 8.
Oez štiri in dvajset ur potem, ko je bilo poročilo razdeljeno, skliče predsednik verifikacijskega odbora sejo narodne skupščine, v kateri se sme takoj začeti s pretresom tega poročila.
Sejam narodne skupščine do izvolitve skupščinskega predsedništva predseduje dalje predsednik verifikacijskega odbora.
Vsak poslanec, dokler bi mu volitev ne bila razveljavljena, ima pravico prisostvovati in odločati v sejah narodne skupščine, ne sme pa glasovati o svoji lastni izvolitvi.
§ 9.
Ko se poročilo prečita, se dajo v pretres in na glasovanje v celoti one volitve, ki jih odborska večina ne izpodbija. Debata o njih sme trajati največ en dan. Po neizpodbijanili volitvah se pretresajo v celoti, a rešujejo vsaka posebej one volitve, ki jih odborska večina izpodbija.
Pretres o poročilu verifikacijskega odbora o izpodbijanih mandatih sme trajati najdalj pet dni. Govori ob tej priliki smejo trajati največ pod ure.
Narodna skupščina sme potrditi volitev ali jo razveljaviti ali odgoditi odločbo o njej in odrediti, da se uvede potrebna preiskava; toda to vprašanje se mora rešiti najkesneje v treh mesecih.
§ 10.
Ce se razveljavi poslančev mandat, se pozove za poslanca njegov namestnik, če je bil poslancu mandat razveljavljen zaradi nedostatka osebnih pogojev iz §§ 10. do 12. zakona o volitvah narodnih poslancev.
Ce je bil mandat razveljavljen zaradi nepravilnosti volilnega posla, zaradi česar se smatra, da poslanec ni izvoljen za narodnega poslanca, se pozove za poslanca oni kandidat, ki je dobil pri volitvah največ glasov za poslancem, ki mu je mandat razveljavljen.
§ H
Ko so tako poslanska pooblastila pregledana in overovljena, prisežejo poslanci vpričo predsednika tako-le:
»Jaz (ime) prisegam, da bom kralju zvest, da bom čuval nad vse narodno edinstvo, nezavisnost države in celotnost državnega ozemlja, da bom čuval ustavo in imel pred očmi blaginjo naroda.< (Člen 59. ustave.'
Pridržki pri prisegi niso dopuščeni.
Dokler poslanec pravilno ne priseže, ne sme nadalje poslanske dolžnosti izvrševati.
§ 12.
I.	Skladno s točko 4. § 13. zakona o volitvah narodnih poslancev izgube mandat poslanci, ki prestanejo biti člani one skupine, ki ji pripada nosilec državne liste, s katerim je bila vezana kandidatna lista tega poslanca.
Predlog o tem mora vložiti najmanj deset poslancev te skupine s soglasnostjo nosilca liste te skupine. Predlog je vložiti pri narodni skupščini
V predlogu morajo navesti predlagalci činjenice, po katerih je ugotovljeno, da je dotični narodni poslanec prestal biti član te skupine.
Narodna skupščina odkaže ta predlog takoj verifikacijskemu odboru, ki mora po zaslišanju prvega podpisanega predlagalca in po zaslišanju poslanca, za katerega se predlaga izguba mandata, v sedmih dneh ugotoviti: ali je dotični poslanec prestal biti član skupine, in moro izdati svojo ustrezno odločbo, ki jo izroči kot svoj predlog narodni skupščini.
Narodni poslanec sme tudi sam pismeno obvestiti narodno skupščino, da je prestal biti član skupine, ki ji pripada nosilec državne liste, s katero je bila vezana njegova kandidatna lista. V tein primeru pošlje narodna skupščina to vlogo verifikacijskemu odboru. Verifikacijski odbor pripravi in vroči narodni skupščini v sedmih dneh poročilo in svoj predlog, potem ko zasliši dotičnega poslanca in enega člana te poslanske skupine, če se prijavita k besedi.
Na predlog verifikacijskega odbora odloči narodna skupščina v sedmih dneh potem, ko zasliši prvega podpisanega predlagalca in narodnega poslanca, za katerega se predlaga izguba mandata.
Če je obvestil narodni poslanec sam narodno skupščino, da je prestal biti član izvestne skupine, se zaslišita pri seji narodne skupščine dotični poslanec in en član te poslanske skupine, če se javita k besedi.
Ob tej priliki ne smejo biti govori daljši od pol ure.
II.	Narodni poslanec ne sme biti: član upravnega odbora uprave državnih monopolov, član upravnega ali nadzorstvenega odbora Narodne banke in Državne hipotekarne banke, član upravnega ali nadzorstvenega odbora onih delniških družb in pridobitnih podjetij, ki imajo rudniške pravice ali ugodnosti, ali ki imajo pogodbe o sečnji državnih gozdov ali ki imajo posebne in izjemne ugodnosti po specialnih zakonih.
Verifikacijski odbor mora v mesecu dni, odkar se mu po predsedništvu narodne skupščine ta primer vroči, zaslišati dotičnega narodnega poslanca, pribaviti podatke, potrebne za odločbo, in to skleniti, če ne bi poslanec podal ostavke na odborslco članstvo.
Taka odborska odločba se priobči narodni skupščini in se rešuje brez pretresa na eni prvih sej s poimenskim glasovanjem.
II.	POGLAVJE.
i
Predsedništvo narodne skupščine.
§ 13.
V zasedanju, s katerim se prične skupščinska perlona, se takoj izvoli predsedništvo, čim se konča pretres o poročilu verifikacijskega odbora. V ostalih zasedanjih se izvoli predsedništvo takoj na prvem sestanku pod predsedstvom po letili najstarejšega navzočnega poslanca.
Predsedništvo je sestavljeno iz predsednika, dveh podpredsednikov in štirih tajnikov. Vsi ti poslovalci se volijo za vsako zasedanje (člen 62. ustave).
Najprej se izvoli predsednik narodne skupščine. Ce bi absolutne večine ne bilo pri prvem glasovanju, zadošča pri drugem glasovanju relativna večina. Ob enakosti glasov pri drugem glasovanju se smatra, da je izvoljen kandidat, ki je po letih najstarejši. Ko je izvoljen predsednik, se izvolita najprej podpredsednika, potem pa se
izvolijo tajniki tako, kakor je to določeno za volitev predsednikovo. O volitvah skupščinskih poslovalcev se sme glasovati tudi istočasno s posebnimi listami.
Pri volitvi predsedništva je glasovanje tajno.
Če poda kateri skupščinski poslovalec ostavko na svoj položaj, se smatra, da je razrešen, ko vzame narodna skupščina to ostavko na znanje.
§ 14.
Dolžnost predsednika narodne skupščine je, da jo predstavlja na zunaj, da vodi njene seje in vzdržuje red v njeni sredini, da skrbi za pravilno in hitro opravljanje poslov v tajništvu, stenografskem uradu in računovodstvu kakor tudi za varnost narodne skupščine. Skrbi, da delo v odborih ne zastaja in se ne prekinja. Postavlja in odpušča vse osebje narodne skupščine.
§ 15.
Ce je predsednik zadržan, ga nadomešča eden podpredsednikov. Tisti, ki predseduje, se ne sme udeleževati debat in ne glasovati.
§ 16.
Dolžnost tajnikov narodne skupščine je, da opravljajo prozivanje poslancev; da čitajo v narodni skupščini predloge in vse drugo; da zapisujejo sklepe narodne skupščine, način in uspeh glasovanja in da sestavljajo sejne zapisnike. Eden izmed tajnikov, ki ga določi predsednik, nadzira izvrševanje vsega pisarniškega poslovanja narodne skupščine. Če bi bili tajniki iz kakršnegakoli vzroka zadržani izvrševati svojo dolžnost, jih začasno nadomeščajo poslanci, ki jih določi predsednik narodne skupščine.
III.	POGLAVJE.
Odbori narodne skupščine.
§ 17.
ca proučevanje predlogov in drugih predmetov skupščinskega dela izvoli narodna skupščina poedine odbore. Ti odbori so stalni ali posebni. Stalni odbori so: 1. verifikacijski odbor; 2. administrativni odbor; 3. imunitetni odbor; 4. odbor za prošnje in pritožbe in 5. finančni odbor.
Posebni odbori se volijo za proučevanje zakonskih predlogov, ki jih vloži vlada ali jih vlože narodni poslanci, kakor tudi za proučevanje drugih predmetov, o katerih skupščina sklene, da je potrebno odkazati jih posebnemu odboru.
Stalni odbori trajajo ves čas ene skupščinske periode, razen finančnega odbora, ki se voli za vsako redno zasedanje. Posebni odbori trajajo, dokler ne dovrše posla.
§ 18.
Vsi odbori se volijo po listah po sorazmernem sistemu in s tajnim glasovanjem. Kandidatno listo sme vložiti najmanj deset poslancev.
če se vloži samo ena lista, se vrši volitev z vzklikom.
§ 19.
Finančni odbor ima 31 članov, Ostali odbori imajo po 21 članov.
§ 20.
Vsak odbor si z večino glasov izvoli predsedniku, podpredsednika in tujnika in vodi kratek zapisnik o svojem poslovanju. Vabila na odborske seje se objavljajo narodnim poslancem na kraju, posebej za to določenem v poslopju narodne skupščine; morajo pa se osebno vročiti vsakemu narodnemu poslancu z označbo dnevnega reda, če ob koncu poslednje seje ni bil določen dan prihodnje seje odbora.
V zapisnik vsake seje se zapisujejo imena navzoč* nih članov, pismeno vročeni predlogi in sklepi odbora. Predsednika odbora nadomešča, če bi bil zadržan, podpredsednik, če pa je zadržan tudi ta, po letih najstarejši odbornik.
Narodna skupščina določi brez diskusije rok, do katerega mora odbor podati poročilo. Če tega odbor ne izpolni ali če mu narodna skupščina roka ne podaljša, sme izvoliti narodna skupščina nov odbor.
Odbor je sklepčen, če je navzdČna tretjina članov. Sklepi so polnoveljavni^ če glasuje zanje večina prisotnih članov; če pa so glasovi enaki, se smatra predlog, o katerem se je glasovalo, za sprejetega.
Na izpraznjeno mesto odborskega Člana stopi prihodnji na listi.
§ 21.
Ko se pretres dovrši, izvoli odbor enega ali več poročevalcev, ki čitajo v narodni skupščini poročilo in zagovarjajo poročilo in predlog odbora pred njo.
Če se razdeli odbor na večino in manjšino, ima ta in ona stran posebej svojega poročevalca.
Vsako ločeno mnenje bodisi o načelu bodisi pri poedinih členih predloga, o katerem se sklepa v odboru, je predati pismeno odboru, ki ga obenem z večinskim poročilom predloži skupščini, kjer ga sme zastopati član odbora, ki je oddal ločeno mnenje.
Svoje poročilo mora odbor izdelali in predati skupščinskemu predsedniku najkesneje v petih dneh potem, ko se je dovršil pretres v odboru.
§ 22.
Odborskitn sejam sme prisostvovali vsak narodni poslanec.
Razen članov odborov smejo v odborskih sejah govoriti samo člani vlade in vladni poverjeniki.
§ 23.
Odbori smejo občevali neposredno z ministri po svojih predsednikih ali pa po članih, ki jih določijo za to.
§' 24.
Odbori se sestajajo v poslopju narodne skupščine v posebnih, zanje določenih prostorih. Toda odbori smejo, če bi zahteval njih posel, imeti svoje seje tudi v ministrstvih.
§ 25.
, Skupščina sme skleniti za poedine odbore, naj nadaljujejo svoje delo tudi v onem času, ko sama m zbrana.
IV.	POGLAVJE.
Seje narodne skupščine.
§ 26.
Cim se izvoli predsedništvo narodno skupščine, obvesti predsednik skupščine o tem predsednika ministr-
skega sveta. Predsednik ministrskega sveta obvesti potem predsednika skupščine, katerega dne otvori kralj skupščinske seje osebno s prestolnim govorom ali pa po ministrskem svetu s poslanico ali z ukazom. .
Če otvarja zasedanje kralj s prestolnim govorom, zasedata senat in narodna skupščina skupno (člen 32. ustave).
§ 27.
Seje narodne skupščine otvarja predsednik. Vodi pretres, skrbi, da se točno izpolnjujejo določila tega poslovnika in da se ves čas v seji ohrani popoln red.
§ 28.
Senat in narodna skupščina sklepata v skupnem zasedanju samo v onih primerih, za katere je to izrečno določeno.
Skupnemu zasedanju predsedujeta predsednika senata in narodne skupščine izmenoma (člen 73. ustave).
§ 29.
Seje narodne skupščine so javne. Toda smejo se pretvoriti v tajne, če to zahteva predsednik skupščine, vlada ali 20 poslancev. O takem predlogu se glasuje brez pretresa.
Če je zahteval tajnost predsednik skupščine ali jo je zahtevalo 20 poslancev, sme skupščina sklepati o tem: ali ostane seja tajna ali ne.
Predmeti, o katerih se posvetuje skupščina na tajnem sestanku, se pretresajo, če treba, tajno tudi v odborih in se ne sme o njih nikomur nič praviti, razen poslancem.
Če se dokaže poslancu, da ni čuval tajnosti, sme izključiti skupščina takega poslanca iz sej do najvišjega števila sej po § 98. Izjave ali predlogi vlade na tajnih sestankih se smejo predajati javnosti samo s privolitvijo vlade.
§ 30.
Kazen na javne in tajne seje, se sme sestajati narodna skupščina tudi na konference na predlog predsednika skupščine, vlade ali 20 poslancev.
Pri konferencah smejo biti navzočni samo poslanci in ministri.
§ 31
Na predsednikov predlog in po zaslišanju vlade določa dnevni red za vsako prihodnjo sejo narodna skupščina sama ob koncu seje brez pretresa. Ta dnevni red se razglaša s posebnimi objavami v dvorani in v poslopju narodne skupščine.
Oni predmeti, o katerih se pretres ni mogel izvršiti v eni seji, se postavljajo na prvo mesto na dnevni red prihodnje seje.
Če se dnevni red ni mogel izvršiti zaradi nezadostnega števila navzočnih poslancev, objavi predsednik, da velja za dnevni red novi seji nadaljevanje starega dnevnega reda z dodatkom onih točk, ki jih je treba po tem poslovniku samem postaviti na dnevni red ali glede katerih je narodna skupščina sama sklenila prej, da jih je tega dne postaviti na dnevni red.
Če naj bi bila nova seja na dan, določen v poslovniku za interpelacije, se ne sme v tej seji nič reševati, razen interpelacij po § 71. tega poslovnika. Če pa ni interpelacij ali če so izčrpane, je preiti na stari dnevni red.
§ 32.
Zapisnik narodne skupščine pišejo po vrsti tajniki, Ki jih določi predsednik; ti zapisniki se čitajo ob začetku vsake seje narodne skupščine.
V zapisnike se vpisujejo: 1. vladna in predsednikova naznanila; 2. predmeti, o katerih je sklepala narodna skupščina in njeni sklepi o njih z načinom glasovanja in s številom glasov za in zoper pri poimenskem glasovanju in 3. predmeti, o katerih sklene narodna skupščina, da jih je vpisati v zapisnik. Poslanski govori se ne vpisujejo v zapisnik; vedno pa se označujejo imena govornikov za in zoper.
§ 33.
O tem, ali naj se na predlog narodnega poslanca v zapisniku kaj popravi, česar tajnik ne sprejme, odloča narodna skupščina.
§ 34.
Preden preide narodna skupščina na dnevni red, ji predsednik priobči vse, kar se nje tiče.
§ 35.
V narodni skupščini imajo pravico govoriti samo narodni poslanci, ministri in vladni poverjeniki, določeni za to s kraljevim ukazom (člen 70. ustave).
§ 36.
Nihče ne sme govoriti v narodni skupščini, dokler ni zahteval in dobil besede od predsednika,
§ 37.
Predsednik daje besedo po vrsti prijav, razen če rt\ s tem poslovnikom določeno drugače. Ministrom in vladnim poverjenikom se daje beseda, kadarkoli jo zahtevajo. Odborski poročevalci smejo govoriti po večkrat in preko vrste, ako to zahteva potreba pretresa. Presoja o tem gre predsedniku. Onemu poslancu, ki hoče govoriti o kršitvi poslovnika ali dnevnega reda, ki jo je opazil, se dtt beseda, čim jo zahteva. Njegov govor sme trajati najdalj pet minut in o tej stvari ne sme govoriti noben drugi poslanec.
Če vztraja govornik tudi še po predsednikovem pojasnilu pri svoji trditvi, da se je kršil poslovnik ali dnevni red, pozove predsednik takoj narodno skupščino, da brez pretresa odloči o tem vprašanju. Če opazi predsednik, da se pogosto ponavljajo vprašanja o kršitvi poslovnika ali dnevnega reda zato, da bi se skupščinsko delo oviralo ali zavlačevalo, sme predlagati skupščini, da se taka vprašanja v tej seji ne smejo več podajati. Skupščina odloči o tem brez pretresa.
§ 38.
Poslanci se prijavljajo za besedo, čim se pretres otvori.
Pri onih predmetih, ki so bili odkazani odboru, 96 smejo podajati prijave, čim se odborsko poročilo predloži narodni skupščini. Podajati se smejo osebno, ustno ali pismeno, ali po drugem poslancu. Vsak poslanec mora izjaviti, ali bo govoril za predlog ali zoper njega, kakor tudi to, ali bo govoril v, imenu skupine ali osebno S svojem imena,
Vsak prijavljeni govornik sme odstopiti svoje mesto drugemu prijavljenemu govorniku.
§ 39.
Razen ministrov, vladnih poverjenikov in odborskih poročevalcev ne sme o enem in istem predmetu nihče govoriti več nego enkrat, razen če mu to skupščina posebej dovoli.
Pretres o načelu kakor tudi pretres o poedinostih, po poglavjih (oddelkih), se smatrata za predmeta zase.
§ 40.
Ko se pretres prične, da predsednik prvo besedo prvemu prijavljenemu govorniku za, potem pa enemu govorniku zoper, če je priglašen. Predsednik mora paziti na to, da vedno po enem govorniku zoper dii besedo enemu govorniku za.
§ 41.
Če zahteva poslanec besedo zato, da popravi svojo navedbo, ki je bila pogrešilo izražena in je dala povod nesporazumu ali izzvala potrebo osebne obrambe, se mu da beseda takoj, ko dokonča svoj govor oni, ki je izzval ta popravek. Toda v tem primeru ne sme govornik govoriti dalj nego pet minut in sme poleg osebne obrambe popravljati samo pogrešno navedene činjenice iz svojega govora.
Če predsednik spozna, da dotičnega poslanca ni izzval ta govornik, ne da zahtevane besede. Če poslanec s predsednikovo odločbo ni zadovoljen, odloči stvar skupščina brez pretresa.
Če je več govornikov izzvanih za osebno obrambo ali za pojasnilo, jim daje predsednik besedo po vrsti, kakor se prijavljajo.
S tem paragrafom se ne smejo koristiti poslanci, ki so govornika s prekinjanjem izzvali, da o njih govori.
Ministri in vladni poverjeniki smejo govoriti tudi s svojega mesta, poslanci pa morajo govoriti z govornice, razen kadar govore o poslovniku ali v osebni stvari ali če podajajo kratka vprašanja, ko smejo govoriti tudi s svojega mesta.
§ 42.
V načelnem pretresu smejo govori poslancev, ki govore v imenu skupine, trajati najdalj poldrugo uro, go-/ vori ostalih poslancev pa najdalj eno uro. V posebnem pretresu po poglavjih (oddelkih) smejo govori poslancev, ki govore v imenu skupine, trajati najdalj eno uro, govori ostalih poslancev pa najdalj pol ure.
V imenu ene in iste skupine smeta govoriti največ dva poslanca.
S skupino je razumeti organizirani in predsedništvu prijavljeni poslanski klub
§ 43.
V načelnem pretresu sklene potem, ko so govorili vsi poslanci, ki so imeli govoriti v imenu ene ali druge skupine, skupščina brez diskusije, koliko sej je pustiti za govore drugih poslancev. V posebnem pretresu sme skupščina, ko sta o poedinih poglavjih od vsake skupine govorila po dva govornika, skleniti na predlog 30 poslancev, da se pretres zaključi.
§ 44.
Ministri, vladni poverjeniki in odborski poročevalci smejo govorili tudi po zaključenem pretresu, toda samo enkrat.
§ 45.
Govornik sme govoriti samo o vprašanju, ki je na dnevnem redu. V pretres ne sme potezati privatnega življenja nobene osebnosti. Prepovedano je citati govore. Istotako je prepovedano čitati uradne ali druge listine, ki niso ali kolikor niso v zvezi s predmetom, o katerem se pretresa.
Spor o tem rešuje predsednik.
§ 46.
Razen predsednika ne sme nihče drugi prekiniti govornika niti ga opominjati na red.
Prekinjati govornika in vsaka druga manifestacija, ki ovira svobodo govora, se prepoveduje.
§ 47.
Seje narodne skupščine zaključuje predsednik z njeno pritrditvijo, ko objavi dnevni red prihodnje seje. Dan in uro prihodnje seje odredi predsednik ob koncu seje ali po pismeni poti.
V. POGLAVJE Poslovni red v seji.
§ 48.
Vsaka seja narodne skupščine se prične s čitanjem zapisnika o prejšnji seji. Če na predsednikovo vprašanje, ali ima kdo kaj pripomniti k zapisniku, nihče ničesar ne pripomni, objavi predsednik, da je zapisnik odobren. Če kdo kaj pripomni k zapisniku, se postopa po § 33, tega poslovnika.
§ 49.
Preden preide narodna skupščina na dnevni red, ji predsedništvo in vlada podajata priobčila. Nato podajajo poslanci kratka vprašanja predsedništvu, če so jih predali prej predsedništvu pismeno. Potem odgovarjajo ministri na kratka vprašanja, s katerimi se poslanci obračajo do njih.
Na kratka vprašanja se dajo odgovori v vsaki seji, razen na dan, ki je določen za interpelacije. Vse. kar se tiče kratkih vprašanj, sme trajati skupaj največ pol ure.
Potem se preide na dnevni rea
§ 50.
Vlada sme podajati svoja priobčila v seji vsak čas.
VI. POGLAVJE.
Podajanje in pretres zakonskih Dredlojrov in resolucij.
§ 51.
Zakonske predloge smejo podajati narodni skupščini po kraljevem pooblastilu poedini ministri, kakor
tudi vsak narodni poslanec, ki njegov predlog pismeno podpre vsaj ena petina članov narodne skupščine (člen 63. ustave).
§ 52.
Kraljevi ukaz, ki pooblašča ministre, da podajo zakonski predlog, se vroči obenem z zakonskim predlogom predsedniku narodne skupščine.
§ 53.
Cim dobi predsedništvo vladni zakonski predlog, mora o tem obvestiti narodno skupščino, ki pošlje pred- , log onemu stalnemu odboru, v čigar stroko spada. Na predlog vlade ali 10 poslancev sme skupščina skleniti, da se izvoli za proučevanje kakega zakonskega predloga poseben odbor. V tem drugem primeru je postaviti izvolitev tega odbora na dnevni red prihodnje seje. Obenem odredi predsednik, da se vladni predlog natisne in razdeli med poslance.
§ 54.
Ko je poročilo odbora izdelano, obvesti predsednik o tem narodno skupščino in odredi, da se poročilo z odborskim predlogom vred natisne in razdeli med poslance.
Narodna skupščina določi dan, ko uaj se otvori pretres. Pretres se sme otvoriti šele potem, ko mine pet dni, odkar je bilo natisnjeno odborsko poročilo razdeljeno.
§ 55
Ko pride predlog na dnevni red, se o njem najprej otvori načelni pretres. Po izvršenem načelnem pretresu se glasuje, ali se predlog sprejme v načelu ali ne.
Ce se predlog v načelu sprejme, preide skupščina na pretresanje poedinih oddelkov (poglavij) zakona. Glasuje se po paragrafih.
Ko se dovrši pretres in sprejem poslednjega oddelka (poglavja), se glasuje drugič in dokončno o predlogu v celoti (člen 72. ustave).
§ 56.
Narodna skupščina sme, preden prestopi na končno glasovanje, s prostim glasovanjem, brez pretresa, odka-zati predlog odboru, da pregleda in popravi redakcijo kakor tudi zato, da se spravijo v soglasje njegove izpre-menjene in dopolnjene odredbe. Tako popravljeni predlog se razdeli natisnjen skupščini pred glasovanjem o predlogu v celoti. O njem ne sme biti več nobene diskusije.
Vsi predlogi o izpremembah in dopolnitvah (amei,-dementi) se morajo po predsedništvu odkazati odboru, ko se je poročilo odbora razdelilo med poslance, pa do začetka načelnega pretresa. Odbor se mora sestati, da o njih sklepa. O onih amendementih. ki jih odbor ne sprejme popolnoma, poda odbor poročilo. Ce skupščina ne sklene drugače, še o vseh amendementih, ki jih odbor ne sprejme popolnoma, glasuje po glasovanju o predlogu odbora, če hi bil ta odklonjen. Ce sprejme odbor amendement popolnoma, se s tem amendementom nadomesti dotični člen v odborskem predlogu Tik do pričetka glasovanja se -me ain°»”le'*i inekniH O vseh amendementih in odborskem predlogu se vodi skupen pretres.
§ 58.
Med posebnim pretresom smeta amendemente predlagati samo vlada in odbor. O vladnem predlogu se glasuje prej ko o odborskem. Če skupščina ne sklene drugače, se o vseh amendementih, predloženih med posebnim pretresom, sklepa šele v prihodnji seji.
§ 59
Predhodna vprašanja: da se sklepanje o dotičnem členu odgodi, dokler se ne rešijo drugi členi, ali da se razdeli na več točk ali da se vrne odboru zaradi vnovične redakcije, in druga predhodna vprašanja se smejo podajati, dokler se dotični člen ne da na glasovanje. O njih se glasuje brez diskusije pred vsem drugim.
§60.
če je bil ob glasovanju člen razdeljen na več točk, se potem, ko se je glasovalo o vseh točkah, posebej glasuje o celotnem členu skupaj. Na glasovanje so dd dotični člen s sprejetimi točkami.
§ 61.
Zakonski predlogi, ki jih vlože poslanci, se predajo piedsedniku pismeno.
Predlog mora biti sestavljen v obliki, v kateri sa izda zakon. S poslanskimi predlogi je ravnati povsem tako, kakor s predlogi vlade. Če pa odbor spozna, da jo treba poslanski predlog v načelu zavrniti, se reši to predhodno vprašanje v skupščini brez pretresa po zaslišanju odborskega poročevalca in prvega podpisanega predlagalca.
§ 62.
Ko se vloži zakonski predlog ali kakršenkoli drug predlog, se sme zahtevati, da se proglasi ta projektni predlog za nujnega. Nujnost sme predlagati kraljevska vlada ali prvi podpisani vlagalec predloga, vsak za svoj predlog. Zahteva, naj se proglasi predlog za nujnega, so mora podati pismeno
§ 63.
O zahtevani nujnosti sklepa narodna skupščina takoj, čim ji priobči predsedništvo to zahtevo. Dolžna je, zaslišati predhodno onega, ki zahteva nujnost. Ce se zahteva nujnost za poslanski predlog, ima vlada pravico, da se o tem zasliši. Če se zahtevana nujnost sprejme, pošlje skupščina predlog takoj pristojnemu odboru, ki ga vzame I v pretres pred vsemi drugimi predmeti. Če je treba izbrati poseben odbor, se ta izvoli še pri isti seji. Odboru pa odredi narodna skupščina rok, v katerem mora izdelati svoje poročilo. Ce odbor v določenem roku poročila ne poda in mu skupščina roka ne podaljša, se smo vzeti predlog v skupščini v pretres tudi brez odborskega poročila
8 64.
Cim pride poročilo iz odbora, obvesti predsednik o tem skupščino, ki lahko odloči, da se začne pretres že drugi dan tudi brez natisnjenega odborskega poročila.
V pretresu zakonskega predloga ki i<’ proglašen zn ninoiri	nrnvprUj	/,a	skupine	samo do en govornik
1 za in po eden zoper.
§ 65.
Nujnost se sme predlagati tudi za predlog, ki je odboru že odkazan. Če skupščina nujnost sprejme, se določi odboru rok, v katerem mora svoje poročilo izdelati. Ko pride predlog iz odbora, se uporablja nanj § 04.
§ 66.
Zakonski predlog, ki ga narodna skupščina usvoji, se pošlje senatu v sklepanje.
Ce se usvoji zakonski predlčg v celoti po narodni skupščini in po senatu, se smatra, da je narodno predstavništvo predlog sprejelo. Ce se napravijo po senatu izpremembe ali dopolnitve, se vrne zakonski predlog narodni skupščini v sklepanje. Ce narodna skupščina te izpremembe in dopolnitve sprejme, se smatra, da je narodno predstavništvo predlog sprejelo. Ce se senat in narodna skupščina ne zedinita o sprejetju zakonskega predloga v celoti ali v poedinostih, se smatra, da je predlog odbit, in se o njem v istem zasedanju iznova ne more več sklepati. Če se ponovi ta primer tudi v prihodnjem zasedanju, odloči kralj o tem zakonskem predlogu (člen 64. ustave).
§ 67.
Ko izide proračun iz proračunskega odbora, se mora postaviti za vsako sejo, razen onih, ki so določene za interpelacije, na prvo mesto na dnevni red. Izjema od tega se sme napraviti samd nujnim predlogom v prid.
Predlog zakona o državnem proračunu in o finančnem zakonu se pretresa, potem ko se je v načelu sprejel, v poedinostih po razdelkih. Glasuje pa se po partijah. Pretres in dokončno sprejetje predloga zakona o državnem proračunu in o finančnem zakonu se mora dokončati v dveh mesecih. Če se pretres in sprejetje proračuna v načelu in v poedinostih ne dokonča v 45 dneh, sme skupščina na predsednikov predlog razporediti še ne pretresane in ne sprejete proračunske razdelke na pre-ostajajočih 15 dni. Pretres in sprejetje teh zaostalih razdelkov se mora v teh dneh dokončati.
Če se pripeti med proračunskim pretresom, da skupščina več dni ne posluje ali da opravlja druge posle, se sme za toliko časa podaljšati rok za pretresanje in sprejem proračuna s skupščinsko odločbo.
§ 68.
Če predloži vlada skupščini sklenjene mednarodne pogodbe v odobritev, ne glasuje skupščina o poedinih pogodbenih členih, niti ne more sklepati o izpremembah in dopolnitvah. Če se napravijo med posebnim pretresom glede kakšne pogodbene določbe pripombe, se sme glede te določbe zahtevati, naj se predlog odboru vrne. Če skupščina tak predlog usvoji, poda odbor, preden se končno glasuje, skupščini poročilo o vseh določbah, ki so se mu tako odkazale. Poročilo sme zahtevati: naj se pogodba sprejme ali naj se odloži ali naj se zavrne.
Poročilo je natisniti in razdeliti med narodne poslance. Skupščina sme nadaljevati pretres in dokončno sklepati, ko preteče 24 ur, odkar je bilo to poročilo razdeljeno.
Če sklene skupščina, da se pogodba odloži, se izrazi to s temi-le besedami:
»Skupščina je odložila odločbo o nji predloženi pogodbi, v tem pa opozarja vlado na te-le določbe.«
(Tu je navesti od besede do bosedo besedilo teh določb.)
'	§	69.
Predloge resolucij smejo podajati vlada ali poslanci. Tak predlog je odkazati posebnemu odboru, če narodna skupščina sporazumno z vlado ne sklene drugače. O resolucijah se ne vodi načelen pretres, ampak se o njih sklepa kakor o eni celoti.
8 70.
Če predlagajo narodni poslanci lzpremembo ustave, se rešujejo ti predlogi tako, kakor je določeno v ustavi.
VII.	POGLAVJE.
Vprašanja in interpelacije.
§ 71.
Narodni poslanci imajo pravico naslavljati na ministre kratka vprašanja (člen 68. ustave). Vprašanja se postavljajo pismeno po skupščinskem predsedniku. Minister odgovarja nanje pismeno po isti poti, če ni vprašalec izrečno izjavil želje, da bi mu odgovoril ustno. Ustni odgovori se dajo ob pričetku seje pred prehodom na dnevni red. Ministri so dolžni, odgovoriti nanje v istem zasedanju (člen 68. ustave).
Ko je odgovoril minister, sme govoriti vprašalec največ enkrat zaradi pojasnila in da ob kratkem izjavi, ali je zadovoljen z odgovorom ali ne.
Ta govor ne sme dalj trajati kot pet minut.
§ 72.
Vsak poslanec ima pravico naslavljati na ministre interpelacije (člen 68. ustave).
Interpelacije se vlagajo pismeno pri skupščinskem predsedniku, ki jih priobči takoj dotičnemu ministru, skupščini pa poroča o nji na prvem sestanku, ko poda tudi vsa ostala priobčila. Vsaka interpelacija se mora natisniti in razdeliti med poslance najkesneje Uri dni pred pretresom.
Ministri so dolžni odgovoriti na interpelacije v istem zasedanju (člen 68. ustave)
§ 75».
Če zahteva vlagalec za svojo interpelacijo prednost pred interpelacijami, ki so se vložjle poprej, obvesti predsednik skupščino, ki odloči o tem brez pretresa. Vlada ima pravico, da se o tem zasliši, preden se sklepa.
§ 74.
E a pretres interpelacij se določi poseben dan v tednu. Če skupščina ne sklene drugače, je ta dan četrtek. Ko se konča proračun, sme odrediti skupščina, re treba, se en dan v tednu za pretres interpelacij. Pri sejah, ki so določene za pretres interpelacij, se prične ta pretres takoj ob prehodu na dnevni red.
V pretres se vzemo interpelacije, vložene do konca prejšnjega tedna, in to najprej one, ki jim je skupščina dala prednost, potem pa ostale po vrsti, kakor so bile priobčene skupščini. Interpelacija se sme odstaviti z dnevnega reda samo na zahtevo dotičnega ministra in interpelanta, če skupščina tako skleue. o' tem se sklepa brez pretresa, potem ko sta o tem govorila dotični minister in interpelant. Istočasno se mora določiti druga seja,
ko naj pride določena interpelacija na dnevni red, in sicer pred vsemi drugimi interpelacijami. Pretres o interpelaciji se vodi glede trajanja in števila govornikov kot specialni pretres zakonskega predloga, toda se dovrši glede na odredbe tega člena.
Interpelant, če jih je pa več, eden izmed njih sme povzeti besedo pred govorom ministra, da utemelji svojo interpelacijo, ima pa pravico govoriti tudi še po ministrovem odgovoru.
Seja narodne skupščine se ne sme zaključiti, preden se ne dokonča pretres pričete interpelacije.
Če je podpisal interpelacijo poslanec, ki je zadržan prisostvovati seji na dan pretresa te interpelacije, sme odrediti 24 ur pred pretresom po skupščinskem pred-sedništvu svojega namestnika; drugače se odstavi interpelacija z dnevnega reda.
Če minister ne pride onega dne, ko je treba odgovoriti na interpelacijo, se postavi interpelacija na prvo mesto na dnevni red vsake prihodnje seje za interpelacije.
§ 75.
Odločba skupščine, s katero se dokonča pretres o interpelaciji in preide na dnevni red, sme biti prosta ali obrazložena.
Če se predlaga prost prehod na dnevni red in minister na to pristane, se dš prosti prehod na dnevni red na glasovanje pred vsemi onimi, ki so obrazloženi.
Če se ne predlaga prehod na dnevni- red, se preide brez glasovanja na ostale interpelacije, ki so na vrsti.
§ 76.
Vlada Ima pravico izjaviti, katere predlagane prehode na dnevni red sprejema kot zadosten izraz skupščinskega zaupanja vanjo. V tem primeru se glasuje o tem predlogu pred vsemi ostalimi.
§ 77.
Če se zavrne predlagani prost prehod na dnevni red, preide skupščina na glasovanje o obrazloženih predlogih po vrsti predlogov, postavljenih na dnevni red.
§ 78.
Interpelant sme umekniti svojo interpelacijo, dokler niso dani na glasovanje prehodi na dnevni red. ki so se predlagali ob tej interpelaciji. .
VIII.	POGLAVJE.,
Prošnje in pritožbe.
§ 7b
Prošnje in pritožbe, poslane skupščini po predsedniku, morajo biti predane pismeno in opremljene s podpisi vseh prosilcev; podpisi morajo biti potrjeni po občinskem ali državnem oblastvu, drugače jih skupščina ne preizkuša niti o njih ukrepa.
Tega potrdila oblastvo ne sme odkloniti. Za potrdilo se ne plačuje nobena taksa. Istotako se ne jemljejo v postopanje prošnje in pritožbe, ki so napisane nedostojno.
Skupščina tudi onih prošenj in pritožb ne jemlje v pretres in sklepanje, s katerimi se zahtevajo ali povzročajo izdatki iz državne blagajne, če jih ni poprej vlada podprla ali usvojila^ o tem mora odbor vselej podati
izjavo v svojem poročilu skupščini. Take prošnje, o katerih je odbor mnenja, da jih velja usvojiti, pošlje s svojim formuliranim predlogom finančnemu odboru za mnenje. Dokler ne odda finančni odbor svojega mnenja o teh predlogih, se ne morejo predložiti narodni skupščini v sklepanje.
§ 80.
Vse prošnje In pritožbe se odkažejo takoj odboru za prošnje in pritožbe, ki jih vpisuje po vrsti, kakor so dospele skupščini, v poseben zapisnik, v katerem se zapiše prosilčevo ali pritožilčevo ime, njega priimek, poklic in stanovališče kakor tudi kratka vsebina predmeta, katerega se dotična prošnja ali pritožba tiče. Ta zapisnik sme vsak poslanec vpogledati.
§ 81.
One prošnje In pritožbe, ki se nanašajo na kak zakonski predlog ali sicer na predmet, ki se v skupščini že pretresa in ki je poverjen posebnemu odboru, pošlje predsednik odbora za prošnje in pritožbe temu poslednjemu odboru.
Predsednik odbora za prošnje in pritožbe kakor tudi predsednik vsakega drugega odbora, ki se mu je izvest-na prošnja ali pritožba poslala, mora dati na vpogled vsakemu narodnemu poslancu prošnjo, ki bi jo ta zahteval,
§ 82.
One prošnje In pritožbe, ki jih odbor za prošnje in pritožbe ne pošlje drugemu odboru, je razdeliti na tri skupihe:
1. prošnje in pritožbe, o katerih spozna, da jih je treba poslati enemu izmed ministrov;
2. prošnje in pritožbe, ki jih namerja predložiti skupščini, neglede na to, ali jih je že odkazal pristojnemu ministru ali ne;
3. pritožbe in prošnje, o katerih misli, da jih ni vredno predlagati skupščini.
Skupščina ne more sklepati niti o eni prošnji ali pritožbi glede njenega predmeta samega, če spada v področje poedinih ministrov, pa ni bila pri njih; take prošnje in pritožbe pošilja odbor pristojnemu ministru.
Odbor mora objavljati z mesečnimi priobčili, ki se morajo natisniti, v narodni skupščini svoje odločbe o prošnjah in pritožbah, ki jih skupščini ni predložil v sklepanje, kakor tudi poročila o onih, ki jih je odkazal odboru ali ministrom, in o onih, ki jih ni vzel v sklepanje. Odbor mora tudi narodnemu poslancu vročiti svojo odločbo glede ono nrošnje ali pritožbe, za katero jo ta zahteva.
§ 83.
Po onih prošnjah in pritožbah, o katerih spozna, da jih je' treba predložiti skupščini, poda odbor poročilo kakor za zakonske predloge obenem s formuliranim besedilom. To besedilo sme biti redigirano kot zakonski predlog za kraljevo potrditev in sme biti redigirano kot resolucija, s katero pošilja skupščina izvestno prošnjo ali pritožbo pristojnemu ministru na vpogled in v rešitev,
§ 84.
I Vsak poslanec ima pravico zahtevati v mesecu dni, odkar se je natisnila odborska odločba o izvestni prošnji ali pritožbi, naj se predloži poročilo o njej skupščinski seji, najsi je odborska odločba o njej kakršnakoli. Tej zahtevi je vedno ugoditi,
Ko ta rok meseca dni mine, postane odborska odločba, da se ne predloži izvestna prošnja ali pritožba skupščini, dokončna.
§ 85.
Po prošnjah in pritožbah, o katerih je sklenil odbor, da se predlože skupščini, se prečita odborsko poročilo in odloči skupščina o njih, ko se zasliši pristojni minister. O onih pritožbah in prošnjah pa, ki se predlože skupščini na posebno poslančevo zahtevo, se zasliši najprej poslanec, ki je to zahteval, nato odborski poročevalec in pristojni minister, in nato sklepa skupščina o njih.
Kakor v prvem tako v drugem primeru se sme otvoriti pretres na zahtevo 10 poslancev. Skupščinske odločbe o poedinih prošnjah se sklepajo na isti način, kakor ostali zakonski predlogi.
§ 86.
Tako v prvem kakor v drugem primeru sme zahtevati pristojni minister, da se mu pusti izvesten rok, da predloži skupščini svoje mnenje o dotični prošnji ali pritožbi. Ta rok ue sme biti daljši od meseca dni.
§ 87.
Oni posebni odbori, ki se jim pošiljajo poedine prošnje in pritožbe, omenjajo te v svojem poročilu skun-ščini.
§ 88.
Če ne sklene drugače, določi skupščina za reševanje pritožb in prošenj eno soboto v mesecu. Na teh sestankih sklepa skupščina samo o onih prošnjah in pritožbah, o katerih se je poročilo natisnilo in med poslance razdelilo vsaj 24 ur prej.
IX.	POGLAVJE.
Glasovanje.
§ 89.
V narodni skupščini se glasuje sede in vstajaje, javno, imenoma ali tajno.
§ 90.
Narodna skupščina sklepa polnoveljavno, če je . njeni seji prisotna ena tretjina skupnega števila ooslau-cev (člen 71. ustave).
Glasovati se sme samo osebno.
Za polnoveljavfie sklepe je potrebna večina glasov prisotnih članov. Če je pri glasovanju o kakem predlogu enako glasov, se smatra predlog, o katerem se je glasovalo, za sprejetega (člen 71. ustave).
Za sklepanje o zakonskih predlogih, ki izhajajo iz narodne skupščine glede izpremembe ustave, je potrebna večina treh petin skupnega števila narodnih poslancev (člen 115. ustave).
§ 91.
Če zapazi predsednik, ko se glasuje sede in vstajaje, da ni navzočnih zadosti poslancev za sklepanje, odredi, naj se poslanci prozovejo ali preštejejo. Na zahtevo enega poslanca, podprtega po 10 tovariših, se mora vršiti pro-zivanje, preden se glasuje, če naj se glasuje o predmetu
sede in vstajaje. Tako prozivanje se sme zahtevati samo enkrat v eni seji.
Poslanci, ki so navzoči, ko se sproži vprašanje o kvorumu, ne smejo oditi iz dvorane, dokler se ne vrši prozivanje, odnosno štetje in glasovanje. Če pa vendarle odidejo, se smatra, da so navzočni in da so glasovali zoper. Navzočnost poslancev ugotavlja predsednik.
§ 92.
Predsednik takoj proglasi izid glasovanja narodne skupščine.
§ 98.
Sede in vstajaje se glasuje vselej, kadar ni s tem poslovnikom določen drugačen način glasovanja.
O izidu glasovanja s sedenjem in vstajanjem odloča predsednik. Če je po njegovem mnenju izid dvomen, se glasuje iznova. Če je tudi drugič po njegovem mnenju izid dvomen, se glasuje po imenih.
§ 94.
Sede in vstajaje se glasuje tako-le: predsednik pozove, naj vstanejo vsi oni, ki glasujejo zoper predlog.
§ 95.
Po imenih se glasuje ustno. Po imenih se glasuje: 1. kadar se glasuje o zakonskem predlogu v načelu ali končno v celoti; 2. če da glasovanje s sedenjem in vstajanjem dvomen izid tudi po drugem poizkusu.
Pri glasovanju po imenih prozivlje eden izmed tajnikov poslance po imenih, ti pa glasujejo z besedo: s=za< ali: >zoper«. Po dovršenem prozivu se pozovejo še enkrat oni poslanci, ki se niso odzvali prvič; šele potem objavi predsednik, da je glasovanje zaključeno.
§ 96.
Tajno se glasuje pri volitvah predsedništva in poedinih odborov narodne skupščine.
To glasovanje se vrši po listkih, ki se devljejo v odprt zavitek, nalašč pripravljen za to.
Vsi listki, s katerimi se glasuje, morajo biti iste velikosti, iste barve in iste oblike.
Poslanci spuščajo drug za drugim na proziv tajnikov svoje listke v skrinjico, ki stoji na mizi predsedništva. Te glasove štejejo trije narodni poslanci, določeni z žrebom, vpričo predsedništva in narodne skupščine.
X.	POGLAVJE.
Disciplinske kazni.
§ 97.
Narodni skupščini gre izključna pravica, da v svoji seji vzdržuje red po svoiem predsedniku.
§ 98.
Disciplinske kazni, s katerimi se smejo kaznovati narodni poslanci, so te-le:
1. opomin na red;
2. zapisan opomin na red:
3. odvzem besede;
4. začasna izključitev iz sej narodne skupščine.
Narodni poslanec sme biti po teži prestopka izključen do 30 sej.
Prve tri kazni izreka predsednik, tako tudi četrto do največ treh sej. Daljše izključitve sklene narodna skupščina brez pretresa na predlo* predsednikov ah 15 članov narodne skupščine.
§ 99.
Z opominom na red se kaznuje vsak poslanec, ki z govorom ali drugače z vedenjem v narodni ikupščini krši red in predpise tega poslovnika
1 100.
Z zapisanim opominom na red, ki se zabeleži v zapisnik narodne skupščine, se kaznuje vsak poslanec, ki je bil v isti seji že prej opominjan na red.
Ali se drugi opomin izreče kot prosti ali kot zapisani opomin, je zavisno od preudarka samega predsednika.
§ 101.
Z odvzemom besede se kaznuje:
1. vsak poslanec, ki bi s svojim govorom prekršil red in je bil že prej v isti seji kaznovan z zapisanim opominom na red;
2. vsak poslanec, ki med svojim govorom že dvakrat ni hotel slušati predsednika.
§ 102.
S kaznijo izključitve se kaznuje poslanec, kf osebno žali kralja, prestolonaslednika, člane kraljevskega doma. ki žali ali kleveta narodne poslance in ministre ali se vede nedostojno proti narodni skupščini ali se ne pokorava opominom njenega predsednika, zlasti glede izvršitve kazni. Z isto kaznijo se kaznuje tudi poslanec, ki dela nered in ovira delo v njej.
§ 103.
Poslanec, ki se kaznuje z začasno izključitvijo iz sej narodne skupščine, mora takoj oditi iz dvorane narodne skupščine.
Če bi se protivil, odredi predsednik, da se kaznovani poslanec šiloma odpravi iz dvorane. Če je treba,
predsednik začasno prekine sejo.
§ 104
Poslanec, zoper katerega se predlaga Kazen začasne izključitve iz sej narodne skupščine, ima pravico govoriti v svojo obrambo, in sicer najdalj pet minut.
Pri tej priliki ni drugega pretresa
če se predlaga izključitev več poslancev za skupen prestopek, ima pravico govoriti v obrambo samo eden izmed njih v imenu vseh, toda njegov govor sme trajati največ 15 minut.
§ 105.	'
Če se poslancu odvzame beseda ali če se izključi Iz sej narodne skupščine, se te kazni vselej zapišeta v zapisnik narodne skupščine. Kdor se kaznuje z izključitvijo, izgubi tudi dnevnice za čas, dokler je izključen.
§ 106.
Če postane seja burna, opozori najprej predsednik poslance, da prekine sejo, če se ne povrne mir. Če to opozorilo ne pomiri poslancev toliko, da je moči govor poslancev dobro čuti in poslušati, prekine predsednik sejo za nekaj časa. Ko mine ta čas, se seja zopet otvori.
Toda če se iznova v isti seji pojavi nered, zaključi predsednik sejo ter napove prihodnjo sejo s starim dnevnim redom.
V tej novi seji se na prvem mestu pred vsem in brez diskusije reši predlog predsednikov, če ga poda o onih, ki so povzročili nered v prejšnji seji. Samo predsednik jim sme dopustiti, da se na kratko opravičijo ali pojasnijo svoje postopanje.
XI.	POGLAVJE.
Pravice in dolžnosti narodne skupščine in narodnih poslancev.
§ 107.
Zahteva preiskovalnega ali sodnega oblastva za izročitev članov narodne skupščine se odkazuje imunitetnemu odboru. Narodna skupščina sklepa o stvari po poročilu.
§ 108.
Brez pooblastitve narodne skupščine se poslanci ne smejo za kazniva dejanja, učinjena izven izvrševanja mandata, klicati na odgovor, niti se jim ne sme odvzemati svoboda, dokler traja njih mandat, razen če se zalotijo na samem dejanju zločinstva ali prestopka. Vendar pa se v tem poslednjem premeru takoj obvesti narodna skupščina, če je zbrana. Narodna skupščina da ali odreče pooblastitev, da se pristojno postopanje nadaljuje ob času zasedanja.
Imunitetna pravica poslancev nastane z dnem izvolitve.
Če postane kdo poslanec, preden se je zoper njega zaradi kaznivega dejanja izrekla izvršna razsodba, obvesti oblastvo, ki vrši poizvedbe in preiskavo, o tem narodno skupščino, ki da ali odreče pooblastitev za nadaljevanje postopanja.
Član narodne skupščine se sme klicati na odgovor samč za ono dejanje, zaradi katerega je izročen.
§ 109.
6dredbe predhodnega člena ne veljajo za pozive pred sodišče in ostala oblastva in za izvršbo sodnih in upravnih odločb v zasebnopravnih sporih.
§ no.
Narodni poslanec ne odgovarja za glas, ki ga je oddal kot član narodne skupščine. Za vse izjave iu postopanje pri izvrševanju mandata, bodisi v sejah narodne skupščine ali v odborih ali v posebnem odposlanstvu ali v posebni dolžnosti po odredbi skupščine, so narodni poslanci odgovorni narodni skupščini. Za one izjave in postopanje, ki vsebujejo kaznivo dejanje, eo narodni poslanci odgovorni tudi pred rednim sodiščem, če d A narodna skupščina dovolitev za to. Vendar odgovarjajo narodni poslanci za razžalitve, klevete in zločinstva pred rednimi sodišči tudi brez predhodne dovolitve narodne skupščin« (člen 74. ustave).
§ 111.
Noben poslanec ne sme izostajati od sej narodno skupščine, če mu ta ne dovoli dopusta. Ob izjemnih nujnih prilikah sme predsednik narodne skupščine poslancem sam dajati dopust do desetih dni; tedaj mora o lem obvestiti narodno skupščino.
Poslanec sme dobiti v enem zasedanju največ 15 dni dopusta z dnevnico; za čas dopusta čez ta rok ne prejema dnevnice, razen če boluje, za kateri čas prejema dnevnico neglede na to, koliko časa traja bolovanje. Bolo-vanje odobruje narodna skupščina. Poslanec, ki ne prihaja k skupščinskim sejani, a mu ni bil odobren dopust ali bilo odobreno bolovanje, ne dobiva dnevnice, niti mu predsednik ne sme odrediti njenega izplačila.
§ 112.
Vsaka zahteva za dopust se vroči predsedniku narodne skupščine, ki jo naznani narodni skupščini v prvi prihodnji seji.
Narodna skupščina odloča o zahtevanem dopustu brez pretresa.
Ce predsedništvo spozna, da v skupščini ni zadost-nega števila članov za sklepanje, sme naznaniti, da so vsi dovoljeni dopusti prekinjeni, razen dopustov, odobrenih zaradi bolezni.
§ 113.
Predsednik narodne skupščine ima doklade, kakršne ima predsednik ministrskega sveta, podpredsednika vsak po 1500 dinarjev, tajniki pa po 1000 dinarjev na mesec. Narodni poslanci imajo dnevnico po 200 dinarjev.
Brez privolitve skupščine se te dnevnice ne smejo zvišati.
§ 114.
Vsi člani narodne skupščine imajo pravico do brezplačne vožnje I. razreda na vseh železniških vlakih in državnih pooblaščenih ladjah za dobo, dokler traja njih mandat. Pravico imajo do povračila stroškov za potovanje ob prvem dohodu na seje narodne skupščine in ob poslednjem povratku kakor tudi stroškov za potovanja s privatnimi vozili.
§ 115.
Vsak narodni poslanec sme podati ostavko na ftvoj mandat. Ostavko priobči predsednik narodni skupščini, ki jo odkaže verifikacijskemu odboru v nadaljnje poslovanje. Dokler pooblastilo ni poverjeno, ostavka ne zadržuje skupščine od preiskovanja in sklepanja, ali je bila volitev pravilna ali ne.
§ 116.
Članom narodne skupščine izda predsednik posebno legitimacijo.
§ 117.
Narodni skupščini gre izključna pravica, da v svoji sredini vzdržuje red po svojem predsedniku.
Nobena oborožena sila se ne sme postaviti v dvor-nici narodne skupščine niti v njenem poslopju ali na njenem dvorišču, če tega ne dovoli predsednik narodne skupščine. Istotako ne sme brez njegove dovolitve noben državni organ v narodni skupščini vršiti oblastvenih dejanj.
Nihče ne sme oborožen priti v poslopje narodne skupščine razen tistih, ki nosijo orožje po predpisu in so v službenem poslu pri narodni skupščini (ol. 76. ustave).
§ 118.
Po ulicah, ki so neposredno okoli poslopja ali dvorišča narodne skupščine, je prepovedana vsaka manifestacija. Če bi se po njih nabirale gruče ljudi, jih mora oblastvo na zahtevo predsednika narodne skupščine takoj razgnati.
§ 119.
Vzdrževanje reda v notranjosti dvornice narodne skupščine in na njenem dvorišču nadzira izključno predsednik. Za to potrebno število skupščinskih stražnikov, ki ga določi predsednik sam, mu da minister za notranje zadeve takoj v začetku zasedanja iz orožništva na razpolago.
Ti stražniki nosijo posebno viden znak, ki ga predpiše predsedništvo narodne skupščine in po katerem se vedno ločijo od drugih orožnikov. Tem stražnikom ne smejo nobena civilna niti vojaška oblastva niti kdo drugi razen predsednika narodne skupščine izdajati naredb, niti ne smejo ti stražjiiki od koga drugega sprejemati naredb, razen od predsednika narodne skupščine.
§ 120.
Ce opazi predsednik v dvomici naronne skupščine osebe, ki niso poslanci ali ne pripadajo skupščinskemu osebju, odredi, da se te osebe odpravijo.
§ 121.
Če se ne vede kdo od poslušalcev na galerijah mimo, sme odrediti predsednik, da se oddalji. Ob večjih neredih sme predsednik odrediti, da se galerije izpraznijo.
§ 122.
Skupščina ima pravico dp anket kakor tudi pravico do preiskav v volilnih in čisto administrativnih vprašanjih (§ 67. ustave).
Te ankete in preiskave vodi skupščina po posebnem svojem odboru, izvoljenem po predpisih §§ 17. in 18. tega poslovnika.
Seje, v katerih vodi ta skupščinski odbor skupščin-i ske ankete in preiskave, so javne, toda sme jih proglasiti za tajne bodisi skupščina sama bodisi odbor, ki mu je poverjena voditev preiskave.
§ 123.
Vse pravice, k! jih dajo zakoni preiskovalnim ohlast-vom glede izpraševanja onih, zoper katere teče yre-iskava, glede pozivanja in zasliševanja prič in izvedencev, pribavljanja in proučevanja potrebnih listin in spisov gredo tudi onemu skupščinskemu odboru, ki vodi anketo ali preiskavo. Toda skupščina sme v vsakem primeru posebej omejiti te pravice s posebno odločbo.
Če je treba, da se izpraševanja ali zasliševanje izvrši na mestu samem, sme odbor, ki vodi skupščinsko anketo ali preiskavo, prenesti svojo oblast na enega ali na več poslancev izmed sohe. Člani anketnega odbora iinaio, kadar potujejo, pravico do povračila stroškov, ki jim jih odredi administrativni odbor.
§ 124.
Priče in izvedenci imajo v tem primem pred onim skupščinskim odborom, ki vodi skupščinsko preiskavo,
in pred njegovimi odposlanci iste piavice in iste dolžnosti kakor pred sodišči.
Priče ali izvedence, ki so uradniki, pozivlje anketni ali preiskovalni odbor po pristojnem ministru.
§ 125.
Skupščinska preiskava se prekine, če se skupščina razpusti.
Ce so se skupščinske seje odložile ali zaključile, se skupščinska anketa ali preiskava ustavi, dokler se skupščina iznova ne sestane. Skupščina pa sme skleniti, da se skupščinska anketa ali preiskava nadaljuj tudi med časom, ko ni zbrana.
§ 126.
Uspeh dela skupščinske ankete ali preiskave se vselej predloži skupščinski seji, ko odredi predsednik narodne skupščine v sporazumu z anketnim odborom, da se natisni poročilo in gradivo, ki je z njim, kolikor je to mogoče in dopustno po značaju stvari same. Ce je predložil anketni ali preiskovalni odbor kako resolucijo, sklepa skupščina o njej kakor o ostalih resolucijah, ko pridejo iz odborov (glej § 69). Ce vloži manjšina odbornikov lasten predlog resolucije, se sklepa o tem predlogu šele, če se večinski predlog odkloni.
XII.	POGLAVJE.
Skupščinsko osebje in računovodstvo.
§ 127.
Vse osebje narodne skupščine je pod upravo predsednika narodne skupščine. Osebje je lahko stalno ali začasno. Službena leta stalnega osebja se štejejo kakor leta državne službe. Razvrščavajo se in prejemajo pre-jeriike po zakonu o uradnikih po svoji kvalifikaciji. Državni upokojenci, ki se tako sprejemajo za stalne uslužbence, izgube dosedanjo pokojnino, pozneje jih sme upokojiti finančni odbor na predlog predsednika narodne skupščine in z vsemi pogoji zakona o uradnikih. 0 vsem tem sestavi predsednik narodne skupščine v soglasnosti z administrativnim odborom poseben pravilnik, ki ga predloži skupščini v sklepanje.
§ 128.
Predsednik narodne skupščine izvršuje njen proračun. Iz proračuna se ne smejo vršiti nobeni izdatki, ki niso v njem določeni. Administrativni odbor, kot kontrolno oblastvo, mora vsak mesec pregledati skupščinske račune in predložiti svoje poročilo narodni skupščini vsake tri mesece.
XIII.	POGLAVJE.
Stenografski zapiski.
S 129.
Stenografsko osebje izdeluje stenografske zapiske o sejah narodne skupščine in po potrebi tudi odborov in odsekov. Predsedništvo skrbi za to, da se ti zapiski brez odloga natiskujejo in razdeljujejo med narodne poslance.
§ 130.
Stenografski zapiski se predlagajo na vpogled predsedniku in vsakemu govorniku za njegov govor. Govor-
nik sme izpreminjati v stenografskem besedilu samo to, kar se tiče redakcije; ne sme pa pripisovati novih misli in razlogov niti izpuščati izrečenih misli in razlogov. Svoje popravke sme izvršiti govornik v 24 urah, odkar se mu zapiski vroče v skupščinskem poslopju. Predsednik sme popravljati samo one izraze, ki žalijo dostojanstvo narodne skupščine ali obsegajo osebne žalitve ali klevete bodisi državljanov kraljevine, bodisi tujih javnih organov ali predstavnikov. Njegova dolžnost je skrbeti za to, da govorniki ne zapisujejo popravkov ali dodatkov izven tu označenih mej.
Če nastane spor, spravi predsednik na zahtevo do-tičnega poslanca stvar pred narodno skupščino, da le-ta odloči brez pretresa, ko je zaslišala predsednika in prizadetega govornika.
XIV. POGLAVJE.
Arhiv in pečat narodne skupščine.
§ 131.
Narodna skupščina Mn a svoj arhiv in svojo knjižnico, ki ju oskrbujejo posebni uradniki
§ 132.
Narodna skupščina ima svoj pečat z grbom kraljevine Jugoslavije in z napisom na okoli: »Narodna skupščina kraljevine Jugoslavije«.
Pečat narodne skupščine hrani predsednik.
XV. POGLAVJE.
Končne odredbe.
§ 133.
Dokler se ne sklene pravilnik po § 127. tega poslovnika, se postavlja v narodni skupščini samo začasno osebje proti mesečni nagradi za delo; dotlej se smejo postavljati tudi upokojenci proti nagradi za delo, pri čemer pa obdrže svoje pokojnine.
§ 134.
Ta poslovnik narodne skupščine se sme izjpreme-niti s skupščinsko resolucijo.
/Tak predlog o izpremembi poslovnika mora poprej proučiti poseben skupščinski odbor, čigar natisnjeno poročilo se mora razdeliti med poslance vsaj pet dni pred sklepanjem o izpremembi poslovnika.
V Beogradu, dne 26. novembra 1931.
Aleksander s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle P. R. Živltovič s. r.
Predsednik ministrskega sveid*, minister za notranje posle, P. R. Živkovi« s. r. Videl
in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde dr. Drag. S. Kojič s. r.
608.
Mi
Aleksander I.,
po milosti božji in volji naroda kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za vojsko in mornarico in po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
zakon
o izpremembah in dopolnitvah v vojaškem kazenskem zakoniku z dne
11.	februarja 1930.*
Člen 1.
§ 158. vojaškega kazenskega zakonika se izpreminja in se glasi:
»Kdor ukrade iz vojaške ustanove državi ali vojaški osebi državno ali zasebno stvar, se kaznuje, če vrednost ukradene stvari ne preseza 500 dinarjev, s strogim zaporom do enega leta, če pa vrednost ukradene stvari preseza 500 dinarjev, s strogim zaporom najmanj dveh mesecev in z izgubo častnih pravic, kolikor ne prehaja storjena tatvina v' težje dejanje.
Kdor izvrši takšno tatvino do 50 dinarjev, se kaznuje, kolikor tatvina ne prehaja v težje dejanje, po predpisih uredbe o vojaški disciplini** kot za vojaški disciplinski prestopek.«
Člen 2.
§ 159. vojaškega kazenskega zakonika se izpreminja in se glasi:
»Kdor utaji vojaški osebi državno ali zasebno stvar, se kaznuje, če vrednost utajene stvari ne preseza 500 dinarjev, z zaporom do enega leta, če pa vrednost utajene stvari preseza 500 dinarjev, s strogim zaporom najmanj dveh mesecev in z izgubo častnih pravic, kolikor ne prehaja storjena utaja v težje dejanje.
Kdor izvrši takšno utajo v vrednosti do 50 dinarjev, se kaznuje, kolikor utaja ne prehaja v težje dejanje, po predpisih uredbe o vojaški disciplini** kot za vojaški disciplinski prestopek.«
Člen 3.
§ 160. vojaškega kazenskega zakonika se izpreminja in se glasi:
»Podčastnik, kaplar, redov ali neukazna vojaška oseba, ki ukrade, utaji ali drugače prisvoji ali naklepoma uniči stvar, pripadajočo častniku ali gospodarju, pri katerem je nastanjen kot vojak, v vrednosti do 300 dinarjev, se kaznuje s strogim zaporom do enega leta, če pa vrednost stvari preseza 300 dinaijev, s strogim zaporom najmanj šestih mesecev in z izgubo častnih pravic, kolikor ne prehaja to v težje dejanje.«
Člen 4.
V § 161. vojaškega kazenskega zakonika je postaviti za vejico namesto besed: »izvzemši poslednji odstavek § 320.« besede: »izvzemši predposlednji odstavek § 320.«
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 5. decembra 1931., št- 285/XCI11/654. — Vojaški kazenski zakonik gl. »Uradni list« št. 273/56 iz 1. 1929./1930.
** »Uradni list« St 45/8 iz L 1924
Člen 5.
Ta zakon dobi obvezno moč z onem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 2. decembra 1931.; S. št. 21.930.
Aleksander s. r.
Minister za vojsko in mornarico,
armijski general	Predsednik	ministrskega
Drag. ž. Stojanovič s. r. sveta in minister za notranje Videl in pritisnil državni	posle
pečat čuvar državnega	P.	R. Živkovič s. r.
pečata, minister pravde dr. Drag. S. Kojič s. r.
604.
Mi
ALEKSANDER I., po milosti božji in volji naroda kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za finance in po zaslišanju Našega predsednika ministrskega sveta
zakon
o izpremembi § 29. zakona o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o neposrednih davkih.*
§ i-
Odredba poslednjega odstavka § 29. zakona o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o neposrednih davkih z dne 18. maja 1930.**, kolikor se uanaša na gostaščino, se izpreminja in se glasi:
odredba § 6. o gostaščini pa od dne 1. januarja 1933.«
§ 2.
Ta zakon dobi obvezno moč na dan. ko se razglasi v Službenih novinah«, in tedaj prestane veljati zakon o izpremembi § 29. zakona o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o neposrednih davkih z dne 30 decembra 1930.***
V Beogradu, dne 5. decembra 1931.
Aleksander s. r.
Minister za finance dr. Mil- R. Dordevič s. r.
Videl in pritisnil državni Predsednik ministrskega pečat čuvar državnega sveta in minister za notranje pečata, minister pravde	posle
dr. Drag. S. Kojič s. r.	p, živkovič s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 5. decembra 1931., št. 285/XCIII/664.
** »Službeni list« št. 35/10 iz 1. 1930.
*** »Službeni list« št. 375/58 iz L 1931.
Uredbe osrednje vlade.
§ 6.
Izjemoma pripada ob pogoju iz točko c) predhodnega paragrafa možu rodbinska draginjska doklada za ženo, če se uporablja odstavek (') § 3., neglede na to, ali se znižuie moževa ali ženina osebna draginjska doklada.
605.
Na podstavi § 29. zakona o državnem prometnem osebju z dne 22. junija 1931- in po predlogu ministra za finance predpisujem to-le
uredbo
o dravinjskih dokladah državnega prometnega osebja.*
I.	Osebna draginjska doklada.
§ 1.
Draginjski razred (§ 27. zakona o državnem prometnem osebju) obsega področje politične občine onega kraja, v katerem je sedež urada, kjer je uslužbenec postavljen.
§ 2.
Uslužbencu, ki se uporablja začaBno po službenem poslu zunaj kraja, kjer je postavljen (§ 84. zakona o državnem prometnem osebju), pripada v vsakem primeru osebna draginjska doklada onega draginjskega razreda, v katerega spada kraj, kjer je postavljen
P
§ 3.
(1) Mož in žena, ki sta državna uslužbenca v položajnih skupinah, ne moreta prejemati, če stanujeta v istem kraju, vsak posebej popolne osebne draginjske doklade, ampak se ena doklada, in sicer manjša, če jima dokladi nista enaki, zniža na polovico.
(2) Izjemoma se jima ne zniža osebna draginjska doklada, tudi če stanujeta v istem kraju, ako živita ločeno zaradi razdružitve zakonske zajednice, neglede na to, ali je tožba na razvezo zakona uvedena ali ne.
II.	Rodbinska draginjska doklada za ženo.
§ 4.
(') Rodbinska draginjska doklada pripada za zakonito ženo.
(2)	Uslužbencu muslimanskega veroizpovedanja, ki ima več žen, pripada rodbinska draginjska doklada samo za eno ženo.
§ 5.
Rodbinska araginjska doklada za ženo ne pripada;
a) če je žena aktivna ali upokojena državna uslužbenka ;
b) če je žena v državni službi kot kontraktualna uradnica, dnevničarka ali honorarna uslužbenka;
c) če ima žena na mesec več kot 200 dinarjev čistega dohodka;
č) če živi žena ločeno zaradi razdružitve zakonske zajednice, neglede na to, ali je tožba na razvezo zakona uvedena ali ne.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavijet z dne
24.	novembra 1931., št. 275/LXXXVI/606.
III.	Rodbinska draginjska dokiacla za otroke.
§ 7-
0) Rodbinska draginjska doklada pripada za vsakega otroka, ki je rojen v zakonitem zakonu ali. je po-zakonjen.
(■) Rodbinska draginjska doklada za pozakonjenega otroka pripada od prvega dne po mesecu, v katerem je otrok pozakonjen.
§ 8.
Rodbinska draginjska doklada za otroka ne pripada:
a) če dovrši otrok 16. leto starosti;
b) če ima otrok v javni ali zasebni službi na mesec več kot 200 dinarjev čistega dohodka v denarju ali enako v naravi;
c) če dobi otrok mesto v javnem civilnem, vojaškem, dobrodelnem ali vzgojnem zavodu, domačem ali tujem, in uživa brezplačno vzdrževanje, čigar vrednost presega 200 dinarjev' na mesec;
č) če dobiva otrok od domačih ali tujih ustanov šolsko ali znanstveno štipendijo, podporo ali ustanovo, ki presega 200 dinarjev' nh mesec;
d) če vstopi otrok V trgovino, obrt ali podjetje kot učenec in mu daje delodajalec potrebno vzdrževanje: in
e) Če ima otrok nad 200 dinarjev čistega dohodka na mesec od lastnega premičnega ali nepremičnega premoženja.
§ 9.
(‘) Izjemoma pripada rodbinska draginjska doklada za otroka tudi še po dovršenem 16. letu starosti in ob pogojih iz prejšnjega paragrafa:
a) za hčer, ki svojemu očetu vdovcu gospodinji, in sicer do možitve, najdalj pa do polnoletnosti;
b) za otroka, ki je duševno ali telesno trajno nesposoben za pridobivanje;
c) za otroka, ki se šola v državi ali v inozemstvu, v javnih ali priznanih zasebnih šolah občega ali strokovnega pouka, in sicer samo za oni čas, ko ga vodi pristojna Šolska uprava kot svojega rednega učenca, najdalj pa do dovršenega dvajset tretjega leta starosti, razen če se otrok pred tem časom omoži, odnosno oženi, ali če nastopi odslužitev obveznega roka v vojski.
(a) Pohajanja večernih in občasnih tečajev glede pravice do rodbinske draginjske doklgde za otroka ni smatrati za šolanje.
§ 10.
(‘) Če sta oče in mati državna uslužbenca, pripada rodbinska draginjska doklada za otroka očetu. Če živita ločeno zaradi razdružitve zakonske zajednice, je izplačevati doklado materi, če se otrok pri njej vzdržuje.
(s) Če je samo mati v državni službi, nima pravice do rodbinske draginjske doklade za otroka, razen če j® oče siromašnega stanja in tudi nesposoben za pridobivanje.
(3) Če je žena, ki je državna uslužbenka, drugič poročena, ima pravico do rodbinske draginjske doklade za otroka iz prvega zakona.
(4) Če živi žena, ki ni državna uslužbenka, ločeno od moža, ki je državni uradnik, zaradi razdružitve zakonske zajednice, se mora izplačevati rodbinska draginj-ska doklada za otroka ženi, če se otrok pri njej vzdržuje.
IV.	Obče odredbe.
§ 11.
(1) Uslužbencu, ki je postavljen ali se po službenem poslu uporablja pri državnih ustanovah stalnega ali začasnega značaja v inozemstvu, pripada osebna draginjska doklada:
a) v državah s slabo valuto v dinarjih;
b) v državah z zdravo valuto v denarju dotične države, in sicer: če je vrednost denarne enote enaka 1 švicarskemu franku ali manjša, se računi dinar al pari; če je pa vrednost denarne enote večja od 1 švicarskega franka, se računi za 1 dinar oni znesek denarne enote, ki je enak 1 švicarskemu franku.
(2) Rodbinske draginjske doklade po tej odredbi je izplačevati samo za one rodbinske člane, ki z uslužbencem žive v inozemstvu.
§ 12.
Kljub prejšnjemu paragrafu pripada osebna in rodbinska draginjska doklada v dinarjih uslužbencu:
a) ki biva v inozemstvu zaradi posebnega zdravljenja ali okrevanja od bolezni (§ 86., poslednji odstavek zakona o državnem prometnem osebju);
b) ki je poslan v inozemstvo zaradi izpopolnitve v neposrednem interesu državne službe (§ 88. zakona o državnem prometnem osebju).
§ 13.
Brezplačno zdravljenje v javnih bolnicah (§ 89. za-nona o državnem prometnem osebju) ne vpliva na pravico, prejemati osebno in rodbinsko draginjsko doklado.
§ 14.
Za čisti dohodek po tej uredbi se smatra dohodek, ki ostane, če se odbijejo od kosmatega dohodka obremenitve za javne davščine.
§ 15.
Nesposobnost za pridobivanje po tej uredDi je dokazuje s potrdilom dveh prometnih zdravnikov.
§ 16.
(>) Za prejemanje rodbinske draginjske doklade mora predložiti uslužbenec pri pristojni blagajni prijavo, kakor jo predpiše minister za finance, če ne predloži prijave v treh mesecih, računši od dne, ko je pridobil pravico, mu pripada ta doklada od prvega dne po mesecu, v katerem je prijavo vložil.
(*) S prijavo mora predložiti uslužbenec vse potrebne dokaze, na katere opira svojo pravico, zahtevati rodbinsko draginjsko doklado.
(*) O vsaki izpremembi, ki ima za posledico, da se izgubi pravica do rodbinske draginjske doklade, mora predložiti uslužbenec najkesneje v 30 dneh od dne, ko je izprememba nastopila, novo prijavo. Če ravna uslužbenec zoper to, odgovarja po odredbah § 17. te uredbe.
§ 17.
{*) Uslužbenec, ki se zanj ugotovi, da je predložil neresnično prijavo in po ujej prejemal rodbinsko draginjsko doklado, izgubi za leto dni pravico do vseh rodbinskih draginjskih doklad, nezakonito prejeta vsota pa se izterja iz njegovih prejemkov po odredbah § 96. zakona o državnem prometnem osebju. Odločbo, da je izgubil pravico, izda minister za finance.
(■) Razen tega se uvede zoper takega uslužbenca disciplinsko postopanje in se uslužbenec obtoži kazensko zaradi dejanja prevare. Za uvedbo disciplinskega postopanja in za vložitev kazenske tožbe je pristojen minister za promet.
§ 18.
0) Vsa potrebna pojasnila za uporabo te uredbe izda minister zr, finance.
(2)	Pritožue po sporih, ki nastanejo zbog uporabe te uredbe, je treba vložiti po minislfrstvu za promet na ministra za finance.
§ 19.
Ta uredba stopi v veljavo prvi dan meseca, ki nastopi za mesecem, v katerem se razglasi v »Službenih novinah«, in tedaj prestane veljati odločba ministrskega sveta o draginjskih dokladah civilnih državnih uslužbencev Dr. br. 42.300/24* z vsemi izpremembami in dopolnitvami, kolikor se nanaša na državno prometno osebje, ki mu pripada osebna in rodbinska draginjska doklada po odredbah zakona o državnem prometnem osebju z dne 22. junija 1931.
V Beogradu, dne 28. oktobra 1931.; št. 73.866/1.
Predsednik
Minister za Finance	ministrskega sveta,
dr. D. Durič s. r. minister za notranje posle,
R. Živkovič s. r.
60G.
N
Na podstavi odstavka (°) § 45. zakona o uradnikih e dne 31. marca 1931. predpisujem	•
uredbo
o razporedbi zvaničniških in služitelj-skih zvanj oddelka za šumarstvo v ministrstvu za šume in rudnike.**
§ i.
Zvaničniška zvanja se razporejajo tako-le:
I.	skupina.	\
Terensko osebje: višji logar	višji	lovec.
Pisarniško osebje: zvaničnik.
* »Uradni liste št. 123/38 iz 1. 1924.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
28.	novembra 1931., št. 279/LXXXVIII/630.
II. skupina.
Terensko osebje, logar	lovec.
Pisarniško osebje; zvanionik.
III. skupina.	i
Terensko osebje: logar	lovec.
Pisarniško osebje: zvanionik.
§ 2.
Služiteljska zvanja se razporejajo tako-le:
I. skupina.	. Terensko osebje:
gozdni Čuvaj	čuvaj ribje lovi
lovski čuvaj	cestni čuvaj.
Pisarniško osebje: služitelj.
II. skupina.
Terensko osebje:
gozdni čuvaj	čuvaj ribje lovi
lovski čuvaj	Testni čuvaj.
Pisarniško osebje; služitelj.
§3.
Zvaničniška in služiteljska zvanja, ki v §§ 1. in 2. niso omenjena, se ukinjajo.
§ 4.
Dosedanje zvanieniške in služiteljske skupine ustrezajo istim skupinam, ki so odrejene v §§ 24. in 25. zakona o uradnikih.
§ 5.
Ta uredba stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 23. novembra 1931.; št. 31.838.
Minister za šume in rudnike dr. S. Šibenik s. r.
607.
Pravila
o opravljanju državnega strokovnega izpita v resortu ministrstva za trgovino in industrijo.*
Člen 1.
Uradniški pripravniki ministrstva za trgovino in industrijo in njemu podrejenih ustanov smejo biti po-
/ * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
24.	novembra 1931., št. 275/LXXXVI/609. — Upoštevan je tudi popravek »Službene novinec z dne 2. decembra 1931n št, 282/XCI/647,
stavljeni na uradniško službeno mesto samb, če poleg tega, da izpolnjujejo ostale pogoje, opravijo tudi še državni strokovni izpit, predpisan s temi pravili.
Člen 2.
Glede na stroke opravljajo izpit po posebnih predpisih:
a) nastavniki trgovinskih, obrtnih in drueih strokovnih šol;
b) uradniki Državne hipotekarne banke;
c) uradniki uprave za zaščito industrijske svojine;
č) uradniki kontrole mer;
d) uradniki državnega zavoda za pospeševanje industrije in obrtništva.
Ostali uradniki-pripravniki v resortu ministrstva za trgovino in industrijo opravljajo državni strokovni izpit po naslednjih odredbah.
Člen 3.
Pripravnik mora upoznati vse grane službe in vse uradne posle konceptnih ali konceptno-pomožnih, strokovnih ali pisarniških uradnikov in je tudi izpitu naloga, da pokaže kandidat potrebno izobrazbo za tako delo.
člen 4.
Državni strokovni izpit se opravlja po tem, kakršno šolsko izobrazbo ima kandidat in kakšne funkcije opravlja.
Člen 5.
Pripravniki s fakultetno ali tej enako strokovno šolsko izobrazbo opravljajo državni strokovni izpit po svojih specialnih funkcijah, ki jih vrše, iz ene teh dveh skupin:
I.	iz administrativno-pravne skupine ali
H.	iz inženjersko-tehnične in kemijske skupine.
člen 6.
Izpjt iz administrativno-pravne skupine je sestavljen iz dveh delov: občega in posebnega (ekonomsko-političnega).
Člen 7.
A.	Obči del izpita obsega:
, 1. Teorijo upravnega prava v najpoglavitnejših potezah glede na uporabo v ministrstvu;
2.	pozitivno zakonodajstvo:
a) ustavo kraljevine Jugoslavije;
b) zakon o državnem svetu in upravnih sodiščih, zakon o glavni kontroli, zakon o uradnikih, uredbo o organizaciji ministrstva za trgovino in industrijo, zakon o ureditvi vrhovne državne uprave, uredbo o razdelitvi predsedništva ministrskega sveta in ministrstev na oddelke, zakon o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja, zakon o notranji upravi, zakon o banski upravi, zakon o občem upravnem postopku z izpremembami in dopolnitvami v njih; zakone, ki se tičejo narodnega predstavništva, zakon o društvih, shodih in posvetih, zakon o znižanju prejemkov;
c) zakon o državnem računovodstvu, zakon o taksah in pravilnik o njegovem izvrševanju;
č) zakon o obrtih (o radnjama) in o obrtnem redu, trgovinski zakon« zakon q delniških družbah, zakon o
borzah, zakon o merah, zakon o preizkušanju čistine zlata in srebra, zakon o občinski tehtarini, zakon o obči carinski tarifi, zakon o uvozu za predelavo, zakon o zbornicah in njih statute;
d) zakon o Državni hipotekarni banki, zakon o Narodni banki, zakon o upravi za zaščito industrijske svojine, zakon o državnem zavodu za pospeševanje industrije in obrtništva;
e) zakon o srednjih šolali, zakon o srbski kraljevski trgovinski akademiji v Beogradu, zakon o srednji tehnični šoli v Beogradu, zakon o ženskih obrtnih šolah, zakon o moških obrtnih šolali.
B.	Posebni (ekonomsko-politični) del obsega:
Obče poznanje ekonomsko-finančnih naukov, gospodarske strukture kraljevine Jugoslavije, trgovinske, industrijske in obrtne politike kraljevine Jugoslavije, bankovstva in kredita.
Clen 8.
Izpit iz inženjersko-tehnične in kemijske skupine je tudi sestavljen iz dveh delov: občega in posebnega.
A. Obči del izpita obsega samo pozitivno zakono-dajstvo, in sicer:
a) ustavo kraljevine Jugoslavije;
b) zakon o uradnikih, uredbo o organizaciji ministrstva za trgovino in industrijo, zakon o ureditvi vrhovne državne uprave, uredbo o razdelitvi predsedništva ministrskega sveta in ministrstev na oddelke, zakon o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja, zakon o notranji upravi, zakon o banski upravi, zakon o občem upravnem postopku z izpremembami in dopolnitvami v njih;
c) zakon o državnem računovodstvu, zakon o taksah in pravilnik o njegovem izvrševanju glede na uporabo pri tem ministrstvu;
č) zakon o obrtih (o radnjama), zakon o merah, zakon o občinski tehtarini, zakon o zavarovanju delavcev, zakon o zbornicah in njih štatute;
d) zakon o upravi za zaščito industrijske svojine; zakon o državnem zavodu za pospeševanje industrije in obrtništva.
B. Posebni del obsega te-le predmete:
Za inženjerje-kemike, inženjerje-tehnologe in kemike:
Obče znanje iz:
1. vseh gran kemije;
2. kemijske tehnologije in mehanične tehnologije;
3. poznanje domače kemijsko-tehnične industrije.
Clen 9.
f Pripravniki s popolno srednješolsko ali tej enako strokovno šolsko izobrazbo, kolikor po posebnih predpisih niso zavezani opravljati posebnega strokovnega izpita, opravljajo državni strokovni izpit, ki obsega te-!e predmete:
1. ustavo kraljevine Jugoslavije;
2. obče odredbe o organizaciji državne uprave, zaicon o ureditvi vrhovne državne uprave, uredbo o razdelitvi predsedništva ministrskega sveta in ministrstva na oddelke, zakon o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja, zakon o notranji upravi, zakon o banski upravi, poglavitnejše odredbe zakona o uradnikih, uredbo o organizaciji ministrstva za trgovino in industrijo, zakon o občem upravnem postopku z izpreraem-bami in dopolnitvami v njih;
3. zakon o državnem računovodstvu, za,kon o taksah glede na njegovo uporabo y ministrstvu^
4.	zakon o obrtih in delniških družbah, zakon o Državni hipotekarni banki, zakon o upravi za zaščito industrijske svojine, zakon o državnem zavodu za pospeševanje industrije in obrtništva.
Člen 10.
Pripravniki z nepopolno srednješolsko ali tej enako strokovno šolsko izobrazbo, če jih je kaj, opravljajo samo ustni izpit iz teh-le predmetov:
Obče odredbe o organizaciji državne uprave (zlasti organizacija ministrstva za trgovino in industrijo, glavni predpisi zakona o taksah glede na uporabo pri ministrstvu s pravilnikom o njegovem izvrševanju vred), obče odredbe zakona o civilnih uradnikih in ostaliti državnih uslužbencih, instrukcije o poslovanju arhivskega osebja in vobče osnovno poznanje vseh arhivskih poslov.
Člen 11.
Izpit za pripravnike, označene v členih 5. in 9., je pismen in usten.
Pismeni izpit pripravnikov, označenih v členu 5., sestoji iz domače naloge in pismene naloge, izpit pripravnikov, označenih v členu 9., samo iz pismene naloge.
Izpraševalna komisija določi temo za domačo nalogo, J?. mora predložiti kandidat v roku, ki ne sme biti krajši od meseca dni, niti daljši od treh mesecev od prejema tčme.
Če se domača naloga odobri, se pripusti kandidat k izdelavi pismene naloge.
Pismena naloga sestoji v izdelavi dveh praktičnih primerov, ki jih določi izpraševalna komisija iz snovi, določene za izpite s tem pravilnikom in ki se dasta kandidatu na dan, določen za njeno izdelavo.
Ob izdelavi pismene naloge je javnost izključena. Izdelava traja za pripravnike, označene v členu 5., največ šest ur, za pripravnike, označene v členu 9.,’ največ štiri ure.
Izdelava pismene naloge se opravlja ob nadzorstvu enega člana izpraševalne komisije.
Pripravniku se dajo ob izdelavi pismene naloge na razpolago službene zbirke zakonov in predpisov.
Kandidat sme opravljati ustni izpit samo, če opravi ves pismeni izpit.
Ustni izpit je javen in se opravlja na dan po dnevu, določenem za izdelavo pismene naloga
Člen 12.
Pripravnik pridobi pravico opravljati izpit, ko Je dovršil dve leti svoje pripravniške službe.
Člen 13.
Če pripravnik pismenega izpita ne opravi, se ne pripusti k ustnemu izpitu in se smatra, da takrat izpila ni opravil.
Le pripravnik od izpita odstopi, se smatra, da izpila m opravil.
Clen 14.
Pripravnik sme opravljati državni strokovni izpit največ tiikrat. Med izpiti mora biti naimanj šest mesecev presledka.
Clen 15.
Piipravnik, ki strokovnega izpita ne opravi do zvršetka petega leta pripravljalne službe ali ki ga pred
tem rokom tretjič ne opravi, se odpusti iz pripravljalne službe v resortn ministrstva za trgovino in industrijo.
I
Clen 16.
Pripravniku, ki prestopi pred opravljenim strokovnim izpitom v resort ministrstva za trgovino in industrijo iz drugega resorta ali druge stroke, se šteje čas, ki ga je prebil v prejšnjem resortu ali stroki, v rok pripravljalne službe v resortu ministrstva za trgovino in industrijo; toda prebiti mora v novi stroki najmanj eno leto dni, da pridobi ob ostalih pogojih pravico opravljati izpit; vendar se s tem letom ne sme prekoračiti skrajni rok petih let pripravljalne službe.
Clen 17.
Izpitna roka za ustni izpit sta: maj in november.
Izpiti se opravljajo pri ministrstvu za trgovino in industrijo ali pri pristojni banski upravi pred komisijo; ki jo odredi minister ali pristojni ban.
Pripravnik opravlja izpit praviloma pred komisijo, pristojno za področje, na katerem je služil na dan, ko je vložil prošnjo za pripustitev k izpitu. Pripravniki ministrstva opravljajo izpit pred komisijo pri ministrstvu.
Na izpit pripravnikov, označenih v členu 5., iz svojega resorta pri kraljevskih banskih upravah, pošlje minister svojega odposlanca, ki sme sodelovati pri izpraševanju; zaradi tega mora banska uprava ministrstvo pravočasno obvestiti o dnevu, ko se opravlja izpit.
Clen 18.
Člane komisije in zapisnikarja postavlja minister ali ban z rešitvijo za vsako leto naprej in se objavi njih imenovanje v »Službenih novinah« ali v službenem listu banske upravo.
Clen 19.
Izpraševalno komisijo sestavljajo:
a) Za pripravnike iz administrativno-pravne skupine, označene v členu 5., in za pripravnike, označene v členih 9. in 10., kjer je kaj kandidatov, označenih v členu 10., trije izmed najstarejših uradnikov ministrstva ali banske uprave;
b) za kandidate iz inženjersko-tehnične in kemijske skupine eden izmed najstarejših članov izpraševalne komisije iz točke a) tega člena in dva inženjerja iz stroke, ki ji kandidat pripada.
V komisijo pri banskih upravah vstopijo tudi uradniki stroke, iz katere se izpit opravlja.
Z isto rešitvijo se postavijo za isto časovno dobo tudi trije namestniki članom izpraševalne komisije pod a) in dva namestnika inženjerja za vsako inženjersko-tehnično in kemijsko skupino, prav tako tudi zapisnikar komisije in njegov namestnik.
Člani komisije in zapisnikar, ki se izbero izmed uradnikov, morajo biti stalni uradniki s šolsko izobrazbo, omenjeno v členu 5.
Člen 20.
Izpraševalna komisija se sestaja na poziv občega oddelka ministrstva za trgovino in industrijo aii banske uprave,
Clen 21.
Komisiji predseduje njen najstarejši član
Predsednik vodi delo komisije.
Zapisnikarju je dolžnost voditi zapisnik komisije in opravljati vse upravne posle ob opravljanju izpitov.
Člani komisije, ki so s pripravnikom v dokazanem neprijateljstvu ali v razmerju sorodniku v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštete četrte stopnje, moža ali žene ali sorodnika po zakonu do vštete druge stopnje, ne smejo sodelovati kot izpraševalci.
Člen 22.
Prošnjo za opravljanje državnega strokovnega izpita mora vložiti pripravnik po svojem neposrednem starešini pri ministrstvu za trgovino in industrijo ali pri banski upravi.
V prošnji mora navesti podatke o letih državne službe in iz katere predpisane skupine mora opravljati izpit. Na predlog starešine, ki mora predložiti prošnjo najkesneje v 15 dneh, odloči minister ali ban o pripravnikovi pravici opravljati izpit.
Clen 23.
O dnevu, določenem za opravljanje izpita, se obvesti pripravnik po neposrednem starešini.
Izpiti se opravljajo med uradnimi urami, če treba, pa tudi po teh.
Clen 24.
O poteku izpita se vodi za vsakega pripravnika poseben zapisnik v posebni knjigi, v katerega se mimo ostalih potrebnih podatkov vpisuje tudi odločba komisije o tem, ali je pripravnik opravil izpit ali ne. Prepis tega zapisnika se vpiše v vložni zapisnik.
Zapisnik podpišejo predsednik, vsi člani in zapisnikar komisije.
Ocene o dokazanem kandidatovem uspehu so:
1. opravil soglasno,
2. opravil,
3. ni opravil.
Clen 25.
Izid izpita se kandidatu priobči takoj in nato vroči predsednik komisije prepis zapisnika o izpitu z ostalimi spisi vred občemu oddelku ministrstva ali banske uprave
'	Clen	20.
Ce je kandidat izpit opravil, vpiše ODči oddelek rešitev komisije v uslužbenski list in personalno knjigo; obči oddelek pri banskih upravah pa obvesti razen tega o tem ministrstvo, kjer je drugi izvod pripravnikovega uslužbenskega lista, da se vpiše odločba komisije v ta izvod uslužbenskega lista in v personalno knjigo, ki so pri ministrstvu.
Ce pripravnik to zahteva, mu izda minister rli banska uprava potrdilo o izidu izpita, ne da bi se označilo, ali je izpit reden ali pa je bil ponavljan.
Clen 27.
Pripravniki, ki so opravili državni strokovni izpit v drugem resortu, so oproščeni izpita iz onih predmetov, ki spadajo v izpitni program (členi 7., 8., 9., 10.) In ki 90 jih že opravili v drugem resortu.
Člen' 28.
Če si pridobe osebe z nižjo šolsko izonrazbo naknadno višjo šolsko izobrazbo, ne morejo napredovati v višje položajne skupine in zvanja, vezana na pridobljeno višjo šolsko izobrazbo, dokler ne opravijo državnega strokovnega izpita po tukaj predpisanih pravilih, ki se zahteva za skupine in zvanja (člen 5., 6., 7., 8., 10. in
11.), vezane na to višjo izobrazbo.
člen 29.
Kdor prestopi iz druge stroke civilne državne službe ali iz druge državne službe ali iz samoupravne službe v državno službo v resortu ministrstva za trgovino in industrijo, mora, razen da izpolnjuje ostale pogoje, pred prestopom opraviti predpisani državni strokovni izpit.
Minister za trgovino in industrijo sme oprostiti opravljanja tega izpita osebo, ki prestopa v četrto ali višjo položajno skupino.
Člen 30.
Za pripravljanje in opravljanje izpita pripravnikov, označenih v členih 5. in 9., se sme odobriti enomesečno odsotstvo.
Člen 31.
Za honorar predsedniku, članom komisije ln zapisnikarju plačajo vsakemu:
kandidati', imenovani	v	členu	5.,	po	100-— Din,
kandidati, imenovani	v	členu	9.,	po	80— Din,
kandidati, imenovani	v	členu	10.,	po	50'— Din.
Za pregled domače naloge plača	kandidat-priprav-
nik 200 dinarjev, ki se razdele med predsednika in člane komisije.
Člen 32.
Izpit iz inženjersko-tehnične in kemijske skupine smejo opravljati kandidati-inženjerji tehnologi in pnže-njerji-kemiki, ki imajo po dovršeni tehnični fakulteti najmanj dve leti prakse v državni ali privatni službi svoje stroke.
Kandidati, ki se želijo koristiti z odredbami začasne uredbe o pooblaščenih inženjerjih in arhitektih št. 27.327 z dne 8. oktobra 1924.,*, morajo to v svoji prošnji posebej navesti in označiti. V tem primeru se zahteva od njih popolno znanje disciplin, ki so določene s temi pravili za izpit, domača naloga pa mora obsegati izdelavo projekta kemijsko-tehničnih industrijskih naprav ali večjo kemijsko analizo.
Ministrstvo za trgovino in industrijo izda tem kandidatom posebna potrdila o opravljenem inženjerskem izpitu.
Člen 33.
Ta pravila stopijo v veljavo, ko se razglase v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 12. novembra 1931.; I. št. 37.354/0.
Minister za trgovino in industrijo dr. Kosta Kumanudi s. r.
m » »
I
• »Uradni iiaU St, 328/109 iz L 1024,
Razne obče veljavne odredbe
608.
Državni odbor’
za volitev senatorjev, določeno z ukazom Nj. Vel. kralja na dan 3. januarja 1932.,
je na podstavi §§ 4., 5., 6. in 43. zakona o volitvi senatorjev, upoštevaje »predhodne posledke ljudskega štetja z dne 31. marca 1931. v kraljevini Jugoslaviji«, z izpre-membami in dopolnitvami po zakonu o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o nazivu in-razdelitvi kraljevine na upravna področja z dne 28. avgusta 1931. (»Službene novine« z dne 2. septembra 1931., štev 199—LXIV),2 uredbe o izpremembah območij srezov in občin zbog iz-premenjemih banovinskih mej z dne 14. septembra 1931. (»Službene novine« z dne 15. septembra 1931., štev. 212— LXVIII),8 zakonu o izpremembah v zakonu o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna področja z dne 24. oktobra 1931. (»Službene novine« z dne 28. oktobra 1931., štev. 252—LXXVIII)-‘ in uredbi o izpremembi območij srezov in občin zbog izpremenjenih banovinskih mej z dne 24. oktobra 1931. (»Službene novine« z dne 28. oktobra 1931., štev. 252—LXXVIII)S ter glede na zakonito določilo, da odredi, koliko senatorjev voli kaka volilna edinica — ugotovil in objavlja sledeče:
r.
Dravska banovina ima 1,144.194 prebivalcev in voli po količniku 3 (tri) senatorje iii 1 (enega) zbog viška 244.194 prebivalcev (§ 5/1. zakona o volitvi senatorjev). Radi tega voli Dravska banovina 4 (štiri) senatorje.
II.
Savska banovina ima 2,703.163 prebivalcev in voli I>o količniku 9 (devet) senatorjev. Višek je 3163 prebivalcev. Radi tega voli Savska banovina 9 (devet) senatorjev.
III.
Vrbaska banovina ima 1,036.361 prebivalcev In voil po količniku 3 (tri) senatorje. Višek je 136.361 prebivalcev. Radi tega voli Vrbaska banovina 3 (tri) senatorje.
IV.
Primorska banovina ima 900.800 prebivalcev in volt po Količniku 3 (tri) senatorje. Višek je 800 prebivalcev. Radi tega voli Primorska banovina 3 (tri) senatorje.
1 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
5.	decembra 1931., štev. 285.
* »Službeni list« št. 339/53 iz leta 1931.
8 »Službeni list« št. 380/58 iz leta 1931.
* »Službeni list« št. 482/68 iz leta 1931
* »Službeni list« št. 483/68 iz leta 1931.
Drinska banovina ima 1,530.867 prebivalcev in voli po količniku 5 (pet) senatorjev. Višek je 30.867 prebivalcev. Radi tega voli Drinska banovina 5 (pet) senatorjev.
VI.
Zetska banovina ima 924 986 prebivalcev in voli po količniku 3 (tri) senatorje. Višek je 24.986 prebivalcev. Radi tega voli Zetska banovina 3 (tri) senatorje.
VII.
Dunavska banovina ima 2,387.495 prebivalcev m vdli po količniku 7 (sedem) senatorjev in 1 (enega) zbog viška 287.495 prebivalcev (§ 5/1. zakona o volitvi senatorjev). Radi tega voli Dunavska banovina 8 (osem) senatorjev.
VIII.
Moravska banovina ima 1,436.129 prebivalcev in voli po količniku 4 (štiri) senatorje in 1 (enega) zbog viška 236.129 prebivalcev (§ 5/1. zakona o volitvi senatorjev). Radi tega voli Moravska banovina 5 (pet) senatorjev.
IX.
Vardarska banovina ima 1,575.185 prebivalcev in voli po količniku 5 (pet) senatorjev. Višek je 75.185 prebivalcev. Radi tega voli Vardarska banovina 5 (pet) senatorjev.
X.
Mesto Beograd s svojim upravnim področjem voli po § 5/II. zakona o volitvi senatorjev 1 (enega) senatorja.
Beograd, dne 4. decembra 1931., štev. 1422.
A.	M. Prodanovič, s. r. namestnik predsednika kasacijskega sodišča v Beogradu. Dragoljub P. Radojlovič, s. r. podpredsednik in namestnik predsednika državnega sveta.
dr. Aleksander Stanišič, s. r. državni svetnik in namestnik podpredsednika državnega sveta.
Predsednik državnega odbora Marko Radulovič, s. r. predsednik velikega sodišča v Podgorici.
Člani: dr. Milivoj Simič, s. r. predsednik vrhovnega sodišča v Sarajevu, dr. Ernst čimič, s. r. predsednik Stola sedmerice v Zagrebu.
609.
Državni odbor
za volitev senatorjev, določeno z ukazom N j. Vel. kralja na dan 3. januarja 1932.,
je določil na podstavi § 7. zakona o volitvi senatorjev in tolmačenja g. ministra pravde z dne 4. decembra 1931.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije* z dne 7. decembra 1931 .j št. 286.
štev. 141.177, za predsednike in člane volilnih odborov ki naj vodijo to volitev, in sicer:
1. Za mesto Beograd z njegovim upravnim območjem:
(Slede imena.)
2. Za Dravsko banovino.
Za'predsednika Škarjo Ivana, člana državnega sveta.
Za člane: drja. Rogino Antona, predsednika višjega deželnega sodišča v Ljubljani; drja. Stesko Henrika, sodnika upravnega sodišča v Celju; drja. Puca Dinka, župana mestne občine ljubljanske in Keršiča Petra, predsednika deželnega sodišča v Ljubljani.
(Pod točkami 3. do 10. slede Savska, Vrbaska, Primorska, Drinska, Zetska, Dunavska, Moravska in Vardarska banovina z imeni).
V Beogradu, dne 5. decembra 1931., štev. 1424.
A. M. Prodanovič, s. r.
namestnik predsednika kasacijskega sodišča v Beogradu. Dragoljub P. Radojlovič, s. r. podpredsednik in namestnik predsednika državnega sveta.
dr. Aleksander Stanišič, s. r. državni svetnik in namestnik podpredsednika državnega sveta.
Predsednik državnega odbora Marko Radulovič, s. r. predsednik velikega sodišča v Podgorici.
Člani: dr. Milivoj Simič, s. r. predsednik vrhovnega sodišča v Sarajevu, dr. Ernst čimič, s. r. predsednik Stola sedmerice v Zagrebu.
610.
Volilni imenik
upravičencev za volitev senatorjev v področju kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani, sestavljen v smislu § 12. zakona o volitvi senatorjev z dne 30. septembra 1931.,
III.	št. 55489.*
•	I.	Brežice
(sresko načelstvo).
A.	Izvoljeni narodni poslanec:
Drek Ivan, posestnik in župan v Globokein.
B. Banski svetovalec:
Krulej Ernest, župan in posestnik, Sevnica.
C. Predstojniki občin:
1. Anže	Fabjančič Alojzij, pos. v Anžah št. 9,
2. Arineško	Pavlovič Ivan, pos., Armeško št. 27,
3. Artiče	Rožman Martin, pos., Artiče št. 20,
4. Bizeljsko	Balon Ivan, pos. v Sp. Sušici št. 20,
5. Blanca	Radej Jožef, posestnik v Blanci št. 8,
6. Bojsno	Zevnik Ivan, posestnik, Brezje št. 9,
7. Brežice	Supan Ignac, šol. upr. v p., Brežice 81,
8. Gaberje	Jurman Andrej, pos., Gaberje 21,
* Zakon gl. »Službeni liste št, 408/61 iz leta 1931,
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15. 16-
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
Globoko
Golobinjek
Gorica
Kapele
Loč (Loče)
Mihalovec
Mostec
Mrčna Sela
Pišece
Planina
Pleterje
Rajhenburg
Rastez
Rigonce
Sela
Senovo
25. Sevnica
26.
27.
28.
29.
30. 31 32-
Sromlje Stolovnik Veliki Kamen Veliki Obrež Videm Zabukovje Zakot
Urek Ivan, pos., Globoko 12,
Romih Mihael, posestnik, Sela 17,
Ašič Ivan, pos., Jeričdol št. 3,
Urek Franc, pos., Jereslavci J23,
Kovačič Ivan, posestnik, Loč 25, I.upšina Franc, pos., Mihalovec 31, Drugovič Franc, pos., Mostec 9,
Bračun Jože, pos., Mrčna Sela 14, Ogorevc Karol, pos., Pišece 82,
Ravter Franc, pos., Planina 6. Zupančič Franc, pos., Pleterje 20, Vranetič Franc, pos., pek in gostiln., Rajhenburg 35,
Omerzu Josip, pos., Rastez 12,
Pinterič Franc, pos., Rigonce 2, Toporišič Franc, pos., Sela 26, dr. Benedičič Franjo, rud. ždi-tcvnik, Senovo,
Krulej Ernest, posestnik, gostilničar in pek, Sevnica 61,
Petan Anton, pos., Sromlje 1,
Čučnik Ivan, pos., Stolovnik 12,
Kunej Franc, pos., Mali Kamen, Kovačič Miha, pos. in trg. v Dobovi 7, Pleterski Gregor pos., Bučerca 37, Senica Josip, pos.. Trnovec 27. Volčanšek Ivan, pos. in hotelir, Brežina 50.
II. Celie
(mestno načelstvo):
A. Izvoljeni narodni poslanec: Prekoršek Ivan, upravitelj javne bolnice v Celju.
B. Banski svetovalec:
Dr. Goričan Alojzij, odvetnik v Celju, Kovaška u. 3.
C. Predstojnik (načelnik) mestne občine:
Dr. Goričan Alojzij, odvetnik v Celju, Kovaška u. 3.
III. Celje
(sresko načelstvo):
A. Izvoljeni narodni poslanec:
(isti kakor za mesto Celje).
B. Banski svetovalec:
Piki Franc, posestnik in gostilničar v Gotovljafv
C. Predstojniki občin:
Omladič Josip, pos., Polče,
Kukovec Vinko, stavbenik, Lava, Dergajnar Franc, pos., Lokovina, Mastnak. Franc, posestnik, Šedina, Žerovnik Karol, pos. in gost., Loka, Hočevar Ivan, pos. in gost., Gomiljsko, Antloga Andrej, pos., Gotovlje,
Mazil Blaž, pos.. Grajska vas,
Veligošek Jožef, pos., Sv. Pankrac, Ocvirk Jurij, pos., Planinica, Zakonjšek Jernej, pos., Mala Reka, Pader Ivan, pos., Nova cerkev, Jelovšek Stanko, pos. in gost., Petrovče*
1. Braslovče
2. Celje-okolica
3. Dobrna
4. Dramlje
5. Frankolovo
6. Gomiljsko
7. Gotovlje
8. Grajskavas
9. Griže
10. Kalobje
11. Marija Reka
12. Nova cerkev
13. Petrovče
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
Polzela Prekopa Sv. Jeronim Sv. Lovrenc pod Prožinom Sv. Pavel pri Preboldu Sv. Peter v Sav. dolini Sv. Rupert nad Laškim Svetina Škofjavas Šmartno v> Rožni dolini Št. Jurij ob j. žel., okolica Št. Jurij ob j. žel., trg Št. Jurij ob Taboru Teharje Velika Pire-
29. Višnja vas
30.
31.
32.
Vojnik
Vransko
Žalec
Mešič Anton, pos. in mlinar, Polzela, Košir Ludvik, pos. in trg., Prekopa, Piki Franc, pos., Tršca, ,
Ocvirk Gregor, pos., Sv. Lovrenc pod Prožinom,
Kač Anton, pos., Latkovavas,
Cetina Andrej, pos., Doberteša vas.
Pušnik Jakob, pos., Vel. Grahovše,
Zriipšek Franc, pos., Svetina,
Kožuh Josip, pos., Škofjavas,
Potočnik Anton, pos.. Slatina,
Klanjšek Martin, pos., Podgrad,
Čretnik Jožef, obrtnik, Sv. Jurij ob j. žel.,
Brišnik Vinko, pos. in trg., Sv. Jurij ob Taboru,
Cajhen Jožef, pos. in gost., v Teharjih, Cokan Martin, pos., Velika Pirešica,
Goričan Franjo, viš. sadj. nadz. v pok.
in posestnik v Višnji vasi,
Zazula Josip, davč. upr. v p., Vojnik, Ottenschliiger Anton, sedlar. Vransko, Lorber Rudolf, poštar v pok. in pos.. Žalec. ,
IV. Črnomelj
(sresko načelstvo):
A. Izvoljeni narodni poslanec.
M a kar Dako, posestnik in gostilničar v Metliki.
B. Banski svetovalec:
Lovšin Evgen, posestnik in ravnatelj v Ljubljani.
1. Adlešiči
2. B uto raj
3. Ceplje
4. Črnomelj
5. Dobliče
6. Dol
7. Dol. Podgora
8. Dragatuš
9. Griblje
10. Kot
11. Loka
12. Petrovavas
13. Planina
14. Radence
15. Semič
16. Sinjivrh
17. Stari trg
18. Talčji vrh
19. Tanča gora
20. Tribuče
21. Vinica
22. Vinji vrh
C. Predstojniki občin:
Peteh Matija, pos., Velika Sela 10, Butala Janez, pos. in čevlj., Butoraj 10, Šute Jurij, pos. in gost., Brezovica 1, Miiller Karl, trg. in pos., Črnomelj 4, Stonič Alojzij, pos., Dobliče 49. Šmaljčelj Josip, pos. in mlinar, Laze 7, Maurin Peter, pos., Dol. Podgora 15, Štefanič Franc, pos. in trg., Dragatuš 30. Strucelj Jožef, .pos., Griblje 94.
Konda Anton, pos., Sodinja vas 15, Miiller Janko, pos. in gost., Loka 22, špringer Emil, pos., Petrovavas 3,
Fink Franc, pos.. Planina 18,
Kobe Jožef, pos., Sodevci 4,
Lah Rudolf, mizarski mojster in posestnik, Mladica 9,
Fortun Peter, pos., Sinjivrh 39,
Majerle Marko, pos., Predgrad 110, Grahek Anton, pos., Otovec 7, Matkovič Peter, pos., Golek 2,
Črnič Matija, pos., Bedenj 23,
Malič Pero, pos., mesar in gost., Vinica 26,
Pečaver Jože, pos.. Stranska vas 9,
V. Dolnja Lendava
(sresko načelstvo):
A. Izvoljeni narodni poslanec!
Hajdinjak Anton, posestnik in kovač iz Odrancev.
B. Banski svetovalec:
L i t r o p Štefan, župan in posestnik, Turnišče 216.
C. Predstojniki občin:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20. 21. 22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
34.
35.
36.
37.
38.
39.
40.
41.
42.
43.
44.
45.
46.
47.
48.
Banuta
Beltinci
Bogojina
Bratonci
Brezovica
Bukovica
Čentiba
Črenšovci
Dobrovnik
Dokležovje
Dolgavas
Dolina
Somi Jože, posestnik, Banuta 20, Peterka Martin, pos., Beltinci 197, Horvat Štefan, pos., Bogojina 24, Erjavec Mihael, pos., Bratonci 7, Sobočan Štefan, pos., Brezovica 62, Puhan Franc, pos., Bukovica,
Molnar Vendelin, pos., Centiba 60 Kolenko Ivan, Črenšovci 140,
Car Jožef, pos., Dobrovnik 207, Mesarič Štefan, pos., Dokležovje 10. Ritlop Anton, pos., Dolgavas 285, Matjašec Ivan, pos., Dolina 3,
Dol. Bistrica Kolenko Josip, pos., Dol. Bistrica 28, Dol. Lendavašiftar Geza, priv. ur., Dol. Lendava 69, Dolnji Lakoš Tot Franc, pos., Dol. Lakoš 48,
Filovci	Horvat Josip, pos., Filovci 53,
Gaborje	Ifočiš Josip, pos., Gaber je 81,
Gančani	Maušec Martin, pos., Gančani	66,
Genterovci	Bence Adam, pos., Genterovci	45,
Gomilica	Sobočan Josip, pos., Gomilica	108,
Gor. Bistrica Krampač Štefan, pos., Gor. Bistrica 128, Gor. Lakoš Kiraly Jožef, pos., Gor. Lakoš 122, Hotiza	Zenkovič Matjaž, pos., Hotiza	96.
Ivanci	Spilak Štefan, pos., Ivanci 42,
Ižakovci	Vučko Franc, pos., Ižakovci 158,
Kamovci	Magdič Štefan, pos., Kamovci 15,
Lebar Jožef, Pos., Kapca 91,
Berden Matija, pos., Kpbilje 177, Križanič Nikolaj, pos., Kot 23,
Horvat Štefan, pos., Lipa 103,
1 ratnjek Mihael, pos., Lipovci 135,
Kapca
Kobilje
Kot
Lipa
Lipovci
Mala Polana	£a;ig Štefan, pos., Mala Polana	50,
Melinci	Duh Andrej, pos., Melinci 27,
Mostje	Rajter Ivan, pos., Mostje 61,
Motvarjevci	Toib Emerik, pos., Motvarjevci	34,
Nedeljica	Bakani Štefan, pos., Nedeljica 110,
Odranci	Horvat Ignac, pos., Odranci 87,
Petišovci	Vrečič Jožef, pos., Petišovci 50,
Pince	Pal Franc, pos., Pince 16,
Radmožanci	Moršič Karol, pos. in gost., Radmožan-
ci št. 10,
Renkovci	Ferčak Štefan, pos., Renkovci 127,
Sred. BistricaKreslin Ivan, pos. Srednja Bistrica 59, Strahovci	Gerenčer Jožef, pos., Strahovci 38,
Trnje	Hozjan Ivan, pos., Trnje 97,
Turnišče	Litrop Štefan, pos. in banski svetova-
lec, Turnišče 216,
Vel. Polana	Hozjan Štefan, pos., Velika Polana 127,
Žitkovci	Somi Janez, pos., Žitkovci 27,
Žižki	Horvat Anton, pos., Žižki 30.
VI. Gornii grad
(sresko načelstvo):
A. Izvoljeni narodni poslanec! Pustoslemšek Rasto, novinar iz Ljubljane.
B. Banski svetovalec:
Goričar Matija, posestnik in župan, Mozirje.
C. Predstojniki občin:
Žehelj Anton, pos., Bočna 83,
1. Bočna
2. Gornji grad
3. Kokarje
4. Ljubno
5. Luče
6. Mozirje-okolica
7. Mozirje - trg
8. Nova Štifta
9. Rečica
10. Solčava
11. Sv. Martin ob Paki
Mermal Franc, pos. in gostiln., Gornji grad 13,
Ježovnik Franc, pos., Kokarje 32, Kolenc Franc, velepos., Juvanje 4, Žibovd Jakob, pos., Karnica 1, Žnideršič Venčeslav, zas. uradnik v Šmihelu nad Mozirjem,
Goričar Matija, pos. in les. trg., Mozirje 33,
Savinšek Ivan, pos. in gost., Tirosek 8, Blekač Marko, pos., Okonina 27,
Ošep Franc, posestnik v Solčavi 65, Trček Josip, naduč. v p. in posestnik v Slatinah.
VII. Kamnik
(sresko načelstvo):
A. Izvoljeni narodni poslanec:
Cerar Anton, gostilničar in posestnik v Kamniku.
B. Banski svetovalec:
Vode Ferdo, posestnik in trgovec, Kapljavas.
C. Predstojniki občin:
1. Bistričica	Zemljen Franc, Bistričica 15,
2. Blagovica	Benkovič Franc, velepos. in gostilničar,
Blagovica,
3. Brezovica	Konjar Franc, Viševk 24,
4. Češnjica	šušter Janez, pos., Mali Rakitovec,
5. Depalavas	Dimc Janez, Depalavas 5,
6. Dob	Detela Ivan, pos. in trg., Dob 12,
7. Domžale	Janežič Franc, pos. in gost., Zg. Dom-
žale 71,
8. Dragomelj	Burica Anton, pos. in gost., Dragomelj,
9. Drtija	Urbanija Jožef, pos. v Podbrdu,
10. Gozd	Senožetnik Ivan, trg., Krivčevo 17,
11. Homec	Pirc Peter, pos. v Homcu,
12. Hruševka	Osolnik Ivan, pos. in ml., Podbreg 4,
13. Ihan	Ložar Fran,' trg., Ihan 49,
14. Jarše	Giovanelle Ivan, pos., Sred. Jarše 14,
15. Kamnik	Kratner Fran, višji davč. upr. v pok.,
Kainnik-Šutna 32,
16. Kapljavas	Vode Ferdo, pos. in gost., Kapljavas,
17. Krašnja	Kosmatin Matevž, pos., Koreno 6,
18. Klanec	Kosirnik Franc, pos. sin na Dobravi
občina Klanec,
19. Križ	Kmetič Ivan, oskrbnik graščine, Križ 1»
20. Krtina	Pirnat Janez, pos., Krtina 2V,
21. Lahovče	Belehar M., pos., Lahovče 50,
22. Loka-Mengeš	Šinigoj Rudolf, pos., Loka 21,
23. Loke-Tuhinje Cevc Josip, Laseno št. 4,
24. Lukovica	Kenda Josip, Lukovica,
25. Mekinje	Gams Franc, Mekinje 26,
26. Mengeš	Lipar Peter, pos., Mali Mengeš 14,
27. Mlaka	Lukane Franc, pos. in mizar, Gmajnica
štev. 4,
28. Moravče	Tomc Ignac, trg., Moravče,
29. Moste	Merše Andrej, pos., Moste 52,
30. Motnik	Novak Karol, posestnik, Zajašovnik 9,
31. Nasovioe	Štuper Alojzij, pos. na Bregu 17,
32. Nevlje	Novak Ferdo, pos., Vrhpolje 25,
33. Pak»viče	Podbevšek Lovrenc, posestnik, Sp. Pa-
loviče 21,
34. Peče	Jesenšek Ciril, pos., Peče 4,
35. Podgorje	Medved Anton, zid. mojster in pos.,
Podgorje,
36. Podhruška	Zehale Karol, pos., Podhruška 2,
37. Prevoje	Lovrenc Mav, pos., Imovca 5,
38. Radomlje	Pavlin Ivan, pos., Radomlje 46,
39. Rafolče	Breznik Peregrin, pos., Rafolče 5,
40. Rašica	Šorn Ivan, pos., Dobeno 5,
41. Rova	Mal Jožef, pos,, Peličanje,
42. Špitalič	Korošec Jurij, mizar. Bela 39
43. Spod. Koseze Kos Anton, pos. na Vidmu,
44. Stranje	Urh Franc, pos., Zg. Stranje 5,
45- Suhadole.	Selaj Franc, pos., Suhadole,
46. Šmarca	Vavpetič Alojzij, mlinar, Šmarca 40-75,
47. šmartin	Mali Alojzij, pos. v Šmartnu pri Tu-
hinju,
48. Trojane	Cukiati Gašper, krojač, Št. Gotard 18,
49. Trzin	Čolnar Mihael, pos., Trzin 36,
50. Tunice	Stele Jožef, pos., Mlaka 16,
51. Vir	Arnež Jože, pos., Vir,
52. Vodice	Ziherl Franc, pos. in orož. v pok., Vo-
dice 19,
53. Volčji potok	Orešnik Franc, pos., Volčji potok,
54. Zalog	Kvas Ivan, pos., Zalog,
55. Zgor. Tuhinje Burkeljca Anton, pos. in trg., Laze 3,
56. Zlatopolje	Hribar Jernej, pos. in organist, Tr-
novče št. 2,
57. Županjenjive Prelesnik Karol. pos. in gost., Staho-
vica 7.
VIII. Kočevje
(sresko načelstvo): s
A. Izvoljeni narodni poslanec:
Pucelj Ivan, minister brez portfelja v Beogradu.
B. Banska svetovalca:
za Kočevje-mesto: dr. Sajovic Ivan, odvet., Kočevje, za Kočevje-okolico:	E	p pičli Josip, župnik, Stara
cerkev.
1. Banjaloka
2. Borovec
3. Briga
4. Črni potok
5. Dane
6. Dolenjavas
7. Fara
8. Gora
9. Gotenica
10. Jurjeviča
11. Knežja Lipa
12. Koče
C. Predstojniki občin:
Curl Anton, poštar, Nova sela 2,
Krisch Josip, pos. sin, Pleš 4, Gladitsch Matija, pos., Dol. Briga 25, Gašparič Ernest, pos., črni potok 3, Pakiž Anton, pos. in trg., Dane 8, Hdnigmann Josip, pos., Dolenjavas 45, Majetič Leopold v Fari,
Arko Anton, Gora 31,
Parthe Ivan, pos., Gotenica 74,
Lovšin Anton, pos., Jurjeviča 34, Raveli Peter, pos., Knežja Lipa 12, Zdravič Ivan, pos. in trg., Koče 1,
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20. 21.
22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
34.
35.
36.
37.
38.
39.
Kočevje
K oče v. Reka
Kompolje
Koprivnik
Livold
Loški potok Lužarji
Mala gora Mozelj
Nemška Loka
Novi Lazi
Podgora
Polom
Ribnica
Rob
Sodražica Spod. Log Stara cerkev Stari log Struge
Sušje
Sv. Gregor Velike Lašče Vel. Poljane Videm Turjak Zelne
Kostanjevec Maks, viš. fin. svetnik v pok., Kočevje,
Fiihrer Viljem, nadgeom. v p., Kočevska Reka,
Babič Franc, pos. in les. trg., Kompolje 87,
Roschitsch Josip, gost. in trg., Koprivnik št. 15,
Zdravič Franc, pos. in gost., Dolgavas štev. 17,
Rus Ivan, pos. in trg. v Loškem potoku Andolšek Franc, trg. in gost., Karlo-vica 2,
Plut Josip, pos., Mala gora 2,
Putre Ivan, lesni trg.. Turkova Draga štev. 4,
Loške Andrej, pos., Nemška loka 22, Cetinski Ivan, trg. in gost., Mrava 18, Šteh Ivan, pos., Podgorica 28,
Gliebe Franc, pos. in trg., Kukovo 12, Novak Ivan, pos., Ribnica 84,
Tekavec Alojzij, gost., Gradišče 8, Ivanc Evgen, Sodražica 3”
Ruppe Ivan, pos. in trg., Spod. Log 4, Povše Friderik, Stara cerkev 35, Eisenzopf Josip, pos.. Stari log 119, Hočevar Franc, pos. in trg. v Koleni d štev. 1, '
Ambrožič Ivan, posestnik. Sušje 14, Grebenc Ivan, pos., Graben,
Hočevar Ivan, Vel Lašče 24,
Andolšek Franc, pos., Vel. Poljane 9, Sternad Janez, pos., Cesta 29,
Ahac Josip, pos. in gost., Turn’: 13, Jaklitsch Josip, pos., Cvišlerji 1.
IX. Konjice
(sresko načelstvo):
A. Izvoljeni narodni poslanec:
Gajšek Karol, notarski pripravnik v Konjicah.
B. Banski svetovalec:
Jereb Rado, župan in notar, Konjice.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18. 19.
Beziua Bezovica Brezen Grušovje Konjice - okoi Konjice - trg Kot Laže Ljubnica Loče Okoško Oplotnica Padeški vrh Paka Skomarje Stranice Sv. Jernej Sv.Kunigund Tepanje
C. Predstojniki občin:
Konec Franc, pos., Bezina. Kramaršek Ivan, pos.. Bezovica, Borovnik Jožef, pos.. Brezen, Grifič Alojzij, pos.. v Pobrežah,
• Strmšek Franc, pos.. na Bregu, Jereb Rado, notar, Konjice, Fridrich Franc. pos. na Keblu, &trmšek Alojzij, pos., Zg. Laže, Berčnik Alojzij, pos. v I.jubnici, Cugmas Vinko, pos. v Suhadolu, Mor hrane, pos. v Zlogoni gori, Jerman Ivan, trgovec v Oplotnici. Mernik Anton, pos. sin, Padeški Krenker Ignac, pos., Paka,
Kovič Ivan, gostilničar, Skomarje, Klančnik Anton, pos. v Križevcu, Godec Jožef, pos. v Ličenci, a Sndek Ivan, pos. v Bezovju, Prosenak Jože, pos., Tepanje,
v rti,
‘20- Tolsti vrh	Brce Anton, pos. v St. Slemenah,
21. Vitanje	Pirh Konrad, pos. v Vitanju,
22. Vrhovlje	Poleggek Anton, pos. v Prelogah,
23. Zbelovo	Tirgučan Ciril, pos., Dol,
24. Zreče	Verčnik Ivan, pos., Gor. Zreče,
25. Žiče	Košir Anton, župan v Žičah.
X.	Kranj
(sresko načelstvo):
'A. Izvoljeni narodni poslance:
Barle Janko, župnik v Ljubljani
B. Banski svetovalci:
za Kranj-mesto: Pirc Ciril, župan in trgovec, Kranj, za Kranj-okolico: Detela Oton, veleposestnik, Preddvor,
za Tržič-mesto: Lončar Ivan, župan in hotelir, Tržič.
C. Predstojniki občin:
Kern Ivan, pos. in gost., Cerklje 14, Zmrznikar Matevž, pos., Hrastje 3, Peternelj Janez, pos., Gornja Zetina 4, Muri Anton, kovač in gost., Jezersko, Golmajer Vinko, pos., Kovor 22,
Pirc Ciril, pos., Kranj 27,
Ahačič Peter, pos., Senično 6,
Novak Anton, pos., Jama 35,
Marinšek Ivan, pos., Strahinj 56, Jezeršek Janko, pos., Fužine 1, Debeljak Ivan, pos. in trg. z les., Visoko št. 2,
Markič Peter, pos., Zg. Bela 1,
Jenko Franc, pos., Suha št. 20,
Prevc Joško, pos. in les. trg., Selca, Šter Jakob, pos., Visoko 14,
Bohinc Jernej, mlinar, Trboje,
Petač Janez, delovodja, Sora,
Grohar Anton, posestn., Sp. Sorica, Hafner Anton, pos. in gost., Stari dvor štev. 18,
Bašar Franc, pos. sin, Stražišče 47, Ankele Ivan, pos. in gost., Sv. Ana 32, Meglič Janez, pos., Dolina,
Hafner Josip, trg., Škofja Loka,
Intihar Alojzij, pos., Rakovca 22, Jereb Janez, pos., Praprotna polica, Molj Franc, pos., Voglje št. 6,
Jelovčan Franc, pos. trg., Gorenjavas, Lončar Ivan, hotelir, Tržič 143, Dolinar Pavel, pos. in gost., Zminec 25, Dolenc Karol, pos. in trg., Železniki.
1. Cerklje
2. Hrastje
3. Javorje
4. Jezersko
5. Kovor
6. Kranj
7. Križe
8. Mavčiče
9. Naklo
10. Oselica
11. Poljane
12. Preddvor
13. Predoslje
14. Selca
15. Šenčur
16. Smlednik
17. Sora
18. Sorica
19. Stara Loka
20. Stražišče
21. Sv. Ana
22. Sv. Katarina
23. Škofja Loka
24. Št. Jošt
25. Velesovo
26. Voglje
27. Trata
28. Tržič
29. Zminec
30. Železniki
XI.	Krško
(sresko načelstvo):
A.	Izvoljeni narodni poslanec:
D r m e 1 j Alojz, posestnik in župan iz Boštanja.
B. Banska svetovalca:
za Krško-mesto: Pfeifer Joško, posestnik. Krško, za Krško-okolico: Kurent Alojzij, dekan. Leskovoc.
C. Predstojniki občin:
1. Boštanj	Drmelj Alojzij, pos., Boštanj,
2. Bučka	Kapler	Josip, pos., Bučka 9,
3.
4
5.
<>.
7.
8. 9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
Cerklje	Horvatič Martin, pos., Krškavas 6,
Čatež	Radaj Martin, Čerina 22,
Kostanjevica Gerlovič Ivan, župan, Kostanjevica, Krško	Pfeifer Josip, posestnik, Krško 9,
Mokronog Strupeh Anton, posestn., Slepšek 5, Radeče	Polanc Anton, industr., Radeče 59,
Raka	Pirc Franc, posestn., Zaloke 1,
Sv. Jurij pod Rovan Martin, pos., Borovak 32, Kumom
Križ pri Kodrič Josip, trg., Sv. Križ 56,
Sv.
Kostanjevici Studenec Škocijan Šmarjeta Št. Janž Št. Jernej Št. Rupert Trebelno
Tržišče
Janc Alojzij, Studenec 36,
Globevnik Ivan, pos., Škocijan 26,
ObrČ Ivan, pos., Osrečje 13,
Majcen Ignac, pos., Št. Janž 5, Radkovič Anton, Dol. Brezovica 1,
Prah Andrej, pos. in gost., Št. Rupert, Klemenčič Franc, pos. in trg., Trebelno štev. 27,
Kobal Franc, pos., Gabrijele 4,
Velika Dolinažerlič Franc, pos., Bregansko Selo 10.
6- Sv. Krištof
7. Sv. Lenart
8. Trbovlje
XII. Laško
(sresko načelstvo):
A.	Izvoljeni narodni poslanec:
Pavlič Alojzij, profesor, veroučitelj iz Celja.
B. Banski svetovalec:
Dr. Roš Franjo, župan in odvetnik, Laško.
C. Predstojniki občin:
1. Dol pri	Draksler Jakob, pos. in gost., Dol	pri
Hrastniku	Hrastniku,
2. Jurklošter	Jurko Anton, župan, Jurklošter,
3. Laško	dr. Roš Franc, odvetnik, Laško,
4. Loka pri Zi-Kovač Peter, žup., Loka pri Zid. mostu, danem mostu
5. Marija Gradec Pleskovič Emil, davč. upr. v pok., M. Gradec,
Trbovc Josip, pos., Sv. Krištof,
Weber Karel, Sv. Lenart,
Vodušek Gustav, šol. ravnatelj v pok., Trbovlje.
XIII. Litija
,	(sresko načelstvo).
A.	izvoljeni narodni poslanec:
Mravlje Milan, geometer in pos. iz Ljubljane.
B. Banski svetovalec:
B i r o 11 a Gvido, industr. in akadem. slikar, Zagorje.
C. Predstojniki občin:
1. Aržiše	Cenclj Franc, pos., Loke 19,
2. Bukovica	Kovačič Anton, pos. in gost., Selo 1,
3. Češnjice	Mandelj Franc, pos. in gost., Farški
Kal,'
4. Dedni dol	Peček Jernej, pos. In trg., Stari trg 18,
5. Dob	Kastelic Janez, pos., Sad 9,
6. Dole	Dolanc Anton, pos., Sp. Jelenje 2,
7. Draga	Potokar Alojzij, pos. in gost., Sp. Draga
8. Gorenjavas	Kavšek Ignac, pos., Vel. Črnelo 6,
9. Gradišče	Kepa Anton, pos., Ješče št. 3,
10. Hudo	Škufca Josip, pos., Hudo,
11. Kandrže Dežman Franc, pos., Dobrlevo 7,
12. Kolovrat Podrniljšak Alojzij, pos., Borje 10,
13. Kotredež Drnovšek Martin, pos. in gost., Poto-
ška vas št. 11,
14 Kresnice	Kos Valentin, pos., Kresniški vrh	20,
15. Kriškavas	Zupančič Ivan, pos., Zavrtače 2,
16. Krka	Jeraj Franc, pos., Gradiček št. 4,
17. Leskovec	Perme Matej, pos., Leskovec 18,
18. Litija	Lajovic Franc, tovarnar, Litija,
19. Luče	Stibernik Martin, trg. in pos., Luče	41,
20. Moravče	Resnik Janez, pos., Moravče 19,
21. Muljava	Erjavec Alojzij, pos. in lesni trg., Vel.
Kompolje 3,
22. Podboršt	Čebular Josip, pos., Škofije 3,
23. Polica	Janežič Alojzij, pos. in gost., Polica	38,
24 Polšnik	Pograjc Josip, velepos., Košca 30,
25. Prapreče Zupančič Anton, pos., Martinjavas 26,
26. Radohovavas Nanger Franc, pos., Glogovica 13,
27. Stehanja vas Godec Anton, pos. sin, Male Dole 16,
28. Šmartno Tomažin Ferdinand, pos. in ekonom,
Šmartno,
29. Št. Larabert Grabnar Jože, pos., Zavšenik 8,
30. Št. Vid pri Gorišek Josip, pos. in trg., Stična. Stični
31. Temenica Lokar Karl, pos. in mlinar, Vrh pri
Sob racah 8,
32. Trebeljevo Končar Peter, pos., Koške Poljane 11,
33. Vače	Čertanc Fortunat, trgovec, Vače,
34. Velikavas Kokal Franc, pos., Hrib 40,
35. Velike Peče Petan Franc, pos., Vel. Peče 10,
36. Veliki Gaber Čebular Josip, pos. in gost., Breg 7,
37. Višnjagora Bregar Ignac, davč. izt. v p., Višnja
gora,
38. Zagorica Sever Jožef, pos., Zagorica 5,
39. Zagorje Grčar Albin, pos. in gost., Zagorje,
40. Žalna	Kastelic Anton, pos., Velika Loka 38,
XIV. Ljubljana
(mestno načelstvo).
A. Izvoljeni narodni poslanec:
Dr. K ramer Albert, minister za gradbe iz Beograda.
B.	Banski svetovalci:
Orehek Franjo, hranilniški ravnatelj, Ljubljana, Prepeluh Albin, pov. za soc. pol. v p.. Ljubljana, Bonač Franc, industrijalec, Ljubljana,
Tavčar Ivan, uradnik OUZD, Ljubljana.
C.	Predstojnik (načelnik) mestno občine:
Dr. Puc Dinko. odvetnik v Ljubljani.
XV. Ljubljana
(sresko načelstvo):
A.	Izvoljeni narodni poslanec:
Koman Albin, posestnik in kmetovalec iz Vižmarjev.
B. Banski svetovalec:
Babnik Valentin, župan, št. Vid.
C. Predstojniki občin:
1. Borovnica Petrič Ivan, pos. in industrijalec, Borovnica 85,
2. Brezovica Novak Ignac, pos., gostilničar in trgo-
vec, Vnanje gorice 29,
3. Črni vrh Trobec Josip, pos., Črni vrh 7.
4. Črnuče	Pečar Franc, pos., trgovec in gostilničar,
Črnuče 33,
5. Dev. Marija Gartroža Ivan, pos., gostilničar in trgo-v Polju	vec, Sp. Zadobrova,
6. Dobrova	Pleško Josip, pos., Kozarje 3,
7. Dobrunje	Miklavec Jožef, pos. v Podmolniku,
8. Dol	Šimenc Franc, pos. in trgovec v Dolu,
9. Dolsko	Kokalj Jožef, pos., Petelinje 23,
10. Grosuplje	Žitnik Alojzij, pos. in usnjar, Grosuplje,
11. Horjul	Filipič Lovro, pos., Horjul 54,
12. Iška loka	Pirc Martin, pos., Matena 28,
13. Iškavas	Škulj Franc, pos., Iškavas 99,
14. Ježica	Ramovš Janez, pos. in trgovec, Stožice
štev. 51,
15. Lipljenje	Peterlin Franc, trgovec, Staro apno 17,
16. Log	Remškar Ivan, pos., Log 18,
17. Medvode	Šušteršič Josip, pos. in gostilničar,
Seničica 1,
18. Moste	Šeme Matevž, v pok. železniški uradnik,
Moste, Ljubljanska cesta,
19. Pijava gorica Kastelic Anton, pos., Pijava gorica 6,
20. Polhovgradec Leben Josip, pos., Dvor 20,
21. Podgorica Pečnikar Ivan, pos., gostilničar in trgo-
vec, Sv. Jakob 3,
22.	Preserje	Šuster Martin, pos., Kamnik 37,
23-	Račna	Štupnik Josip, pos., Vel. Račna,
24. Rudnik	Jeršin Karel, pos. in gostiln., Rudnik 18,
25. Sp. Slivnica Vrečar Alojzij, pos., Malo Mlačevo 17,
26. Studenec - Ig Hitejc Josip, pos., Ig 28,
27. Šmarje	Škerjanc Jožef, pos., Šmarje 16,
28. Šmartno pod Medved Ivan, sodar, Tacen 56,
Šmarno goro
29.	Št. Jošt	Kogovšek Janez, pos., Smrečje 5,
30.	Št. Jurij	Dremelj Alojzij, pos., Mala vas	3,
31.	Št. Vid nad Babnik Valentin, pos., Glince 9, Ljubljano
32. Tomišelj	Pristavec Leopold, industrijah, Jezero 9,
33. Vič	Petrovčič Jurij, mizar, Rožna dol. II-5,
34. Vrbljenje	Modic Franc, pos., Vrblenje 32,
35. Vrhnika	Hočevar Stanko, lekarnar na Vrhniki,
36- Zg. Šiška	Zakotnik Ivan, mestni tesarski mojster,
Zg. Šiška 36,
37.	Želimlje Glavan Josip, mizar, mojster, Skrilje 3,
XVI.	Ljutomer
(sresko načelstvo);
A.	Izvoljeni narodni poslanec:
Zemljič Jakob, župan in posestnik iz Radine.
B. Banski svetovalec:
Skuhala Prane, župan in pos., Križevci.
C. Predstojniki občin:
Kosi Anton, trgovec, Apače,
Plaveč Franc, pos., Bolehnečici, Žinkovič Franc, pos., Boračeva,
Štuhec Anton, pos., Boreči,
Tarča Franc, pos., Vogričevci, Domanjko Alojzij pos., Bučečovci, Furst Franc, pos., Bunčani,
Vrbn.ak Ludvik, pos., Cezanjevci,
1. Apače
2. Bolehnečici
3. Boračeva
4. Boreči
5. Branosla\ ,
6. Bučečovci
7. Bunčani
8. Cezanjevci
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20. 21. 22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
34.
35.
36.
37.
38.
39.
40.
41.
42.
43.
44.
45.
46.
47.
48.
49.
50.
51.
52.
53.
54.
55.
56.
57. 85.
59.
60. 61. 62.
63.
64.
65.
66.
67.
68. 69.
Cven	Slavič Franc, pos., Cven,
Črešnjevci	Šanlel Franc, pos., Črešnjevci,
Črnci	Kreiner Josip, pos., Črnci,
Drobtinci	Propst Ivan, pos., Drobtinci,
Galušak	Mernik Matija, pos., G a borce,
Godemarci Klemenčič Franc, pos., Godemarci,
Gor. Radgona Dr. Boezio Lenart, odvetnik, Gor.
Radgona,
Grabe	Niedrl Anton, pos., Grabe,
Grabonoš	Rožman Franc, pos., Grabonoš,
Grlava	Makovec Martin, pos., Grlava,
Hrastje-Mota	Križanič Alojzij, pos., Hrastje,
Iljaševci	Kosi Jožef, pos., Iljaševci,
Ivanjci	Klemenčič Jakob, pos., Ivanjci,
Ivanjševci	Trstenjak Janez, pos., Ivanjševci,
Sv. Jurij ob Ivanjšič Ljudevit, šolski upravitelj v Ščavnici	pok.,	Sv. Jurij ob Ščavnici,
Kamenščak Pihlar Ferdo, gostilničar, Radomerje, Kapela	Pelc Franc, pos., Kapela,
Ključarovci Muhič Franc, slikar in pos., Ključarovci, Konjišice	Giessauf Mihael, pos., Konjišče,
Kraljevci	Kukovec Matija, pos., Kraljevci,
Kristanci	Slavič Franc, pos. v Salincih,
Križevci Skuhala Franc, pos., Križevci,
Ljutomer Zemljič Fric, trgovec in pos-, Ljmomer, Logarovci	Štuhec Anton, pos., Logarovci,
Lukavci	Vavpotič Matija, pos., Lukavci,
Lutverci	Simenčič Tomaž, pos., Lutverci,
Mala Nedelja Kranjc Franc, pos., Bučečovci,
Moravci	Budja Jožef, posestnik, Moravci,
Murščak	Divjak Lovro, pos., Rački vrh,
Nasova	Golle Valentin, pos., Javhova,
Negova	Kavčič Franc, pos., Lokavci,
Noršinci	Segaj Franc, pos., Noršinci
Očeslavci	Mlinarič Franc, pos-, Očeslavci,
Okoslavci	Fras Franc, pos., Okoslavci,
Orehovci	Hamler Jožel, pos., Orehovci,
Plitvica	Rožman Franc, pos., Lamanoši,
Plitvički vrh Irgolič Dominik, pos., Plitvički vrh, Podgorje	Semljitsch Alojzij, pos., Podgorje,
Police	Černko Jože, pos., Police,
Presika	Štampar Jakob, pos., Presika,
Radenci	Zemljič Jakob, pos., Kadenci,
Radoslavci	Špindler Franc, pos-, Radoslavci,
Rihtarovci Šoštarič Matija ml., pos., Turjanci, Stročjavas	Bobnjar Tomaž, pos., Stročjavas,
Segovci	Pausch Rudolf, pos., Segovci,
Slamnjak	Lipovec Tomaž, pos., Podgradje,
Slaptinci	Pintarič Anton, pos., Zihlava,
Stanetinci	Zrnec Alojzij, pos., Rožički vrh,
Stara cesta	Smodič Stanislav, Stara cesta,
Stara nova vasštuhec Alojzij, pos-, Stara nova vas,
štrigova
Ščavnica
Šratovci
Trbegovci
Veržej
Vratja vas
Vratji vrh
Vučjavas
Zbigovci
Zepovci
Ziberci
Fodroczy Albreht, poštar, Štrigova,
Osojnik Peter, pos., šratovci,
Horvat Franc, pos., Trbegovci,
Cmrekar Ivan, pos., Veržej,
Gregorc Ivan, pos., Vratja vas,
Maitz Viktor, pos. in gostilničar, Vratji vrh,
Farkaš Josip, pos., Vučjavas,
Puhar Alojzij, zasebnik, Zbigovci, Senekovič Jože, pos., Zepovci,
Rumpler Franc, pos., Ziberci-
XVII. Logatec
(sresko načelstvo):
A. Izvoljeni narodni poslance:
Dr. Rape Stanko, privatni uradnik iz Ljubljane.
B. Banski svetovalec:
R e m ž g a r Ivan, pos. in gostilničar, Žirovnica.
C. Predstojniki občin:
1. Begunje	Meden Anton, pos., Begunje 36,
2. Bloke	Lenarčič Stanko, pos. in trg., Novavas J
3. Cerknica	Werli	Anton,	pos.,	Cerknica 51,
4. Dol. Logatec Tršar Gregor,	pos. in les. ind., Brod	1,
5. Gor. Logatec	Puppis Miroslav, pos., Gor. Logatec 51,
6. Hotederšica	Šemrov Andrej, pos., Hotederšica 40,
7. Lož	Škrbec	Franc,	pos.	in krojač, Lož	37,
8- Planina	Blažon	Josip,	pos.,	Planina 110,
9. Rakek	Juvančič Anton, pos., Rakek 25,
10. Rovte	Merlak Anton, pos., Rovte 13,
11. Stari trg	Kovač Karol, pos. in les. ind . Stari trg 19,
Bavdek Ludvik, pos., Št. Vid 12,
12. Št. Vid pri Cerknici
13. Žiri
Naglič Leopold, Dobračevo 36.
XVIII. Maribor mesto
Banski svetovalci:
Dr. LIpold Franjo, mestni načelnik in odvetnik v Mariboru,
dr. Pivko Ljudevit, profesor v pok. v Mariboru, Golouh ftudolf, šef borze dela, Maribor.
Predstojnik (načelnik) mestne občino:
Dr. L i p o 1 d Franjo, odvetnik v Mariboru.
XIX. Maribor (desni breg)
(sresko načelstvo):
A. Izvoljeni narodni poslanec:
K r e j č i Anton, posestnik in tov. ravnatelj v Rušan.
B. Banski svetovalec:
Gornjak Vinko, ekonom, Slov. Bistrica
C. Predstojniki občin:
L 'Bistrica pri Limbušu
2. Bistrica pri Rušah
3. Bohova
4. Bojtina
5. Brezje
6. Bukovet
7. Cigonce
8. Činžat
9. Črešnjevec
10. Dežno
11. Dogoše
12. Frajhajm
13. Fram
14. Gabernik
15. Gorica
16. Hošnica
17. Hrastovec
18. Jelovec-Makole
Lešnik Mihael, posestnik, Jurčič Ivan, posestnik. Breznar Mihael, posestnik, Fifer Janez, posestnik, Vezjak Franc, posestnik, Vrečko Franc, posestnik, Berdnik Vinko, posestnik, Hauptman Andrej, posest., Kodelič Viktor, posestnik, Doberšek Anton, posestnik, Lorbek Štefan, posestnik, Podkrižnik France, pos., Potočnik Anton, posestnik. Pliberšek Martin, posestnik, Vodošek Franc, posestnik, Kosič Franc, posestnik. Turin Anton, posestnik, Bogina Ivan, posestnik,
19. Ješenca
20. Kalše
21. Kovača vas
22. K umen
23. Laporje
24. Lehen na Pohorju
25. Limbuš
26. Lobnica
27. Loka
28. Lušečka vas
29. Modraže
30. Morje
31. Orehova vas
32. Ogljenšak
33. Ošelj
34. Pečke
35. Pakelj
36. Pekre
37. Pivola
38. Podbrezje
39. Podova
40. Pohorje
41. Poljčane
42. Pokoše
43. Pretres
44. Račje
45. Radvanje
46. Ranče
47. Razvanje
48. Recenjak
49. Ritoznoj
50 Rogoza
51 Rudeči breg
52 Ruše
53 Skoke
54 Slivnica
55. Slovenska Bistrica
56. Smolnik
57. Smrečno
58. Sp. Hoče
59. Sp. Ložnica
60. Sp. Nova vas
61. Sp. Polskava
62. Stanovsko
63. Stopno
64. Studenci
65. Studenice pri Poljčanah
66. Sv. Ana
67. Sv. Lovrenc na Pohorju
68. Sv. Marjeta na Dravskem polju
69. Sv. Martin na Pohoriu
70. Sv. Miklavž
71. Šentovec
72. Štatenberg
73. Tezno
74. Tinje
75. Vrhole
76. Vrhovdol
77. Vrhloga
78. Zg. Bistrica
79. Zg. Hoče
80. Zg. Ložnica
81. Zg. Polskava
82. Zrkovci
83. 2abjek
Jelšek Franc, posestnik, Frešer Faustin, posestnik, Cvirn Alojzij, posestnik, Lampreht Maks, posestnik, Hostej Jernej, posestnik, Urbanc Jakob, posestnik, Godec Anton, posestnik, Robnik Joško, posestnik, Bračič Konrad, posestnik, Zorko Ignac, posestnik,
Pukl Ferdinand, posestnik, Koren Henrik, posestnik, Lešnik Anton, posestnik, Brdnik Alojz, posestnik, Dovnik Jurij, posestnik, Poharc Anton, posestnik, Medved Anton, posestnik, Kreuch Mihael, posestnik, Grašič Jurij, posestnik,
Volk Matija, posestnik, Zagavec Franc, posestnik, Domadenik Anton, posest., Prešern Simon, posestnik, Pogorevc Adolf, posestnik, Novačan Alojzij, posestnik, Bauman Štefan, posestnik, Vizovišek Franc, posestnik, Domadenik Jernej, posest., Korošec Franc, posestnik, Šiker Štefan, posestnik, Goričan Josip, posestnik, Klinc Ivan, posestnik, Brezovnik Pavel, posestnik, Lesjak Davorin, naduč. v p„ Klinc Janez, posestnik, Koren Ferdo, posestnik, dr. Jagodic Simon, zdravnik, Jurše Josip, posestnik, Pliberšek Franc, posestnik, Vernik Anton, posestnik, Leskovar Karol, posestnik, Vazaz Jakob, posestnik, Kotnik Matija, posestnik, Kobale Anton, posestnik, Sagadin Anton, posestnik. Kaloh Alojzij, posestnik, Strašek Rudolf, posestnik, Hajšek Matija, posestnik, Pušenjak Roman, posestnik,
Kirbiš Ivan, posestnik, Topolič Janez, posestnik,’ Rakušček Anton, posestnik, Obrsne Franc, posestnik, Berglez Franc, posestnik, Bezjak Vincenc, posestnik, Ferk Janez, posestnik,
Drev Josip, posestnik,
Marin Peter, posestnik, Gregorič Ivan, posestnik, Kac Franc, posestnik,
Glaser Herman, posestnik, Brglez Janez, posestnik, Uranjek Franc,^ posestnik,
Sel Alojzij, posestnik, Cernejšek Jožefj posestnik.
XX. Maribor (levi breg)
(sresko načelstvo):
A. Izvoljeni narodni poslanec:
Dr. Pivko Ljudevit, profesor v pok., Maribor. B. Banski svetovalec;
Janžekovič Ivan ml., posestnik, Košaki
C. Predstojniki občin:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20. 21. 22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
34.
35.
36.
37.
38.
39.
40.
41.
42.
43.
44.
45.
46.
47.
48.
49.
50.
51.
52.
53.
54.
55.
56.
Andrenci
Biš
Brengova
Bresternica
Boč
Ceršak
Ciglence
Cirknica
Cogetinci
Cagona
Cermljenšak
Dobrenje
Dragučova
Draženvrh
Drvanja
Gočova
Gradišče
Gradiška
Grušova
Ihova
Jablance
Janževa gora
Jarenina
Jelovec pri Kamnici
Kamnica
Kaniža
Korena
Krčevina
Kreberg
Lajtesberg
Ledinek
Lokavci
Maina
Na Ranci
Osek
Partinje
Pesnički dvor
Plač
Ploderšnica
PoliČkavas
Rogoznica
Rošpoh
Rožengrund
Selce
Selnica ob Dravi Selnica ob Muri Senarska Sladki vrh Slatinski do)
Slemen Smolinci Špičnik Sp. Duplek Sp. Gašteraj Sp. Jakopski dol Sp. Porčič
Zorec Ignac, posestnik, Murko Jožef, posestnik, Anželj Ferdo, posestnik, Klinar Ivan, posestnik, Hojnik Tomaž, posestnik. |.Iercog Karol, posestnik, Jug Alojzij, posestnik, Simonič Ignac, posestnik, Borko Alojzij, posestnik, Satteler Matija, posestnik, Voglar Jožef, posestnik, Fras Franc, posestnik, Mulec Franc, posestnik, Kukovec Jakob, posestnik, Ploj Ivan, posestnik,
Brunčič Pavel, posestnik, Štibler Anton, posestnik, Robič Jožef, posestnik, Fekonja Josip, posestnik, Ješovnik Anton, posestnik, Kajnih Jožef, posestnik, Kajzer Ivan, posestnik,
Špari Franc, posestnik, Žunko Anton, posestnik, Šket Josip, posestnik. Muršec Josip, posestnik, Lešnik Anton, posesti ik, Peklar Alojzij, posestnik, Vračko Tomaž, posestnik. Požavko Franc. pos. in gost., Markuš Janez, posestnik, Kocbek Ignac, posestnik, Bauman Janez, posestnik. Korenčič Anton, pos. in gost.. Čuček Jakob, posestni!:. Korošec Peter, posestnik Zupanič Leopold, pos^st.ik, Krem Alojzij, posestnik, Pivec Jožef, posestnik.
Golob Alojzij, posestn k, Horvi ožef, posestnik, Haas . .me, posestnik,
Petek Jakob, posestnik, Pukšič Alojzij, posestnik. Hernah Martin, pos. in gost., Očekrl Miroslav, posestnik, Vračič Matija, posestnik, Gosnik Ivan, posestnik, Trobas Karl, posestnik, Urbas Ivan, posestnik, Šafarič Franc, posestnik. Gaube Emanuel, posestnik, Lorger Anton, posestnik, Rottman Janez, posestnik, Jarc Jožef, posestnik,
Vertič Franc, posestnik.
57. Sp. Voličina
58. Sp. Zerjavci
59. Srednji Gaštei-,
60. Svečina
61. Sv. Anton v Slov. gor.
62. Sv. Benedikt v Slov. gor.
63. Sv. Jurij v Slov. gor.
64. Sv. Jurij ob Pesnici
65. Sv. Križ
66. Sv. Kungota
67. Sv. Lenart v Slov. gor.
68. Sv. Marjeta ob Pesnici
69. Sv. Martin p. Wurbergu
70. Sv. Peter pri Mariboru
71. Sv. Trije Kralji
72. Sv. Trojica
73. Ščavnica
74. Šetarova-Radotiova
75. Št. IIj
76. Trate
77. Trotkov«
78. Velka
79. Verjane
80. Vosek
81. Vrtiče
82. Vukovski dol
83. Zamarkova
84. Zg. Duplek
85. Zg. Porčič
86. .Zg. Ročica
87. Zg. Sv. Jakopski dol
88. Zg. Voličina
89. Zg. Zerjavci
90. Zimica
91. Žice
92. Zikarci
93. Zitence
94. Zupetinci
Čuček Janez, posestnik, Breznik Anton, posestnik, Damiš Ivan, posestnik, Ferlinc Jožef, posestnik, Novak Martin, posestnik,
Caf Franc, posestnik žage, Pelci Ivan, posestnik,
Lebar Ivan, posestnik,
Harih Karl, posestnik, Vavpotič Franc, posestnik, dr. Gorinšek Milan, posest., Šiker Alojzij, posestnik, Klampfer Ivan, posestnik, Fluher Ivan, posestnik, Senekovič Filip, posestnik, Klemenčič Valentin, posest., Broznik Franc, posestnik, Arnuš Jakob, posestnik, Svaty Karel, posestnik, Mally Anton, posestnik, Kocuvan Ivan, posestnik, Ploj Anton, posestnik, Šauperl Franc, posestnik, Čep Ivan, posestnik.
Kaiser Franc, posestnik, Pezdiček Josip, posestnik. Rop Anton, posestnik, Partljič Rudolf, posestnik, Fekonja Matija, posestnik, Kurnik Peter, posestnik, Trojner Janez, posestnik, Vogrin Franc, posestnik, Krempel Jurij, posestnik, Korošec Jakob, posestnik, Kranjc Jožef, posestnik, Kranjc Jožef, posestnik, Križan Janez, posestnik, Balaškovič Alojzij, ooses*
XXI. Metlika
(sresko načelstvo);
A. Izvoljeni narodni poslanec: (isti kakor za Črnomelj).
B. Banski svetovalec: Bajuk Martin, ekonom, Božakovo,
C. Predstojnik1 občin:
1. Božakovo Pečarič Janez, pos. v Čurilih 2,
2. Črešnjevec na Konda Ivan, pos., Praproče 5, Gradniku
3. Drašiči	Guštin Ivan, pos. in gost., Drašiči 56,
4. Gradac	Pezdirc Anton, pos., Gradac 18,
5. Lokvica	Plut Martin, pos., Gor. Lokvice 40,
6. Metlika	Golia Ivan, Metlika 10,
7. Podzemelj	Smuk Ivan, pos. in gostiln., Mlaka 11,
8. Radatoviči	Predovič Nikula, pos. pekar. v Radato-
vičih v Zumberku,
9. Radoviča	Kramarič Ivan, pos. Radoviča 45,
10. Suhor	štubler Franc, pos. in gost., Jugorfe.
XXII. Murska Sobota
(sresko načelstvo):
A.	Izvoljeni narodni poslanec:
Benko Josip, industrijalec in župan v Murski Soboti.
B.	Banska svetovalca:
za Mursko Soboto-mesto: Benko Josip, industrijalec in župan v Murski Soboti,
za Mursko Soboto-okolico: F a f 1 i k Franjo, župnik, Kančovci.
C. Predstojniki občin:
1. Andrijanci	Kerčmar Aleksander,
2. Andrejci	Horvat Ivan,
3. Bakovci	Rajner Mirko,
4. Berkovci	Čahuk Peter,
5. Bodonci	Beznec Štefan,
6. Bokrači	Talaber Janez,
7. Boreča	Sukič Janez,
8. Borejci	Voros Mihael,
9. Brezovci	Temi in Štefan,
10. Budinci	Bedič Jurij,
11. Cankova	Vogler Vikior,
12. Čepinci	Korpič Jože,
13. čikečka vas	Jakoša Janez
14. Černelovci	Titan Janez,
15. Dankovci	Cug Josip,
16. Doliči	Lenarčič Josip,
17. Dolina	Vukan Jožef,
18. Domajinci	Štottel Franc,
19. Domanjševci	Vezir Karel,
20. Dol. Slaveča	Forjančič Janez.
21. Fokovci	Zakoč Jožef,
22. Fikšinci	Holsedel Mihael.
23. Gederovci.	Gibičar Štefan,
24. Gerlinci	Ferec Ivan,
25. Gorica	Torek Jožef,
26. Gor. Črnci	Šnurer Alojz,
27. Gor. Lendava	Maic Jurij,
28. Gor. Petrovci	Smodiš Jožef,
29. Gor. Slaveča	Škodnič Franc,
30. Gradišče	Vučkič Franc,
31. Hodoš	Bakoš Jožef,
32. Ivanjševci	Varga Adam,
33. Ivanovci	Kodila Jožef,
34. Kančovci	Kelemen Janez,
35. Korovci	Kolmanko Franc
36. Košarevci	Kutaš Štefan,
37. Kovačevci	ŠOkš Josip,
38. Kramarovci	Schreiner Andrej,
39. Krajna	Šoštarec Matija,
40. Krašči	Hari Jožef,
41. Križeve)	Kučan Peter,
42. Krnci	Fartelj Josip,
43. Krog	Rainer Štefan,
44. Krplinik	Šiško Aleksander,
45. Kruplivnik	Cvornjek Franc,
46. Kukeč	Ciffer Janez,
47. Kupšinci	Cigiit Franc,
48. Kuštanovci	Zavec Jurij,
49. Kuzma	Fartek Janez,
50. Lemerje	Škrilec Ivan,
51. Lončarovčl	Koltaj Pavel,
52. Lucova
53. Lukačovci
54. Mačkovci
55. Markišavci
56. Mali Dolenci
57. Markovci
58. Martjanci
59. Matjaševci
60. Mlajtinci
61. Moravci
62. Moščanci
63. Motovilci
64. Murska Sobota
65. Murski Črnci
66. Murski Petrovci
67. Nemčavci
68. Neradnovci
69. Noršinci
70. Novi Bez-novci
71. Nuskova
72. Ocinje
73. Otovci
74. Panovci
75. Pečarovci
76. Peskovci
77. Pertoča
78. Petajnci
79. Polana
80 Pordašinci
81. Poznanovci
82. Predanovci
83. ProseČkavas
84. Prosenjakovci
85. Puconci
86. Puževci
87. Radovci
88. Rakičan
89. Rankovci
90. Radkovci
91. RogaSevci
92. Ropoča
93. Satahovci
94. Sebeborc;
95. Selo
96. Serdica
97. Skakovci
98. Sodišinci
99. Sotina
100. Središče
101. SP ijevci
102. Stari Bez-novci
103. Strukovci
104. Sv. Jurij
105. Šalainonci
106. Šalovci
107. Šulinci
108. Tešanovci
109. Tišina
110. Topolovci
111. Trdkova
Kordoš Alojzij, Kočar Janez, Fartelj Matija, Franko Miloš, Konkolič Karol, Jakiša Ludvik, Pintarič Štefan, Zelko Ivan, Kovačič Štefan, Bencik Franc, Banfi Jožef,
Rainar Matija, Benko Josip,
Perkič Josip,
Ciglar Ivan,
Kuhar Štefan, Balek Jožef, Miholič Ivan, Krpič Franc,
Mekiš Ivan,
Geder Franc, Kerec Janez,
Kari Vincenc, Zelko Jožef,
Kozič Jožef,
Partl Jurij,
Gaboi uez,
Cipot ivan,
Belaje Ludvik, Melin Mihael, VratariČ Mikloš, Kerec Štefan,
Vaš Franc,
Kuhar Štefan, Šavelj Aleksander, Bertalahič Štefan, Forjan Andrej, Šohar Štefan,
Svet ec Janez,
Marič Leopold, Mihaelič Ivan, Lapoša Ignac, Celec Štefan,
Hack Jožef,
Unger Mihael, Kočar Matija, Šoštarec Jožef, Svetanič Alojzij, Voreoš Janez, Bohar Adam, Sapač Franc,
Lulik Josip, Donoša Jožef, Zounig Jožef,
Z upa nek Viljem, Belec Štefan, Flisar Štefan, Ribaš Matija, Žilavec Franc, Kolman Karol,
112. Tropovci	Gider Janez,
113. Vadarci	Dervarič Štefan,
114. Vanča-vas	Ratnik Franc,
115. Vaneča	Šavel Franc,
116. Večeslavci	Kolmanko Jožef,
117. Vedi. Dolenci	Goreni Imre,
118. Veščica	Vratarič Janez,
119. Vidonci	Kovač Jožef,
120. Vučja gomila	Horvat Štefan,
121. Zenkovci	Hodošček Ludvik,
122. Zenavlje	Balek Šandor.
XXIII.	Novo mesto
(sresko načelstvo):	
A. Izvoljeni	narodni poslanec:
Klinc Anton, posestnik in župan iz Gorenjega Polja.
za
za
1.
2.
3.
4.
5."
6.
7.
8. 9.
10.
B. Banska svetovalca:
rvovo mesto-mesto: Dr. Režek Josip, župan in odvetnik, Novo mesto,
Novo mesto-okolico: Zupančič Josip, župan, Trebnja
C. Predstojniki občin:
Ajdovec	Legan Jože, pos., Dol. Ajdovec 6,
Ambrus	Vidmar Anton, pos., gost. in trg.,	Am-
brus 24,
Bela cerkev Bevec Vinko, pos., Bela Cerkev 8, Brusnice	Gazvoda France, pos., Gaberje 109,
Metzelle Ivan ml., pos. in žagar, Novi Tabor 5,
Germovšek Josip, pos. in gost., Dobr-niče 31,
Kovač Josip, pos., Dvor št. 39,
Črmošnjice
Dobrniče
Dvor
Gornje polje Klinc Anton, pos., Gor. Polje 8,
11. Novomesto
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
Mirna	Peček Franc, mizar, Mirna 3,
Mirna peč	Povše Alojzij, pos., mlinar in žagar,
Dol. Podboršt 1, dr. Režek Josip, odvetnik, Novo mesto, Tavčarjeva ulica 3.
Zagorc Martin, pos., Orehovica 17, Samida Ivan, pos., Pogorelec 4,
Šali Alojzij, pos., Češča vas 9, Sela-šumber k Ozimek Jožef, posestnik in gostilničar. Sela-Šumberk 4,
Schauer Ivan, pos., Gor. Topla Reber št. 11,
Brulc Franc, pos., Hrušica 11,
Šegula Ivan, pos., št. Peter 5 Pečjak Adolf, Toplice 15,
Zupančič Josip, pos. in usnjar, Trebnje 23,
Velika Loka Saje Alojzij, pos. in lesni trg., Zabjel štev. 4,
Zagradec	Hrovat Ivan, pos., Zagradec 8,
Žužemberk	Kastelic, čevljar, Žužemberk 87.
Orehovica
Poljane
Prečna
Smuka
Šmihel
Stopiče
Št. Peter
Toplice
Trebnje
XXIV. Ptuj
(mestfio načelstvo):
A. Izvoljeni narodni poslanec:
Petovar Lovro, poštar v pok. in posestnik v Iv
kovcih,
B. Banski svetovalec:
Dr. Senčar Matej, odvetnik v Ptuju
C. Predstojnik (načelnik) občine:
J e r š e Ladislav, davčni inšpektor v p. v Ptuju.
XXV. Ptuj
(sresko načelstvo);
A. Izvoljeni narodni poslanec*
(isti kakor za mesto Ptuj)
8. Banski svetovalec:
Šolar Prane, pos. in gostiln., Zlatoličje.
C. Predstojniki občin:
1. Bišečki vrh
2. Borovci
3. Bratonečice
4. Brebrovnik
5. Breg pri Ptuju
6. Brstje
7. Bukovci
8. Cirkovci
9. Cvetkove!
10. Desenci ;
11. Dolena
12. Dolič
13. DragoviC
14. Dravci
15. Drstelja
16. Formin
17. Frankovci
18. Gajovci
19. Gorenjski vrh
20. Gradišča
21. Gruškovec
22. Gruškovje
23. Hajdina
24. Hardek
25. Hermanci
26. Hlaponci
27. Hum
28. Janežovci
29. Jastrebci
80.	Jiršovci
81.	Jurovci
32. Kicar
33. Kog
34. Krčevina
35. Lahonci
36. Lancova vas
37. Levanjci
38. Litmerk
39. Ločič
40. Majšperk
41. Mala vas
42. Mestni vrh
43. Mezgovci
44. Mihalovci
45. Moškanjci
46. Muretinci
47. Nova cerkev
48. Obrež
49. Ormož
Brunčič Alojzij, Veselič Anton Potočnik Peter, Janežič Vinko Heller Ivan, Simonič Janez, Cvetko Janez,
Vuk Štefan,
Lah Joško,
Ceh Franc,
Marinič Janez, Kumer Jože, Žmavc Franc, Selinšek Jurij, Graber Martin, Pondrk Franc. Zorjan Matev^, Ožinger Ivan, Belšak Alojzij, Emeršič Ivan, Korenjak Martin, Šega Andrej, Zupanič Matevž, Šoštarič Anton, Puklavec Bolfenk, Cuš Franc, Podgorelec Matija, Veber Janez, Orešnik Peter, Petrič Alojzij, Zupanič Albin, Vrabl Franc, Borko Anton, Svenšek Franc, Kranjc Mihael, Kureš Miha, Simonič Franc, Janžič Ivan, Senekovič Janez, Turkuš Janez, Kranjčič Konrad, Ploj Anton,
Cuš Mihael,
Bogša Alojzij, Plešec Alojzij, Vajda Andrej, Feguš Jakob, Rakuša Martin, .Veselič Ivan,
50. Pacinje
51. Pobrežje
52. Podlehnik
53. Podvinci
54. Polenci
55. Polenšak
56. Prvenci
57. Ptujska gora
58. Pušenci
59. Rogoznica
60. Rucmanci
61. Runeč
62. Sakušak
63. Savci
64. Sedlašek
65. Skorišnjak
66. Slatina
67. Slomi
68. Slovenja vas
69. Sodinci
70. Spuhlja
71. Središče ob Dravi
72. Stojnci
73. Sv. Andraž v Halozah
74. Sv. Barbara v Halozah
75. Sv. Andraž v Slov. gor.
76. Sv. Bolfenk v Halozah
77. Sv. Elizabeta v Halozah
78. Sv. Janž na Dravskem polju
79. Sv. Lenart pri Veliki Nedelji
80. Sv. Lovrenc na Dravskem polju
81. Sv. Lovrenc v Slov. gor.
82. Sv. Marjeta niže Ptuja
83. Sv. Marko
84. Sv. Miklavž
85. Sv. Tomaž
86. Sv. Trojica'v Halozah
87. Sv. Urban
88. Šalovci
89. Šardinje
90. Šikole
91. Trgovič
92. Trnovec-Sela
93.'Trnovska sela
94. Trnovski vrh
95. Turški vrh
96. Vareja
97. Vel. Nedelja
98. Vel. Varnica
99. Veličane
100. Veliki Okič
101. Vičanci
102. Vitarovci
103. Vitan
104. Vodrancd
105. Vurberg
106. Zabovci
107. Zagorci
108. Zamušani
109. Zavrč
110. Zg. Pristava
111. Žerovinci
Pihlar Jožef, Rogina Franc,
D rev Vinko,
Ceh Jurij,
Erlih Franc,
Poznič Franc, Hirvat Jakob, Verdenik Vinko, Skoliber Martin, Rašl Franc,
Hojnik Jernej, Skoliber Jožef, Ciglerič Alojzij, Potočnik Jožef, Hernec Lovrenc, Milošič Franc, Bezjak Andrej, Antolič Jožef, Terbulec Franc, Irgolič Fric,
Kureš Franc, Kolarič Martin, Vajda Alojzij, Bračič Jurij, Štumberger Anton, Toš Tomaž, Žunkovič Janko, Koletnik Jakob, Lešnik Friderik,
Dovečar Tomaž,
Beranič Franc,
Horvat Franc, Horvat Jože,
Veršič Ivan, Tomažič Jožef, Ravšl Jožef,
Turk Anton,
Rašl Mihael, Špendija Franc, Kosi Franc,
Trčko Franc, Kumar Franc, Kukovič Jakob, Ivančič Jožef, Simonič Vinko, Budigam Ivan, Tušek Rudolf,
Alt Anton,
Bračič Tomaž, Tomažič Jurij, Bedrač Jurij,
Škof Janez,
Toplak Franc, Tomažič Ivan, Urbančič Ignac, Zelenik Franc, Horvat Andrej, Cuš Anton,
Ziher Franc, Murkovič Tomaž, Cesnik Martin, .Vraz Avgust,
XXVI. Prevalje
(sresko načelstvo);
A. Izvoljeni narodni poslanec:
Ing. Pahernik Franjo, posestnik v Vuhredu.
B. Banski svetovalec: Mravljak Peter, ekonom, Vuhred
C. Predstojniki občin:
1. Brezno
2. Crna
3. Dravograd
4. Gortina
5. Guštanj
6. Janževski hrib-Orlica
7. Kapla
8. Kopriva
9. Kotlje
10. Libeliča
11. Libuče
12. Marnberg
13. Mežica
14. Muta
15. Ojstrica
16. Pernice
17. Prevalje
18. Remšnik
19. Ribnica na Pohorju
20. Sv. Anton na Pohorju
21. Sv. Primož nad Muto
22. Sv. Primož na Pohorju
23. Št. Danijel
24. Tolsti vrh
25. Trbonje
26. Vuhred
27. Vuzenica
28. Zg. Vižinga
Čas Maks,
Geršak Janez,
Kajzer Gvidon, Hribernik Frauc. Šuler Franc,
Kac Josip,
Strablek Josip,
Fortin Franc,
Petrič Ivan,
Saberčnik Martin, Gradišnik Peter, Wrentschur Siegbert, Breznik Franc, Peternuš Ivan, Preglav Simon,
Kranjc Jože,
Lahovnik Franc, Pokršnik Pavel, Witzman Franc, Vinšek Martin,
Lapan Ivan,
Strasser Alojzij, Šumnik Andrej, Jamšek Robert, Lužnic Friderik, ing. Pahernik Franjo, Mravljak Josip,
Palko Miha.
XXVII. Radovljica
(sresko načelstvo):
A. Izvoljeni narodni poslanec:
Mohorič Ivan, generalni tajnik zbornice za trgovmo, obrt in industrijo v Ljubljani.
B. Banska svetovalca;
Lavtižar Josip, trgovec, Kranjska gora (za srez Radovljica).
Dr. O b r a n r ' Maks, tajnik K. I. D. Jesenice (za mesto Jesenice).
C. Predstojniki občin:
1. Begunje
2. Bled
Dobida Ivan, pos. v Zagošah 28, dr. de Gleria Jožef, zdravnik, Grad štev. 123.
3. Boh. Bistrica Mavrič Franc, pos. in gost., Boh. Bi-
strica 20,
4. Brezaica	Bizjak Ivan, pos., Moste,
5. Dovje	Klančnik Gregor, pos., Mojstrana 62,
6. Gorje	Kunstelj Jakob, trg., Zg.	Gorje 35,
7. Jesenice	Žabkar Jožef, lekarnar,	Jesenice,
8. Kamna gorica Varel Jakob, pos., Kamna gorica 27,
9. Koroška BelaErlali Ivan, pos. in tov. del. Kor, Bela
štev. 2,
10. Kranjska gora
11. Kropa
12. Lancovo
13. Lesce
14. Leše
15. Ljubno
16. Mošnje
17. Ovšiše
18. Predtrg
19. Radovljica
20. Rateče-Planica
21. Rrbno
22. Srednia vas
Lavtižar Josip, pos. in trg., Kr. Gora štev. 27,
Petrač Franc, pos., Kropa 73,
Mulej Jožef, pos. in gost., Sp. Lipnica štev. 27,
Ažman Ivan, pos., Hraše, 20,
Bohinjec Anton, pos., Leše 13, Ambrožič Josip, pos., Ljubno,
Tonejc Valentin, pos., Sp. Otok 2, Pogačnik Franc, pos. in kolar. Dobrava Pogačar Ivan, pos., Predtrg, dr. Dobravec Ivan, odvet., Radovljica, Pitnbah Josip, pos., Rateče 4,
Kumrdej Valentin, pos., Ribno 14, Sodja Jožef, pos., Češnjica 46.
Dr
Dr.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
25.
26. 27.
Galavabuka
Kozjak
Legen
Mislinje
Otiški vrh
Pameče
Podgorje
Razbor
Sele
a.XVIII. Slovenjgradec
(sresko načelstvo):
A. Izvoljeni narodni poslanec:
V o š n j a k Bogomil, min. v pok. v Beogradu.
B. Banski svetovalec:
Bratkovič Alojzij, odvetnik in župan, Slovenjgradec.
C. Predstojniki občin:
Mrzelj Aleš, pos. v Galavabuki,
Blažič Franc, pos., Kozjak,
Konečnik Anton, pos., Legen, Koprivnikar Ivan, pos., Mislinje,
Sirnik Peter, pos., Otiški vrh,
Pogač Luka, pos., Pameče,
Rogina Anton, pos., Podgorje,
Knez Ivan, pos-, Razbor,
Hovnik Ivan, pos., Sele,
Slovenjgradec dr-Bratkovks Alojzij, odvetnik, Slovenjgradec,
Spod. Dolič Pačnik Vinko, pos., Spod. Dolič,
Stari trg Šalamon Simon, šol. upravitelj v p., Stari trg,
Sv. Andraž
pri Velenju Zabukovnik Franc, pos., Št. Andraž,
Sv. Florijan
pri Šoštanju Vrabič Jožef, pos., Sv. Florijan,
Sv. Ilj pri
Velenju Urozel Matevž, pos., Št. Ilj pri Velenju, Sv. Janž pri Gnamuš Franc, pos., Št. Janž pri Dra-Dravogradu	vogradu,
Sv. Janž na Lešnik Jakob, pos., Sv. Janž pri Vinski Vinski gori	gori,
Sv. Martin Sotel Ferdo, pos., Šmartno.
Sv. Miklavž	’
pri Bodrižu Navršnik Franc, pos-, Šmiklavž,
Sv. Vid nad
Valdekom Meh Jožef, pos., Št. Vid nad Vakiekom, Škale	Oštir Ivan, pos., škale,
šoštanj-mestodr. Mayer Fran, odvetnik, Šoštanj,
Št. Ilj pod
Jaš Jakob, pos., št Ilj pod Turjakom,
Turjakom
Šoštanj.
okolica
Topolšica
Velenje
Vrhe
Novak Anton, pos., Šoštanj, Kotnik Gašper, pos., Topolšica, Lempel Martin, pos-, Velenje, Brezovnik Miha, pos, Vrhe.
XXIX. Šmarje pri Jelšah
(sresko načelstvo):
A. Izvoljeni narodni poslanec:
Spl n d 1 e r Vekoslav, novinar v Mariboru.
B.	Banski svetovalec:
Gajšek Florijan, gost. in župan, Loka pri Žusmu.
C. Predstojniki občin:
1. Brestovec	Cverlin Franc,
2. Buče	Golič Franc,
3. Crmožiše	Letonja Filip,
4. Dobje	Guček Martin,
5. Dobrina	Orlač Jožef,
6: Donačka gora	Vodušek Janez,
7. Drensko Rebro	Lupše Ivan,
8. Gorjane	Škerbec Edmund,
9. Imeno	Drofenik Franc,
10. Kočice	Fric Jakob,
11. Koprivnica	Vehovar Ivan,
12. Kostrivnica	Tadina Jožef,
13. Kozje	dr. Kolar Franc,
14. Križe	Sotošek Franc,
15. Lastnic	Juričan Franc,
16. Lemberg	Mernik Ivan,
17. Loke pri Planini	Lončarič Anton,
18. Nadole	Mesarič Franc,
19. Nezbiše	Kužner Filip,
20. Ni m no	Zbil Matevž,
21. Slatina-Rogaška okol.	Verk Ivan,
22. Šmarje - okolica	Skale Miha,
23. Pilštajn	Regvat Ivan,
24. Planinska vas	Perčič Josip,
25. Plat	Fink Ivan,
26. Podčetrtek	Jurše Lovro,
27. Podsreda	Jerci Franc,
28. Ponikva	Štor Anton,
29. Presečno	Tržan Franc,
30. Prevorje	Mastnak Franc,
31. Rajnkovec	Roškar Janez.
32. Rogatec	Geiser Ivan,
33. Rogaška Slatina - zdra-	
vilišče	Šentjurc Stanka
34. Roginska gorca	Slivnik Maks,
35. Sedlarjevo	Jakopina Anton,
36. Sladka gora	Nunčič Franc,
37. Slivnica	Lesjak Jurij,
38. Sopote	Kosi Tomaž,
39. Sp. Sečeva	Pulko Jernei
40. Stoperce	Jerič Vincenc,
4.1. Sv. Ema	Murko Janez,
42. Sv. Florijan - Rogatec	Cajzek Štefan,
43. Sv. Katarina	Kosi Anton,
44. Sv. Mohor	Kralj Vinko,
45. Sv. Peter na Medv. selu	Debelak Simon,
46. Sv. Peter pod sv. gorami Planinc Ivan,	
47. Sv. Rok ob Sotlj	Fric Štefan,
48. Sv. Štefan	Pungeršek Karl,
49. Sv. Trojica	Hernaus Janko,
50. Sv. Vid pri Planini	Jazbinšek Ivan,
51. Sv. Vid pri Grobelnem	Metličar Valentin,
52. Šmarje pri Jelšah - trg Štamberger Franc,	
53. Tekačeva	Ogrizek Mirko,
54. Tinsko	Krašovec Valentin,
55. Verače	Plevnik Anton,
56. Veternik	Prešičelc Franc,
57. Virštajn	Stukl Anton,
58. Zagorje	Romih Ignac,
59. Zdole	Bovha Jožef,
60. Zibika	Leber Tomaž,
61. Žetale	Pulko Anton,
62. Zusem	Gajšek Florijan.
611.
Narodna banka kraljevine Jugoslavije.
Ker so se pojavili ponarejeni bankovci po 1000'— dinarjev, je izdal gospod minister za finance v soglasju z Narodno banko pod štev. 135.600 z dne 4. decembra tega leta sledeči
odlok:
»Narodna banka sme počenši z 21. decembrom t. 1. pregledati bankovce po 1000-— dinarjev radi ugotovitve, če so bankovci pravilni, s tem da natisne nanje rozeto, ta pregled pa izvrši do vključno konca meseca februarja 1932.
Bankovci po 1000'— dinarjev, ki se ne izroče v omenjenem roku Narodni banki radi pregleda in natisa rozete, nehajo biti od 1. marca 1932. dalje obvezno zakonito plačilno sredstvo v zasebnem prometu.«
V smislu gornjega odloka g. ministra za finance objavlja Narodna banka kraljevine Jugoslavije, da bo pregledala od 21. decembra lega leta pa do vključno konca meseca februarja 1932. vse bankovce po 1000. dinarjev stalne izdaje z dne 30. novembra 1920. radi ugotovitve, če so bankovci pravilni.
Pri pregledu bodo Narodna banka in njene podruž- . nice zamenjavale predložene bankovce z bankovci istega tipa, ki bodo imeli natisnjene krožne rozete, kojih opis je sledeči:
Na licu bankovca je natisnjena v sredi krožna rozeta s premerom 7 Vi cm, ki je navpično navzgor in navzdol podaljšana s čipkastim trakom, širokim 3Vt cm.
Krožna rozeta ima pet koncentričnih polj. Centralno krožno polje premera ima glavo Karadjordje z lo-vorjevim vencem v ozadju. V drugem krožnem polju je okoli lika Karadjordje (premer tega polja je 34 mm) napjs: Narodna banka kraljevine Jugoslavije.
Natisnjena rozeta ima pet barv, in sicer je gornji del traka rumene, gornji del krožnega dela rozete zelene, ostali del krožnega dela rozete modre, razen spodnjega dela, ki je vijolčaste, spodnji del traka pa rdeče barve. Barvo so vodoravno in se prelivajo druga v drugo.
Bankovci po 1000 dinarjev stalne izdaje z dne 30. novembra 1920., ki se ne predlože do konca februarja 1932. in ne zamenjajo z bankovci istega tipa z natisnjeno rozeto, niso počenši s 1. marcem 1932. v zasebnem prometu več obvezno zakonito plačilno sredstvo, pač pa jih bo Narodna banka še naprej sprejemala radi zamenjave.
Štev. 152.484.
Narodna banka kraljevine Jugoslavije.
Izdaja kraljevska banska oprava Dravske banovine; njen predstavnik In odgovorni urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga; Tiskarna iMfirku« ■ IduLdiaaii njen predstavnik; Otmar filihAlek s Ljubljani.