Aj '7f /j / /kji Primorski nevmk Poštnina plačana v gotovini •. Abb. postale I gruppo 1^6113 VU lLT Leto XXIX. Št. 152 (8554) TRST, nedelja, 1. julija 1973 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni ((Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi Obračun srečanj Delegacija Slovenske kulturno - gospodarske zveze se je pred volitvami sestala z delegacijami deželnih odborov vseh strank ustavnega loka v Furlaniji - Julijski krajini. Sama srečanja ne pomenijo v tem času nekaj izjemnega v našem političnem življenju. Posebno ne srečanje s strankami, v katere so Slovenci vključeni ali celo s slovensko stranko. Dialog med strankami, ki so v povojnem času imele odklonilen odnos do Slovencev in Slovenci samimi, se je začel takrat, ko so te stranke po reviziji teh stališč začele premagovati predsodke in se u-sposabljati za pozitivnejšo politiko do naše skupnosti. Tak dialog se je razvijal in se razvija v zbornicah krajevnih izvoljenih organov, v deželnem svetu, v raznih odborih in komisijah, med strankami samimi, med strankami in slovenskimi organizacijami ter med strankami in političnimi organizacijami matičnega naroda. Sama SKGZ se je s tržaškimi vodstvi nekaterih strank sestala že pred prvimi deželnimi volitvami 1964. leta, podobna srečanja je ponovila tudi lani, le da jih je takrat razširila na Goriško. Predstavniki slovenskih organizacij v Benečiji so se prav tako lani sestali s predstavniki vodstev strank v Vidmu. Torej nič izjemnega v teh obiskih, toda koristni in potrebna so bili. Predvsem so vse stranke brez izjeme ponovno potrdile načelo, da so enakopravnost in varstvo slovenske narodnostne skupnosti problem demokracije. Torej nič več izključnega vezanja položaja naše skupnosti z željo po dobrih sosedskih odnosih, in nič več nemogočih trditev, da je večinski narod na nekaterih sektorjih zapostavljen v primerjavi z manjšino. Tako postajajo vprašanja naše skupnosti za vse politične komponente ustavnega loka notranje -politična zadeva, kljub temu, da obseg pravic, ki jih uživa manjšina, ne more ostati brez vpliva na meddržavne odnose med obema mejnima državEv-m$ in mejnimi področji. Lahko tudi trdimo, da se vedno bolj utrjuje načelo, da mora manjšina zaradi svoje šibkosti uživati določene privilegije, če naj postane kot skupnost in njeni pripadniki dejansko enakopravni v družbi. če dodamo še odklanjanje asimilacije in trditve, da predstavlja manjšina obogatitev celotne družbene skupnosti, kar je bilo že leta nazaj večkrat poudarjeno, potem je bilo v načelnem pogledu opravljeno nekaj poti. Seveda je pot od načel do njihovih uresničitev dolga. Načela morajo skozi sita trdoživih predsodkov najrazličnejših vrst, še globoko zakoreninjenih prepričanj in trenutnih strankarskih interesov pre-dno se uresničijo v dejanja, če se uresničijo. V določenih stvareh so ta sita še tako gosta, da načela ostajajo deklaracija. Naj navedemo dva ključna primera, ob katerih preizkušamo stopnjo razumevanja političnih ljudi in strank, oziroma, če ostanemo pri prispodobi, preizkušamo, kako gosta sita uporabljajo. Gre za zakonske ukrepe v prid Slovencev in odnos do Beneških Slovencev. Moramo ugotoviti, da pri nekaterih strankah, predvsem pri krščanski demokraciji, ni pripravljenosti, da bi korenito in v kratkem času z učinkovitimi zakoni prišli Slovenci do temeljnih pravic. Pravijo, da so za globalno rešitev, ki naj se izvaja postopno in so proti globalnemu zakonu. Po eni strani zaradi tega, ker da še ni dozorelo to stališče pri volivcih italijanske narodnosti, po drugi strani pa da so v praksi bolj učinkovite •. določbe v posameznih sektorskih zakonih, kakor v enem samem zakonu. Beneška Slovenija! To uvelo cvetko, ki ji je treba zrahljati zemljo in jo zalivati, da bi Se okrepila, se trudijo, da bi Primerjali s posušeno cvetico spominske knjige, ki bi jo stara devica rada obudila k življenju. Kako naj se ob tem obnašamo? Ali naj zamahnemo z roko, češ, saj smo rekli, da je vse zaman in naj se zato Slovenci zabubimo sami vase in se do vseh drugih obnašamo kot do sovražnikov? Ali naj čakamo korenitih sprememb v družbi, ki bi nam zagotovile enakopravnost in bi se danes zopet obnašali do vseh tistih, ki nas ne razumejo, kot do sovražnikov? So bili časi, ko ni bdlo druge izbire. Toda tudi načela konec koncev nekaj veljajo, saj je bilo v njihovem imenu doslej le nekaj storjenega. Danes imamo koga prepričevati, imamo komu govoriti. In tu ne gre pozabiti, da so vse stranke z naklonjenostjo in zanimanjem sprejele delegacijo SKGZ, kljub temu, da večina ni imela nobenega neposrednega volilnega interesa, da to storijo, morda prav nasprotno. Naša akcija bo morala v več smeri: trdno vztrajati v zahtevi, da se naše pravice priznajo v celoti in povsod, koder bivamo Slovenci. Druga smer je sistematično in vztrajno razčiščevanje pojmov na tistih področjih, ki nas ločujejo. V ta namen so nadaljnja srečanja SKGZ s strankami v načelu dogovorjena. Druge organizacije in stranke imajo drugačne prilike, da tako razčiščevalno delo opravljajo. Tretja smer je stalno in takojšnje obveščanje vseh tistih, ki se bavijo z javnimi zadeva-mi, predvsem predstavnikov raznih strank o mnenju Slovencev do raznih stališč, pojavov, sklepov in ukrepov, ki neposredno zadevajo slovenske interese. V tem pogledu bo treba temeljito proučiti kako dopolniti današnji obseg obveščanja. četrta smer bo utrjevanje enotnih pogledov vseh Slovencev ne glede na politično stranko in ideologijo glede razreševanja naših problemov, ki bo morala priti do izraza v obnovitvi akcijske enotnosti, ki so jo prekinile volilne kampanje, ki so si na Tržaškem sledile v polletnem zaporedju. Peta smer bo morala biti o-krepljena dejavnost beneško-slovenskega narodnostnega življenja, predvsem kulturnega, če se že tako poudarja pripravljenost, da ne bo tam o-vtrana tovrstna dejavnost, bomo morali bolj odločno In javno razkrivati vse pritiske, ki jih za beneške Slovence izvaja oblast raznih stopenj, vključno tudi cerkvena. Da ne bo napačnih predstav, velja, kar je bilo doslej povedano v naj večji meri za stranke, ki niso imele v svoji sredini Slovencev ali imajo danes le posameznike in še to morda ne vse. Gre v prvi vrsti za krščansko demokracijo, za socialdemokrate, za republikance in liberalce. Razgovori s KPI, socialisti in, razumljivo s Slovensko skupnostjo, so tekli po drugačnih tirih in je bil govor v prvi vrsti, kaj storiti, da se uresničijo cilji, ki so sl glede naših pravic zelo blizu. Na koncu ni mogoče mimo zelo važnega srečanja delegacije SKGZ z generalnim tajnikom socialistične stranke De Martinom. To srečanje ni spadalo v splošni okvir obiskov, saj se je razgovor z deželnim vodstvom Socialistične stranke vršil deset dni prej. Potrebo po tem srečanju je ponudila politična situacija v državi, ki je nastala ob kongresu KD, ki je sklenil, da je treba sestaviti levosredinsko vlado. De Martino je prišel v našo deželo prav takrat, ko je socialistična stranka postala na državni ravni protagonist prve vrste, in kot sekretar pa prva oseba v pogajanjih za novo vlado. Njegova obveznost, ki jo je Izrekel na zborovanju, da bo socialistična stranka postavila zakonsko zaščito Slovencev kot eno izmed ključnih vprašanj pri pogajanju za novo vlado in njen program, je za našo skupnost izredno pomembna. , Vsekakor so dnevi, ld jih živimo zelo pomembni za bliž- njo bodočnost celotne družbe in naše narodnostne skupnosti. Razgovarjajo se o novi osrednji in deželni vladi in njunih programih. V namenih je, da naj bi bila osrednja vlada tako trdna, da bi nemoteno lahko delovala do novih volitev, torej štiri leta. Tudi deželna vlada je bila doslej dovolj stabilna in ni izključeno, da bi ob pedoonih okoliščinah lahko vzdržala pet let. Naša narodnostna skupnost in njene organizacije ne morejo biti odsotne od tega dogajanja. Biti morajo tvorno in kvalificirano prisotne. BORIS RACE Waldh«im v Ženevi ŽENEVA, 30. — Generalni tajnik OZN Kurt IValdheim je dospel danes v Ženevo, kjer bo predsedoval otvoritveni seji zasedanja gospodarskega in družbenega sveta svetovne organizacije. V švicarskem mestu se bo IValdheim udeležil tudi odprtja novega sedeža OZN, v torek pa bo odšel v Helsinke, kjer bo navzoč na prvi seji konference o evropski varnosti in sodelovanju. TRETJI DAN POGAJANJ MED RUMORJEM IN DELEGACIJAMI KD, PSI, PSDI IN PRI Ugodno zaključeni pogovori o programu nove vlade levosredinske koalicije Sinočnji sestanek se je končal ob 00.30 - V sredo seja centralnega komiteja PSI, ki bo odločal o doseženem sporazumu in o udeležbi v vladi RIM, 30. — Pogovori med pooblaščenim predsednikom vlade Rumorjem in delegacijami štirih strank leve sredine o programu nove vlade, so se nocoj ob 24.30 ugodno zaključili. Prva je zapustila sejno dvorano delegacija republikancev. Tajnik La Malfa je izjavil: «Smo končali in smo končali dobro«. Tajnik socialistične stranke De Martino pa je dejal časnikarjem: «V skladu z napotili vodilnih teles PSI smo zaključili pogajanja, ki se nanašajo na program nove vlade. Seda! moramo biti še obveščeni o predlogih pooblaščenega predsednika glede sestave nove vlade. O tem bomo govorili na seji osrednjega vodstva, ki se ho sestalo v ponedeljek in končno na seji centralnega komiteja PSI, ki bo v sreda in na katerem bomo sklepali o posredni ali neposredni udeležbi PSI v vladi«. Rumor je danes začel pogo- vore najprej s tajniki štirih strank leve sredine. Sestanek, ki bi moral biti kratek, se je precej zavlekel. tako da je bil plenarni sestanek štirih delegacij s pooblaščenim predsednikom pred kosilom zelo kratek. Toda po 18. uri so se na Viminalu ponovno sestali Ta sestanek je trajal pozno v noč Po današnjih izjavah predstavnikov prizadetih strank je razvidno, da bo že to noč prišlo do sporazuma glede vladnega programa in osnovnih točk, o katerih so v teh dneh najdlje razpravljali in ki se nanašajo r.a boj proti fašizmu, za nujna gospodarska in socialna vprašanja. na odnose s sindikati, na kočljivo vprašanje policijskega pri- POLOŽAJ V DRŽAVI JE SKORAJ POVSEM NORMALEN NEUSPELI VOJAŠKI UDAR V ČILU OKREPIL ALLENDEJEVO KOALICIJO Uporniški tank pred predsedniško palačo v Santiagu med petkovim neuspelim poskusom vojaškega udara pora, ki mu socialisti odločno nasprotujejo, na vprašanje ureditve radiotelevizijske službe in sploh javnega obveščanja ,o čemer so še posebno včeraj ir; danes dolgo časa govorili. To so samo nekatere točke, katerim je treba dodati še mnoge druge, ki zadevajo obče politično in gospodarsko življenje v državi, ter njen splošni napredek. Po dopoldanskih pogovorih je tajnik PSDI Orlandi dejal časnikarjem, da so na sestanku štirih tajnikov strank z Rumorjem izrecno poudarili, da bo treba že danes določiti program nove vlade. Po drugi strani je tudi tajnik republikancev La Malfa poudaril, da pričakuje, da bodo nocoj sklenili dogovor o vladnem programu, kar je potrdil tudi načelnik poslanske skupine krščanske demokracije Piccoli, ki je dejal časnikarjem, da bodo nocoj določili programsko platformo nove vlade. Končno je o tem spregovoril tudi tajnik PSI De Martino, ki je na zadevna časnikarska vprašanja povedal, da se pogovori nadaljujejo, da pa bodo nocoj zaključili del pogovorov, ki se nanašajo na vladni program. Vse te izjave potrjujejo, da nocoj ne bodo končali pogovorov, dokler se ne bodo dogovorili glede vladnega programa. To pa še ne pomeni, da bo nocoj sestavljena tudi vlada. O vladnem programu in doseženem sporazumu bodo morala odločati vodstva posameznih strank. Zato so socialisti sklicali za ponedeljek sejo osrednjega vodstva stranke, na kateri bodo gotovo določili sejo centralnega komiteja, ki naj bi bila v sredo. Centralni komite pa bo imel dokončno besedo glede posredne ali neposredne udeležbe socialistov v vladi. Kot poročajo iz Rima se bo v torek sestalo tudi osrednje vodstvo socialdemokratov. Sporedno s pogovori pri Ru-morju so danes delale nekatere komisije strokovnjakov. Tako je komisija, ki se je ukvarjala z vprašanjem univerzitetne preobrazbe končala delo in bo izročila svoje izsledke pooblaščenemu predsedniku vlade. Kot je izjavil časnikarjem član komisije poslanec Ariosto, ni bilo težko najti sporazum, razen nekaterih nebistvenih pridržkov, ki jih bodo posamezne delegacije gotovo umaknile na skupnem sestanku. Zanimiva je tudi izjava, ki jo je dal namestnik tajnika Mosca o vprašanju dnevnega tiska. Povedal je časnikarjem, da so se med pogovori sporazumeli o finančnih ukrepih za pomoč dnevnikom, ki se sklicujejo na že sestavljene predloge, med katerimi je tudi načrt, ki ga je predložil poslanec Piccoli za pomoč časnikom v deželnem okviru. Mosca .je tudi izjavil, da bodo ustanovili posebno preiskovalno komisijo, ki se bo ukvarjala z vprašanjem koncentracije dnevnega tiska in bo morala sestaviti pdročilo v roku treh mesecev. Dodal je, (Ja se sedaj predstavniki štirih strank pogovarjajo, ali bi finančne ukrepe takoj sprejeli, ali pa bi počakali, da bo komisija zaključila svoje delo. Mosca je časnikarjem tudi povedal, da se bodo tajniki štirih strank ponovno sestali v ponedeljek z Rumorjem, da proučijo in se dokončno dogovorijo o tistih točkah, ki bodo ostale po nocojšnjem dogovoru o programu še odprte. VARŠAVA. 30. — Predsednik Iraka Ahmed Hassan Al Bakr je zaključil danes štiridi' obisk na Poljskem, skem letališču so se oc gosta poslovili poljski prt. Jablomski, predsednik vlade roszewicz in drugi člani poljs. vlade. Ceausescu končal obisk v Zah. Nemčiji BONN, 30. — Po zaključku u-radnega obiska v Zahodni Nemčiji se je romunski predsednik Ceausescu vrnil z letalom v domovino. Ceausescu se je štiri dhi razgovarjal s kanclerjem Brandtom in drugimi zahodnonemškimi voditelji. •iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirMmifiiiuiMiiiiimmiiiiiiiiiiHiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiuiiniiu PO OVREDNOTENJU ZAHODNONEMŠKE VALUTE Marka barometer evropskih valut v V Švici napovedujejo odpira čilski ustavni sistem«. Sicer pa nekateri opazovalci meni ;n. da bi morali podobno izjavo objaviti nekaj ur prej. ko je bil poskus udara še v teku. Ameriški kongres ponovno zahteval prekinitev bombardiranja Kambodže Po 15. avgustu Nixon ne bo smel ukazati novih letalskih akcij proti kamboškemu ozemlju brez izrecnega pooblastila parlamenta WASHINGTON, 30. - Po predstavniški zbornici je tudi senat odobril spreminjevalni predlog finančnega zakona o proračunu, ki določa, da se mora do 15. avgusta prenehati ameriško bombardiranje v Kambodži. Za a-mandma je glasovalo 63 senatorjev, proti pa 26. Gre za kompromisno rešitev, ki naj bi omogočala, da bi se izognili frontalnemu spopadu med Belo hišo in parlamentom. Senat je namreč pred dnevi odobril amandma, ki je predvideval takojšnjo prekinitev bombnih napadov na kam-boško ozemlje, vendar pa je Nixon postavil veto in s tem preprečil, da bi postal zakon pol-nomočen. Istočasno pa je Bela hiša predlagala kompromis, po katerem naj bi parlament pooblastil Nixona, da nadaljuje bombardiranje Kambodže do 15. avgusta. Bela hiša namreč pričakuje, da bo do tega datuma stopilo tudi v Kambodži v veljavo premirje, tako da bi letalske akcije ne bile več potrebne. Vsekakor pa kompromis s parlamentom predvideva, da Nixon po 15. avgustu ne bo mogel ukazati novih bombnih napadov na Kambodžo, če ne bo prejel izrecnega pooblastila od predstavniške zbornice in senata. Kompromisni sporazum med Belo hišo in parlamentom že zaskrblja kamboški kolaboracioni-stični režim, ki je spričo naraščajočega pritiska Sihanukovih partizanov v čedalje večjih težavah ter se lahko ohrani na o-blasti samo z masovno ameriško vojaško in gospodarsko pomočjo. Glasnik režima v Phnom Penhu je že danes izjavil, da se bo moralo ameriško bombardiranje nadaljevati tudi po 15. avgustu, »če se severni Vietnamci ne bodo umaknili iz Kambodže*. Phnom Penh namreč vztraja na propagandni trditvi, da v državi sploh ni partizanov, pač pa naj bi šlo le za severne Vietnamce, glede katerih pa ni jasno, kaj naj bi iskali v Kambodži. Vsekakor pa se ameriško bombardiranje kamboškega ozemlja intenzivno nadaljuje. Prav ameriško letalstvo je omogočilo, da so vladne čete ponovno zavzele važno mestece Prek Kdam, iz katerega so včeraj zbežale pred partizanskim napadom. Mestece je ogromne strateške važnosti, ker leži na križišču treh najvažnejših državnih cest, ki peljejo v prestolnico Phnom Penh. Američani so mesto intenzivno bombardirali ter prisilili partizane k umiku, tako da so se vlad- ne sile lahko brez boja vrnile na izgubljene položaje. Sadat in Gcdafi o združitvi med Egiptom in Libijo KAIRO, 30. — Predsednik E-gipta in Libije Sadat in Gedafi sta se danes v Kairu srečala s člani ljudske skupščine, s katerimi sta tri ure razpravljala o načrtu za združitev obeh držav. Istočasno pa so se v Kairu sestali zunanji ministri treh držav članic federacije arabskih republik — Egipta, Sirije in Libije — ki bodo razpravljali o mednarodnem položaju, o odnosih med a-rabskimi državami in o razvoju bližnjevzhodne krize. Med argumenti pogovorov je tudi konferenca na vrhu neuvrščenih držav, ki bo septembra v Alžiru. PEKING, 30. — Kitajski ministrski predsednik Čuenlaj je sprejel sinoči ameriškega bančnika Davida Rockefellerja, ki se mudi na obisku v Pekingu na povabilo kitajskega ljudskega zavoda za zunanje zadeve. je že danes na valutni borzi pri prodaji ovrednotil za toliko, za kolikor se je včeraj uradno ovrednotila zahodnonemška marka. Poudarjajo tudi, da ni izključeno, da bodo morale švicarske oblasti kmalu uradno ovrednotiti svojo valuto, če ne bodo hotele, da se bo špekulacijski kapital vrgel na švicarski frank, ki je poleg zahodnonemške marke najbolj iskana valuta špekulantov. Tudi v Franciji, kjer so včeraj zelo mirno sprejeli povšanje vrednosti zahodnonemške marke, položaj ni tako miren in se že govori, da bo moral francoski frank povišati svojo vrednost. Te govorice je danes sicer minister za finance D’Estaing odločno zanikal, povedal pa je, da bo na prihodnji seji vlade predlagal vrsto ukrepov za boj proti inflaciji. V veliki zadregi so se znašli danes italijanski turisti, ki so po tovali v Zahodno Nemčijo in ki si niso do včeraj poskrbeli zahodnonemške valute. V menjalnicah ACI na mejnih prehodih jim niso hoteli menjati lir v zahodnonemško marko, ker še niso dobili novega tečaja. Italijanski menjalni uradi na mejnih prehodih kupujejo zahodnonemško valuto po stari ceni 225 lir za marko. Kljub temu pa so marko v nekaterih menjalnicah v Italiji danes menjali že po 235 - 240 lir. V Zahodni Nemčiji pa hočejo kar 247 do 250 lir za marko. Kot torej vidimo je vrednost lire, z ovrednotenjem marke ponovno padla. Ulbricht 80-letnik BERLIN, 30. - VValter Ulbricht, predsednik državnega sveta nemške demokratične republike, je praznoval danes 80. rojstni dan. Ob tej priložnosti sta mu vlada in CK vzhodnonemške partije sklenila podeliti »veliko zvezdo prijateljstva med narodi* za njegove zasluge do države, do mednarodnega sožitja in miru. Iz številnih držav so poslali Ulbrichtu brzojavne čestitke. Sovjetska zveza mu .je podelila odličje »prijatelj-stva med narodi* za njegovo privrženost načelom marksizma - leninizma. Titova brzojavka Allendeju BEOGRAD, 30. — Jugoslovanski predsednik Tito je poslal čilskemu predsedniku Allendeju brzojavko, v kateri izraža »zadovoljstvo jugoslovanskih narodov zaradi zmage nad protirevolucionarnimi silami*. Potem ko izraža ogorčenje zaradi poskusa, da bi strmoglavili zakonito čilsko vlado, Tito v svoji brzojavki ugotavlja, da pomeni poskus vojaškega udara «ne samo napad na družbeni sistem in neodvisno politiko Čila. pač pa tudi napad proti svobodi, neodvisnosti in proti naprednim silam vsega sveta.* TRŽAŠKI DNEVNIK 1. julija 1973 OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA S pismeno nalogo iz slovenščine jutri začetek zrelostnih izpitov Seznam dijakov, ki so uspešno zaključili šolanje na srednji šoli - Veliko maturo dela 91 dijakov Jutri ob 8.30, s pismeno nalogo v slovenščini, se bodo začeli zrelostni izpiti, ali velika matura, na slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu, kjer opravljajo zrelostne izpite tudi dijaki slovenskih višjih srednjih šol iz Gorice. Letos opravlja zrelostne izpite na slovenskih šolah skupno 91 kandidatov, od teh 7 iz Gorice, in sicer 12 na klasičnem liceju (4 iz Gorice), 25 na znanstvenem liceju, 23 na učiteljišču t3 iz Gorice) in 31 na trgovskem tehničnem zavodu. Predsednik izpitne komis:je na klasičnem liceju je prof. dr. Martin Jevnikar, na znanstvenem liceju prof. Božo Radovič, na učiteljišču prof. Franc Pisani, na trgovskem tehničnem zavodu prof. ksij Lokar. Vsem maturantom ' da bi uspešno opravili iz- :ih šolah so se te dni ljučni izpiti in so že di. Objavljamo seznam so uspešno zaključili šo-srednji šoli. iKOB Ka Briščik, Milan Bufon, Da-Krebelj, Vera Krevatin, Kseni-* Dobrila, Darko Družina, Renato Furlan, Walter Grudina, Aleksander Koren, Klavdij Lorenzetti, Bruna Mahne, Sonja Marži, Mariza Nabergoj, Ivo Starc, Dan lo Gabrovec, Gracijela Nabergoj, Pavel Ota, Darij Miloš Palčič, Suzana Pertot, Marina Požar, Darij Rakar, Jasna Rodošek, Lidija Rupel, Helena Si-sti, Rozana Slavec, Walter Švara, Edi Vecchiet, Sonja Vegliach, Aleksander Volk. Iztok Žerjal, Cvetka Zuoančič - Borca. SV. IVAN Davorin Daneu, Aleksander Ma-zucca, Ivan Sanna, Marko Šuligoj, Miriam Biecar, Katja Daniel’, Stela Hrvatin, Irena Poropat, Rosana Purger, Neva Regent, Elvijana Štoka, Danijel Gomizel, Marko Kan-dut, Davorin Križmančič, Sergij Parovel, Robert Pescatori, Renzo Počkar, Egon Samec, Lucijana Pu-rič, Vesna Sossi, Danilo Slokar, Franko Šuman, Davor Zupančič, Ivijana Bembič, Damjana Brzzi, Ingrid Carli, Eva Fičur, Marija Lozej, Silva Mevlja, Gabrijela Milič, Adrijana Milkovič, Anamarija Pahor. KATINARA Fabij Ciocchi, Nadja Ciocchi, A-namarija Glavina, Damjana Merlak. ROJAN Fabij Bertini, Pavel Brecelj, A-leksander Ferluga, Jurii Krečič, Robert Saražin, Pavel Sardi, Ivo Susič, Aleksandra Don, Sonja Jazbec, Aleksander Udovič, Lorela Valenčič, Vivijana Zorn. DOLINA Marino Carli, Pavel Jerjan, Wil-ly Ota, Damijan Sancin, Robert Sancin, Davorin Smotlak, Elizabeta Kozlovič, Marija Gracija Andlovič, Mariza Biagi, Patricija Coma-ri, Gracijela Metlika, Nevija Ole-nik, Deana Purger, Ivijana Štrajn, Aldo Bandi, Aleksander Corbatto, Marino Mauri, Sergij Slavec, Robert Smotlak, Friderik Zeriali, Damijana Ota, Patricija Pettirosso, Rosana Pettirosso, Vesna Petaros, Ausonia Prašelj, Gabrijela Zahar. OPČINE Igor Calzi, Igor Carli, Edvard Cebron, Franko Ciuch, Marijan Crevato, Roberto Gojca, Roberto Goruppi, Romeo Malalan, Pavel Škabar, Rudolf Stojkovič, Sonja Carli, Silvana Gulin, Marija Milic, Tea Renar, Bruna Škabar, Tanja Škabar, Suzana Sossi, Elena Vida-li, Ivan Lazar (privatist), Valter Bevilacqua, Peter Bogateč, Edvin Carli, Aleksander Čok, Mario Gri-sonic, Florijan Kralj, Silvo Peroša, Roman Prasel, Pavel Sedmach, A-leksander Žerjav, Gracijela Carli, Anna Ciuk, Nadja Emili, Mirjam Levstik, Sonja Puric, Nevia Žerjal Brescani, Ivan Budin, Giorgio Calzi, Aleksander Danielli, Robert Dor-ti, Milko Malalan, Domenico Pi-stan, Giovanni Sardo, Loredana Bratož, Elizabeta Crismancich, Zdenka Crovatin, Marija Emili, Vladamira Gregori, Verona Gulli, Nadja Škabar, Julijana Sossi, Lo-rella Vazzi. PROSEK Sergij Budin, Diego Starc, Klavdij Trobec, Majda Cossutta, Marina Grillanz, Neva Milic, Rozana Nascig, Silvana Vesnaver, Ana Žigon, Marino Albi, Slavko Bezin, Klavdij Cibic, Drago Gherlani, Ivo Nabergoj Giorgio Puntar, Mariano Rupel, Egon Stocca, Silvan Ter-cich, Valter Ukmar, Marjan Ver-ša, Elizabeta Danieli, Ana Ucmar, Aleksander Cussoli (privatist). KRIŽ Darij Milič, Sandra Gruden, Marija Kostnapfel, Vilma Magania, Anamarija Favi, Vera Tretjak. NABREŽINA Renato Colja, Ivan Gruden, Boris Markovič, Igor Rogelja, Marko Si-billa, Peter Terčon, Edvard V;sen-tin, Karla Ballarini, Nadja Blasi-na, Dragica Colja, Ana Frandoli, Anamarija Gulič, Božica Mokole, Rozana Semez, Milena Širca, Ve-renka Tercelli, Ornella Terčon in Zmaga Trampuž. Dr. Mfllaro zamenjal podprefekta dr. Austrio Podprefekt dr. Alfredo Austria je zaprosi! za upokojitev in jo v teh dneh tudi dosegel. Njegovo mesto bo po nalogu notranjega ministrstva prevzel dr. Emilio Mella-ro. Dr. Austria je prispel v naše mesto leta 1987 kjer je v prvih letih vodil najprej oddelek za splošne zadeve nato pa oddelek za civilne zadeve pri tržaškem vladnem komisariatu. Lani so ga imenovali za podprefekta. Novi podprefekt dr. Mellaro pa je v našem mestu od leta 1965. Sodobni skladatelji na koncertu Tržaškega komornega orkestra V sredo, 4. julija ob 21. uri bo v veliki dvorani Krožka za kulturo in umetnost v Ul. San Carlo 2 koncert Tržaškega komorneaa orkestra pod' votišttfchn 'Tabla' Vidd- lija za letni cikel tVabilo h glasbi». Koncert bo v celoti posvečen sodobnim italijanskim skladateljem. Na tem prvem koncertu bodo z novimi in v Trstu še nepoznanimi deli predstavljeni naslednji štirje avtorji: Salvatore Giovanni Orlando — Triptih; Sebastiano Caltabia-no — Tema in pet variacij; Otel-lo Calbi — Concertino za flavto in godala s solistom Tržačanom Giorgiom Blascom; Alberto Ghi-slanzoni — Sonata za orkester. Koncert na pobudo SAL in C.CA ter s sodelovanjem raznih tržaških ustanov, se vključuje v sodelovanje Tržaškega komornega orkestra z Vsedržavnim sindikatom glasbenikov, kateremu načelujejo omenje- Stavka trgovske stroke Šolske vesti IZREDEN USPEH Tudi včerajšnja stavka trgovskih uslužbencev za novo delovno pogodbo je zabeležila velik uspeh. Mnogo trgovin je bilo zaprtih, pred nekaterimi pa so delavci pi-ketirali, da bi preprečili primere organiziranega stavkokaštva. Na splošno je tudi ta je luui ca siavKa c ni štirje skladatelji. Vstop je prost. | zala čedalje večjo sindikalno stavka doka-za- vzetost trgovske stroke. Propadli so tudi pozivi združenja delodajalcev naj bodo «vse trgovine odprte*. V resnici so ostali odprti le obrati, v katerih dela lastnik s svojimi najožjimi družinskimi člani. (Na sliki: piketiranje pred eno izmed tržaških trgovin). Ravnateljstvo Državnega strokovnega zavoda za industrijo in obrt sporoča, da 24. julija 1973 zapade rok za vpis za šolsko leto 1973 - 1974. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure. (Ul. Frausin 12, 11. nadstropje). Ravnateljstvo Državne srednje šole »Ivan Cankar* sporoča, da 24. julija 1973 zapade rok za vpis za šolsko leto 1973 - 1974. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure. Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja »France Prešeren* v Trstu, Ul. Guardiella 13/1, sporoča, da dne 24. julija 1973 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1973/74. Proš nje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure. Ravnateljstvo državnega učiteljišča Anton Mat tin Slomšek v Trstu, Ul. Caravaggio 4, sporoča, da 24. julija 1973 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1973-74. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure. »Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda »Žiga Zoiz* v Trstu, Vrdelska cesta 13/2, sporoča, da 25. julija 1973 ob 12. uri zapade rok za vpis v šolsko leto 1973/74. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od IC. do 12. ure.» •llllllilllllliliillllllllii,,Mi,lli,lllllll„l,i„i„ii,mi,iiil,l,llll„l,ll„„lil„„„,„„,IM,HIIIIII||lll|I||I(|||||||1||111|||n|1|||||||I|(|||I||||||11(|1||||||1|11|m|1||||(11|||(|1|||||1||||I|||1I|11||1|r||||||n|||||1|(||(|1|1|||1|M|||||||||1|||(|||||||| V TRSTU BORGO SAN SERGIO — Tel. 824781 od 26. junija do 11. julija uananandorinaldo nuovaedttione73 TO NOČ STOPIJO V VELJAVO OBČINSKI UKREPI Precejšnje novosti v prometu po ulicah mestnega središča Enosmerna vožnja po Ul. Ghega in delu Ul. Roma Preusmerjene proge avtobusov po Terezijanski četrti To noč bodo stopili v veljavo prvi prometni ukrepi, ki jih je občinska uprava odredila v okviru široke obnovitve prometa v mestnem središču. Postavili bodo nove semafore, ki bodo povezani z elektronskim računalnikom, spremenili bodo smeri vožnje po nekaterih ulicah ter bodo uvedli steze samo za javna vozila. Vse to bo v nekaj mesecih privedlo do korenite »revolucije* v prevozih po mestnem središču, zato je občina sklenila, da bo spremembe začela uvajati postopno, da ne bi preveč zmedla voznikov. Tako bo od jutri spremenjen promet po Ul. Ghega. Prepovedana bo vožnja vseh zasebnih vozil na odseku med Ul. Trento in Trgom Dalmazia. Na tem delu cestišča bodo lahko vozili samo avtobusi in taksiji. V nasprotni smeri pa bodo lahko vozili po Ul. Ghega od Trga Dalmazia do Ul. Cellini vsa prometna sredstva, ki so namenjena na Trg Liberta. V Ul. Ghega ,bo prepovedano parkiranje na obeh straneh ceste, 4 izjemo dela uli- LIIME A -*! moška in ženska oblačila UL. CARDUCCI, 4 - TEL. 31-188 - TRST ... način oblačenja... / kakšen kroj pri UNEAl. ce, ki je med križiščem z Ul. Trento in Trgom Liberta. Občinska uprava bo nadalje uvedla zebra-ste prehode za pešce na križiščih z Ul. Roma, s Trgom Dalmazia, s Trgom Liberta in z Ul. Cellini. V mestnem središču bo jutri prišlo še do drugih sprememb in to zaradi zamenjave plinovodnih cevi v ulicah Filzi, S. Spiridione, Gep-pa in na Trgu sv. Antona Novega. V prvi fazi, ki se bo začela jutri, bodo prepovedali ves promet po Ul. Filzi od Trga Dalmazia do Ul. Milano. Zatem bodo isto ulico zaprli od Ul. Milano do Trga sv. Antona Novega. V tretji fazi bodo zaprli prometu Trg sv. Antona Novega od Ul. Filzi do Ul. S. Spiridione in slednjo ulico med Trgom sv. Antona Novega in Ul. Genova. V predzadnji fazi bodo zaprli Ul. S. Spiridione med Ul. Genova in Korzom, v zadnji fazi pa bodo zaprli vso Ul. Geppa. Zaradi teh del bodo začasno u-vedli enosmerno vožnjo po Ul. Roma od Ul. Ghega do Ul. Milano. Na tem odseku bo tudi stalno prepovedano parkiranje, z izjemo odseka od Ul. Galatti do Ul. Milano nh strani sodih hišnih številk. Občinsko prevozno podjetje ACE-GAT je na podlagi vseh teh sprememb sprejelo nekatere ukrepe. Avtobusi na progah štev. 5, 17 in 28 bodo proti mestnemu središču vozili po Ul. Ghega in Ul. Roma, kjer se bodo ustavljali na postajah prog štev. pl in 30. Avtobusi prog štev. 24 in 30 ne bodo mogli več voziti po zadnjem delu Ul. Roma v povratni vožnji proti železniški postaji. Zato jih bodo preusmerili po Ul. Milano, Ul. XXX. Ottobre, Oberdankovem trgu, Trgu Dalmazia, Ul. Ghega in Ul. Cellini. V TREH MESECIH 285 MILIJONOV LIR ŠKODE Helikopterji za preprečevanje gozdnih požarov v naši deželi Tržaško področje še vedno šibka točka protipožarne službe Sestavljena žirija za Nagrado mesta Trst Septembra meseca se bo sestala mednarodna žirija, ki bo pod predsedstvom direktorja konservatorija *Tartini> Orazia Fiumeja pregledala predložena dela za XX. nagrado tržaškega mesta (12. mednarodni natečaj simfoničnih skladb). V komisiji so Arem Ka-čaturjan (SZ), Tony Aubin (Francija), Honk Sadinos (Holandska), Alojz Srebotnjak (Jugoslavija), Ot-tavio Ziino (Italija) in Giulio Vioz-zi (Italija). Marino Bak, Boris Bizjak, Marino ................„......„..........................................................iiuiiiiii.ii.ii.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiii.iiiiiin.uiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiii..............................■ntn.m.i.........mm........■■■■■■■a Danes. NEDELJA, 1. julija BOGOSLAV Sonce vzide ob 5.19 in zatone ob 20.58 — Dolžina dneva 15.39 — Luna vzide ob 6.19 in zatone ob 21.47. Jutri, PONEDELJEK, 2. julija D. M. KARM. Vreme včeraj: naj višja temperatura 29,4 stopinje, najnižja 20,5 — ob 19. uri 28,7 stopinje, zračni pritisk 1018,2 mb ustaljen, veter 9 km na uro severovzhodnik, vlaga 29 odstotna. nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23.7 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 29. in 30. junija 1973 se je v Trstu rodilo 21 otrok, umrlo pa je 20 oseb. UMRLI SO: 49-letni Gastone Pe-cenco, 73-letni Giuseppe Milani, 7 dni stari Paolo Macorin, 78-letna Pierina Peteani vd. Marussi, 53-letni Giulio Parovel, 40-letna Lidia Včeraj-danes A8F/ FOTO KINO OPTIKA Via Mazzini, 51/1» Tal. 733*361 Galante por. Biondi. 81-letni Alber-to Cosulich, 68-letna Luigia Dolenc, 74-letna Francesca Sirch vd. Bogat-ti, 53-letni Luigi Colja, 56-letni Mi-chele Crevatin, 41-letna Ersilia Ipsa por. Sorgo, 65-letni Francesco Matic, 90-letna Caterina Zamperlo vd. Sirca, 83-letna Anna Travan vd. Braico, 68-letni Ferruccio Zucco. 68-letni Matteo Scampicchio, 63-letni Giordano Godina, 26-letna Roberta Zanivello, 18 dni stara Luisa Casa-grande. OKLICI: obrtnik Sergio Zotti in študentka Rossella Calzolari, uradnik Giorgio Dionisio in estetistka Annamaria Delise, uradnik Giovanni Musi in frizerka Rosita Zacchi-gna, industr. izvedenec Michele Pun-zo in delavka Montevergine Campa-naro, mehanik Villi Ulcigrai in šivilja Fiorella Gorela, uradnik Sergio Kočevar in uradnica Dorina Ro-manello. inž. Claudio Tomasi in u-radnica Silva Kuret, zidar Floriano Zeriali in gospodinja Norma Rovi-na, uradnik Giorgio Opara in uradnica Stellia Visintmi, aranžer Ful-vio Muschi in učiteljica Marina Noliani uradnik Carlo Busetti in delavka Maria Caramia, strokovnjak za telekomunikacije Dario Pemich in delavka Cecilia Ursini. ladijski gradbenik Aldo Minut in u-radnica A'ida Metton. železničar Franco Ghermaz in uradnica Od'Ha Fait. mehanik Angpln Apollonio in študentka Marina M, zdaj pa bi bilo treba dodati še, naj položaj objektivno presodijo tudi sindikati, ki se zavzemajo v zadnjem času za ohranitev svobode tiska in zagotovitev kruha svojim članom. P. d.: In še Tvoje mnenje o najnovejših «okvirnih smernicah» za načrt deželnega zakona za izvajanje ^Belcijevega zakona» o kraških rezervatih. Se Ti ne zdi, da smernice ne upoštevajo v zadostni meri zlasti nevarnosti razlaščanja, ki jih vsebuje točka c čl. 3 Belcijevega zakona? ODG.: O zaščiti Krasa z Belci-jevim zakonom o rezervatih smo v «Gospodarstvu» jasno spregovorili. Pravzaprav ni to bilo nič izvirno mojega. Tako čutijo naši posestniki na Krasu. Nihče ni bolj za to, da se Kras zavaruje in ohrani, kakor sami Kraševci. Toda Kras je treba zavarovati pred tistimi, ki se ga hočejo polastiti s kakršnim koli namenom, pa naj bo za infrastrukture, gradnje naselij za prišleke, hotele in podobne ustanove v rokah drugih; pa tudi, pred meščani, ki uničujejo njegovo floro. Zaščito Krasa je treba organizirati sporazumno s Kraševci, ki na njem živijo. Na deželi imajo slabe politike, ako niso računali, da bodo z izvedbo Belicijevega zakona, ki je prodrl v parlamentu daleč v Rimu, zadeli v pravo sršenovo gnezdo Kraševcev. Belcijev zakon prav lahko počaka na izvedbo več mandatnih dob. Drži, da je deželni zakonski osnutek za izvedbo Belcijevega zakona predvideval tudi razlaščanje zemlje celo izven rezervatov. Navsezadnje je omejitev lastninske P. d.? Prvo vprašanje naj obsega osnovne podatke o poreklu, o kraju in dnevu rojstva, o ljudski srednji in visoki šoli (kako si se preživljal, kdo Ti je študij omogočil), prvem članku, o prvi in vseh ostalih zaposlitvah. Prepričan sem, da bodo ti podatki večstransko koristni. Dr. L. B.: Rojen 2. julija 1898 v Dornbergu, današnjem Dornberku. Še do danes niso Dornber/ani ne vrsta njihovih sinov, ki so jih poslali študirat v Gorico, našli slovenskega imena za vas, ki nima nič opraviti s trnjem in gorami, temveč naj bi jo bili tako imenovali grofje. (V Zahodni Nemčiji obstoji mestece Dornberg). Kaplan L. Cigoj je svojemu cerkovniku Tonetu priporočil, naj sina Lojzeta da študirat, ni pa mu povedal, kako bo z denarjem. «Bo že šlo...« Tako sem se znašel v Alojzijevišču v Gorici kakor vrsta drugih mladih Vipavcev, Tolmincev in Kraševcev — skoraj vsi iz revnih kmečkih družin. Res je šlo, ker je moralo iti, trdo je šlo, saj nas je bilo v družini osem otrok. Posebnost na naši srednji šoli: da je bila prva popolna slovenska gimnazija v Avstriji po za-č.agi Antona Gregorčiča, poslanca v dunajskem parlamentu. Ekonomska fakulteta (tedaj «n-soka šola za gospodarske in trgovinske vede») v Trstu, za katero sem se odločil po maturi, je imela to prednost, da je bila blizu doma — za primer ko bi zmanjkalo denarja — in v programu mnogo jezikov in prava — predmetov, ki so me veselili. Da nisem imel veselja ne za trgovino ne za suhoparne številke v kakšni banki, se je pokazalo, ko sem po zaslugi dr. F. Mikuletiča brez obotavljanja stopil v uredništvo «Edinosti», in to z diplomo, po kateri me ni nihče vprašal. Dr. Mikuletič se je pripravljal na odvetniški izpit ter je moral izpreči pri «Edinosti». Če me bo kdo sodil kot časnikarja — in marsikdo me je že — potem pade «krivda» prav na «balkanca« Mikuletiča. Bog mu daj dobro! Moj prvi članek? Kratek sestavek o italijanskih financah v «Edinosti» še za časa študiranja. P. d.: Pred petimi leti smo v našem dnevniku (ob Tvoji 70-letnici) omenili tudi Tvoje publikacije o našem manjšinskem vprašanju iz Tvoje predvojne beograjske dobe Zelo verjetno so danes težko dosegljive a v svoji knjižnici prav gotovo hraniš vsaj po en izvod. Prosim Te, da mi točne naslove teh publikacij navedeš tudi zaradi izpopolnitve naše zamejske bibliografije. S tem v zvezi povej še našim bralcem, katero knjigo o Trstu najbolj ceniš in kaj sodiš o tem, da ena izmed najbolj temeljitih — J. B. Durosehe «i-e Conflit de Trieste (Bruxelles, 1966) — še ni prevedena iz francoščine ne v slovenščino ne v italijanščino? ODG.: Na žalost niti sam ne hranim vseh svojih publikacij. V Beogradu sem z družino doživljal burne čase in tudi strašna bombardiranja. Vrh vsega sem imel opravili z Gestapom, ki je imel natančno evidenco o teh publikacijah. Tako tudi o manjšinskem mesečniku «Ravnopravnost» (mislim da hrani še vse letnike prof. Dominko, ki je tedaj deloval na «zvezdarni» v Beogradu) in tudi o brošura *l oni su naša brača» (koroški Slovenci). Že pred vojno pa je zagrebška univerzitetna knjižnica zaman stikala za avtorjem zajetne brošure dr. Vekoslava Trnjegorske-ga — «Jugoslovenske manjine u inostranstvu«, ki so jo iz zunanjepolitičnih ozirov tiskali v Zagrebu, a ne v Beogradu. Odgovor v brošuri nekemu vročemu fašističnemu imperialistu je nosil naslov nCamiola italiana?» Najboljša knjiga o Trstu? Gotovo «Irredentismo adriatico«, ki jo je napisal, socialist Angelo Vi-vante. Imaš prav, ko meniš, da premalo skrbimo, da bi se znamenita dela o Trstu prevedla. Že sama časopisna polemika — poleg naše žive prisotnosti — dokazuje, da so problemi ob Gornjem Jadranu še živi; nekatere nenehno oživlja sama druga stran. P. d.: In kakšne knjižne publikacije bi Slovenci v Italiji potrebovali najbolj nujno? ODG.: Potrebne so nam publikacije, ki bi novi generaciji pokazale, da Slovenci v Trstu in sploh ob meji nismo manjšina, temveč avtohton narbd, ki živi stoletja pravice že povsem jasna ko lastniku ne dovoljuješ da lastno zemljo izkorišča ter mu zato niti ne plačaš odškodnine. Imejmo pred očmi najprej koristi svoje skupnosti in ne dajmo se premotiti s sklicevanjem na neko drugo, širšo skupnost, v kateri so dejansko zavarovane koristi močnejšega! P. d.: Pa še eno, tokrat «sta-novskon vprašanje. V P. d. smo lani objavili podatke o številu vpisanih slovenskih časnikarjev v razne sezname Novinarske zbornice (rOrdine dei giornalisth) za deželo Furlanijo - Julijsko krajino. Izkazalo se je, da nas je bilo 31. decembra 1971 že okrog 70, če pa bi upoštevali tudi tiste, ki niso vpisani, bi jih našteli okrog 100. Takrat je bilo v P. d. zapisano tudi, da bi veljalo razmisliti o možnosti in potrebi ustanovitve posebne slovenske časnikarske organizacije ali Muba» v tej naši deželi. Kaj meniš o tem? (Skupni imenovalec take stanovske, vsekakor nadstrankarske organizacije — poleg «sta-novskih» — bi bile naloge, ki jih zahtevajo naši narodnoobrambni interesi.) ODG.: Obžalujem, da sem predlog »Primorskega dnevnika« zaradi dela prezrl, sicer bi se bil v »Gospodarstvu'' zanj odločno zavzel. Sam sem večkrat že poprej govoril s tovariši o potrebi, da so takšen klub slovenskih časnikarjev v Italiji ustanovi. Hkrati bi s tem pripomogli k osebnemu medsebojnemu druženju pa tudi k ublaževanju polemik med našimi listi. Prepričan sem tudi, da bi marsikateri italijanski novinar, pa tudi iz drugih držav iskal obvestila o naši narodnostni skupini in morda tudi o Jugoslaviji prav v takšnem klubu. P. d.: In končno še povsem osebno in boleče vprašanja: sta z ženo zvedela za grob v Sremu med NOB padlega sina, o katerem smo pisali pred petimi leti? ODG.: Dušan se je bojeval v znanem «slovenskem bataljonu«, ki se je formiral po osvoboditvi Beograda oktobra 1944. Bataljon so vključili v 5. srbsko udarno di vizijo. Samo pet do šest borcev iz tega bataljona se je prebilo v Slovenijo. Največ jih je padlo z Dušanom prav v bitki v jutru 17. januarja 1945 pri Lovasu (blizu Šida). Partizani so bili v primerjavi z Nemci slabo oboroženi in tudi ne dovolj izvežbani za pozicijsko bojevanje. Zaman je bilo vsako poizvedovanje za skupnim grobom, v katerem je Dušan pokopan, ker se je fronta po bitki pomaknila proti Beogradu in so padle pokopali Nemci. Od nekega borca, ki je bil na fronti z Dušanom, smo zvedeli, da nameravajo v Slavoniji Sremom postaviti V PROSVETNEM DRUŠTVU IVAN GRBEC Zaključni nastop gojencev Glasbene šole v Skednju Nastopilo je skupno petnajst gojencev, ki obiskujejo tečaje klavirja, kitare in harmonike v okviru društva V mesecu, ki je pravkar minil, so produkcije in zaključni nastopi vsakdanja stvar, vendar predstavlja vsaka taka prireditev za društvo, šolo, vas ali predmestje, kjer poteka, tak dogodek, da ne moremo mimo njega, ne da bi mu posvetili vsaj nekaj vrstic. Tako je bila pred dobrim tednom prireditev v škedenjskem društvu Ivan Grbec. V tem društvu namreč, deluje glasbena šola, ki zajema kar tri tečaje: kitare, klavirja in harmonike. Skoraj vsi obiskovalci treh tečajev so se tudi s pomočjo učiteljev in profesorjev pripravili za zaključni nastop, ki je potekal kar se da prisrčno v pristno domačem ozračju. Spored je bil pripravljen tako, da so se vrstili harmonika, klavir in kitara, v začetnem delu so nastopali mlajši gojenci šole, to je začetniki, proti koncu pa tisti, ki že obvladajo osnovne elemente in lahko nekaj več pokažejo. Ne bi naštevali posameznih skladb, ki so jih gojenci izvajali, zdi se nam pa potrebno, da omenimo vse nastopajoče. Prof. Ivana Lipoglavš-kova, ki je vodila tečaj klaihrja, je za nastop pripravila Sonjo Marži, Ani Rutar, Petra Volka, Renata in Bruna Furlana ter Maksi-ja Ferlugo. Ustavili bi se za tre nutek ob plavolasem, komaj petletnem Maksiju, ki je s težavo sedel na okrogli stol in z enako težavo dosegal z malimi prstki velike klavirske tipke. Deček se uči klavirja šele nekaj mesecev, zaigral in celo zapel pa je znano pesmico Marko skače». Dodali bi še, da je bil verjetno mali Maksi tisti, ki se je med nastopajočimi, učitelji in organizatorji najmanj bal, kako bo vse skupaj šlo. Navzoči so ga seveda nagradili z izrednim ploskanjem, za katerega se je Maksi zahvalil z globokim poklonom, seveda potem ko mu je uspelo, da se je s pomočjo prof. Lipoglavškove skobacal s stola. Tečaj kitare je vodil Igor Simonič, za katerega je treba reči, da je našel izredno primeren način poučevanja inštrumenta, kot je kitara. Opustil je klasično metodo in se oprijel neposrednega praktičnega poučevanja modernih pesmi in skladb, kar je seveda vsem učencem, posebno nekoliko starejšim, izredno všeč. Kaj zmorejo s kitaro so pokazali Elizabeta Uršič, Barbara Korošec, Renzo Valli in spet brata Renato in Bruno Furlan, • za katera moramo reči, da jima'kitara bolj «leži» kot pa klavir. Skoraj vsi so nastopali v dveh točkah, ker so mladi glasbeniki eden drugega tudi spremljali. S harmoniko so se pojavili pred občinstvom Stančič Sergij, ki se Denis Merlak, Igor Černič in Marina Kalc. Tečaj vodi Nadja Kri-ščak. Za gojence moramo reči, da so v enem letu pokazali kar precejšnji napredek. Celoten spored je napovedovala Marta Volk, ki se je zahvalila vsem prisotnim za navzočnost in učiteljem za celoletni trud. Prireditev se je končala s poklonitvijo cvetja učiteljem, ob torti, ki jo je z izredno spretnostjo in prisrčnostjo pripravila ena od članic društva, in ob kozarčku oranžade ali vina (izbiro je seveda pogojevala starost gosta). V prijetnem vzdušju so se prisotni razšli v prepričanju, da se bodo spet našli za podobno prireditev ob zaključku prihodnjega šolskega leta, ko bodo spet lahko ugotovili, koliko in kako so njihovi sinovi ali vnuki napredovali v študiju glasbe. n. m. Darovi in prispevki ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V MAČKOVLJAH Bruno Stepančič (Mačkolje) 20.000 lir, Josip Slavec (Križpot) 10.000 lir, Miro Šturman (Križpot) 3.000 lir, Dušan Tul (Križpot) 20.000 lir, Edvard Tul (Križpot) 10.000 lir, Alojz Tul (Križpot) 10.000 lir, Slavko Novak (Križpot) 10.000 lir, Miro Vodopivec (Križpot) 10.000 lir, Virgilio Furlanič (Križpot) 20.000 lir, Rafael Tul (Križpot) 20.000 lir, Frank Santi (Prosek) 5.000 lir, Mario Gerlanc (Trst) 3.000 lir, Mirko Slavec (Mačkolje) 10.000 lir, dr. Miro Salvi (Dolina) 2.000 lir, Aldo Štefančič in Bernarda Štefančič (Boljunec) 30.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V KRIŽU Anton Škabar (Koper) 5.000 lir. Namesto cvetja na grob dr. Josipa Sedmaka darujeta Lado in Gi-zela Sirk vd. Košuta 10.000 lir. V spomin pok. brata dir. Josipa Sedmaka darujejo sestre 12.000 Ur. Namesto cvetja na grob Vide Kovač darujeta Viktorija Košuta in Danica Bogateč 2.000 Ur. V spomin pok. Frančiške Bogateč daruje Mario Dovšak 1.000 lir. V spomin pok. Vide Kovač da- rujeta Gabriel in Mila Ferluga 5.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE Zdenka Ribarič 1.000 lir, Marija Gregorini - Fonda 500 Ur, Andrej Malnič 2.000 lir. Arduino Michelazzi 1.000 Ur, Liliana Serviliani 1.000 Ur, Salve Česnik 1.000 Ur, Svetka Škabar - Žerjal 1.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V BAZOVICI Ob 2. obletnici smrti Bruna Kralja darujeta žena Marija in sin Marijan 5.000 lir. Ob priliki svoje poroke darujeta Radivoj in Bogomila De Giorgi 5.000 lir za ŠD »Gaja« in 5.000 Ur za PD »Slovan«. V počastitev spomina pok. moža daruje Katja Lisjak 2 000 Ur za Dijaško matico. V spomin pok. Vide Kovač daruje Danila Maver 2.000 lir za Dijaško matico. Ob 25. obletnici smrti Ivana Gorkiča - Duškota ddruje brat 5.000 Ur za ŠD «Polet» in 5.000 lir za PD «Tabors>. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumniiiniiiiuiuuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiin* PO PRIREDITVAH OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA Spoštujte naravo! Pokrajinska uprava skupno z vsemi občinskimi upravami, z avtonomnimi letoviščarskimi ustanovami iz Trsta, Milj in Devina - Nabrežine ter s pokrajinsko turistično u-stanovo, podobno kot pred tedni, spet poziva k varstvu narave vse, ki se ob lepem vremenu, podajajo na izlete pc travnikih in gozdovih, ki obdajajo naše mesto od Milj do Devina. Vsem turistom in izletnikom, ki se hočejo odpočiti v naravi po delovnem tednu, pokrajinska uprava priporoča, naj spoštujejo naravno okolje, naj se spomnijo, da je to edinstveno naravno bogastvo, ki ga je treba izročiti nepokvarjenega našim potomcem, da ga bodo lahko tudi oni uživali. Zato pokrajinska uprava priporoča, da se izognemo dejanjem, ki so pravi atentati na naravo: prižiganje ognjev, odmetavanje smeti in neuporabnih predmetov, trganje popkov, parkiranje avtov na travnikih in predvsem vdiranje na zasebna polja in teptanje njiv. Turistom, ki so namenjeni onstran meje, pa priporoča, naj ne odmetavajo smeti ob robove cest, ki se na tak način spreminjajo v prava smetišča. V ta namen bo tržaška pokrajinska uprava izvedla propagandno kampanjo in bo postavila napise v več jezikih, s katerimi bo rabilo vse, ki potujejo skozi našo pokrajino, k varstvu in spoštovanju naravnega okolja. Junij je zaradi počitnic najlepši mesec leta a je pomemben tudi zaradi vpisovanja v šolo Uspela prireditev vseh šol dolinskega ravnateljstva tik ob meji s ----------------------- r-------------, , , . , , , , _ skupen spomenik vsem, ki so padli uči harmonike komaj od februar-na bojiščih v teh krajih. I jo-, David Kalc, Antonela Rutar, iiiuii»niii»muiiiiiiiiii»iiiiiMiiiiiiii»uiiiiiiiiiiiiiiiiii*niiiiH»iiii«iiii»imiiiiinmi»iiiiimiiiiiM||,*l|wiiiiniii Danes se nadaljuje in zaključi s plesom do pozne noči 13. praznik »Dela« v Dolini. Kioske bodo odprU ob 15. uri, nakar bo zaigrala godba na pihala iz Brega. Ob 18.30 bosta na zborovanju spregovorila novoizvoljena deželna svetovalca Dušan Lovriha in inž. Antonino Cuf-faro. PribUžno ob 19.30 bo kulturni spored, k ije prejšnje dni zajel nastope pevskih zborov iz dolinske občine in godbe iz Ricmanj, dosegel svoj višek s samostojnim nastopom folklorne skupine »Štu- dent« z Reke. Skupina bo prikazala splet hrvaških in jugoslovanskih narodnih plesov in pesmi. Po tej točki bo do pozne ure ples na odprtem z orkestrom «The Lords«. Na festivalu «Dela» sta nastopila tudi dva domača pevska zbora. V petek zvečer je nastopil zbor »Valentin Vodnik«, pred njim pa ric-manjska godba na pihala, sinoči pa zbor «Slavec» iz Ricmanj. Na sliki: zbor «V. Vodnik« med petkovim nastopom. TRIESTE ALISCAFI S.p.A. VOZNI RED HIDROGLISERJEV Dnevni odhodi s pomola Pescheria za: • SESLJAN: ob 8.00 — 13.30 • GRADEŽ — L1GNANO: ob 8 00 — 13.30 — 16.30 • PIRAN — UMAG: ob 8.00 — 13.30 — 16.30 CENE: TRST _ SESLJAN: Enosmerna 500 — Povratna 900 TRST _ GRADEŽ: Enosmerna 1.150 — Povratna 2.000 TRST — LIGNANO: Enosmerna 1.600 — Povratna 3.000 TRST UMAG: Enosmerna 1.450 — Povratna 2.500 TRST PIRAN: Enosmerna 900 — Povratna 1.600 Otroci od 4 do 14 leta imaio popust 50% • informacije in rezervacije pri vseh potovalnih agencijah ter na odhodnem pomolu Junij je za tisoče otrok najlepši mesec v letu, ker se zaključi šolsko leto in nastopijo počitnice. Na slovenskih osnovnih šolah v dolinskem ravnateljstvu smo zaključili šolsko leto 25. junija. Ob vsakem zaključku radi potegnemo obračun in se vprašamo kaj in koliko smo naredili in česa nismo. Zavedamo se, da čeprav smo učitelji, starši in otroci trudili poskušali narediti čimveč, vendar nismo naredili vsega, kar bi morali. Predvsem bi se morali starši in učitelji bolj povezati med seboj, strneje in složno izobraževati vzgajati otroka. Učitelj, ki se zanima za otrokove posebnosti in njegovo okolje, ni človek, ki bi rad vtikal nos v družinske razmere drugih, ampak vzgojitelj, ki se zaveda, da bosta učenčev uspeh in njegov vsestranski napredek veliko odvisna od tega, ali bo otrok znal in zmogel preboleti in prebresti težave, ki jih ima s- samim seboj, z družino, s sovrstniki in s šolskim življenjem nasploh in če mu bodo znali starši, jn pčit,glji v tem pomagati. Zato bi morali • biti odnosi med starši in učitelji bolj odkritosrčni, njihovi stiki bolj pogosti, da bi drug drugega bolj poslušali in spoznali, da bi drug drugega tudi kritizirali, če je kritika odkrita in dobronamerna, da je vsem v pomoč, ne pa da se izcimi v neko osebno in zahrbtno o-pravljanje. Ob zaključku šolskega leta stopa naša šola v javnost. Povsod pripravijo zaključne šolske prireditve in razstave likovnih in ročnih izdelkov, kjer se učenci izkažejo v govoru, v petju, v rajanju, v ročnih spretnostih in v likovnem u-stvarjanju. To delo spremlja zadovoljstvo in odobravanje javnosti, predvsem staršev, morda članek in slika v časopisu. Tudi šole v dolinskem ravnateljstvu so v zadnjih dneh pripravile bogate razstave, ki so privabile velike in male obiskovalce. Vse so prav dobro uspele. Razstavljenih je bilo veliko raznovrstnih in praktičnih ročnih del, ponekod tudi novosti in marsikje je človek kar obstal ob bogatem likovnem izražanju naših šolarjev. Devetega junija so vse šole dolinskega ravnateljstva pripravile skupno zaključno šolsko prireditev v občinski telovadnici v Dolini. To je bil velik praznik za otroke, njihove starše in vse prijatelje mladine, ki so tisti dan napolnili telovadnico. Prisoten je bil šolski skrbnik dr. Pericle Fidenzi, ravnatelj enotne srednje šole «Simon Gregorčič* v Dolini dr. Aldo Štefančič, nekateri šolniki, podžupan Marino Bandi, nekateri odborniki in svetovalci dolinske občine. V začetku je pozdravil vse navzoče dolinski didaktični ravnatelj Stanko Škrinjar, nato so izvajali program učenci iz Ricmanj, iz Boršta, s Peska, od Domja, iz Žavelj, od Korošcev, iz Boljunca, iz Mačkolj in iz Doline. Ricmanjei so se izkazali s šaljivim antimilitarističnim prizorom Neumni vojaki. Boljunčani so se predstavili s pevskim zborom ob spremljavi harmonik in z recitacijami, Borštani in Mačkoljani pa so zarajali ob zvokih narodnih pesmi. Učenci iz Žavelj so prikazali prizorček o Suhcu in Debe-luhcu, tisti od Korošcev so deklamirali pesem Nazaj v planinski raj, učenci s Peska pa so zborno deklamirali Kajuhovo Slovensko pesem. Učenci od Domja so nastopili s pevskim zborom in z malim šolskim orkestrom. Dolinčani so zaigrali prizor o kmečkih uporih na Slovenskem po Aškerčevih in Gradnikovih pesmih. Za zaključek se je zbralo na odru nad 250 otrok, ki so skupno zapeli veselo pesem Na počitnice. Pester in bogat spored ter zaključna pesem sta navdušila občinstvo, ki se je oddolžilo s hrupnim ploskanjem in odhajalo zadovoljno in z odobravanjem. Zadovoljni so bili tudi učenci, ki so se izkazali, učitelji, ki so v to delo vložili določen trud in občinski predstavniki, saj je občina občutno pripomogla k uspehu prireditve, saj je poskrbela za tehnično plat predstave in ob zaključku pogostila prisotne učitelje in šolske oblasti. Tako so se po predstavi šolniki in občinski možje zadržali v prijetnem klepetu z obojestransko željo, da bi v bodoče lahko šola in občina še tesneje in plodneje sodelovali. Celotna prireditev je široko odjeknila med ljudmi v naših vaseh in pripomogla k boljšemu medsebojnemu spoznavanju in zbliževanju. Mesec junij je pomemben za našo šolo tudi zaradi vpisovanja v prve razrede. Pri nas so še taki starši, ki se ne zavedajo, da se otrok normalno razvija, če je njegovo življenje skladno, če se dom in šola dopolnjujeta, ne pa izključujeta. Danes so sicer razmere drugačne kot so bile pred leti. Starši bodočih učencev so ljudje, ki so šli skozi našo šolo in pri veliki večini ni problema, v katero šolo bodo vpisali lastnega otroka.. Izjeme so .vetfno in bodo, ker nekateri-‘hočejo biti bolj papeški kot papež. sam. Težave in problemi oanasLnaio pri mešanih zakonfit-285H8BSfjle preveč pohvalili, dko trdimo, da slovenska šola, ob poučevanju italijanskega jezika in kulture, vzgaja u-čence v strpnosti in spoštovanju do večinskega naroda s katerim živimo. Pričakovali bi, da bi enako spoštovanje in strpnost do Slovencev vcepljali tudi na italijanskih šolah. A preveč je še italijanskih učiteljev aa našem ozemlju, ki poučujejo celo v šovinističnem duhu. V najboljšem primeru nas na italijanskih šolah enostavno ignorirajo. Za italijansko šolo Slovenci v Italiji sploh ne obstajamo. Kako naj otrok, vzgojen v takem duhu, gleda na mater — Slovenko, ali na očeta — Slovenca? Ga spoštuje? Kako bo gledal sam nase, ko doraste, kako na svoj morebitni slovenski priimek s kakšnimi občutki se uči nečesa, kar ga prizadene? Kako pa ga gledajo njegovi sošolci in učitelji? Ali morda tako, kot neka italijanska učiteljica, ki je javno izjavila, da so na njeni šoli «ščavi», ker pač Slovenci gredo v slovensko šolo! Tu je le nekaj misli navrženih staršem v premislek! Vpisovanje se nadaljuje čez poletje in še septembra meseca in ni težko otroka celo prepisati. V dolinski občini, kot povsod na Tržaškem in Goriškem, se v teh dneh razpravlja o teh problemih in v marsikateri hiši pride do besednih sporov. Pomagajmo in svetujmo vsakemur, ki je v dvomu. Podpirajmo vedno predvsem tiste, ki ustvarjajo boliše odnose in s tem tudi boljši svet. N. D. kakor tudi moralna pomoč, so o-mogočili, da so Goriškemu slavčku postavili spominsko obeležje tudi v Braniku, nekdanjem Rihenberku, kamor je pesnik prišel pred sto leti in služboval nad osem let. Imena darovalcev bodo shranjena v arhivu društva in objavljena na javnem mestu v Braniku, da bodo sedanji rod in zanamci vedeli komu gre zasluga, da spomenik stoji. Še enkrat iskrena zahvala. V sredo zaprti uradi gen. konzulata SFRJ Uradi Generalnega konzulata SFRJ v Trstu bodo v sredo, 4. julija zaprti, zaradi državnega praznika. Festival narodno zabavne glasbe po radiu Trst A ^Jutn^T^uh^a^bo^v^e^nii od- sporedu prvi del posnetka sklepnega koncerta narodno zabavne glasbe, ki ga je tržaška radijska postaja posnela v števerjanu na III. zamejskem festivalu narodho zabavne glasbe. Prvi večer bodo na vrsti ansambli Taims z Opčin, Kondor iz Bazovice, Viki Ašič iz Celja in Rudi Bardorfer iz Krania. Začetek oddaje je ob 20.35, Ponovitev pa bo na sporedu v četrtek, 5. julija, ob 11.35. • Dne 26. junija je bil izžreban dobitnik umetniške slike, ki jo daje na razpolago občinska umetniška galerija. Sliko A vreli ja Lukežiča bo prejel imetnik lista št. 9288, ki lahko dvigne nagrado v sobi 124 občinske palače v roku enega meseca. VAŽNO OBVESTILO KMEČKE ZVEZE DVOLASTNIKOM Kmečka zveza opozarja dvolastnike, ki nameravajo sekati drva na jugoslovanskem področju, naj pravočasno predložijo prošnje. V ta namen naj se javijo v pisarni Kmečke zveze — Ul. Cicerone, 8/b, pritličje med uradnimi urami (od 8. do 14., ob četrtkih od 8. do 12. in od 15. do 18. ure). S seboj naj prinesejo dvo-lastniško knjižico ter številke parcel. Poleg osebnih podatkov je namreč treba navesti v prošnjo številko parcele, na kateri nameravajo sekati, katastrsko občino, pod katero parcela spada ter površino parcele in količino drv. Pi usnje bomo sprejemali do 21. julija. Tajništvo KZ Prekop grobov pri Sv. Ani Tržaška občina sporoča, da bodo na občinskem pokopališču pri Sv. Ani v kratkem prekopali grobove, v katerih so pokopani posmrtni ostanki vseh, ki * so umrli od 30. junija do 11. avgusta 1963. Vsi ki bi radi premestili posmrtne ostanke svojih dragih, se lahko zglasijo od 16. do 24. avgusta letos pri varuhu pokopališča ali pa na upravnem oddelku za javna dela tržaške občine Pasaža Cos-tanzi 2/V, soba št. 536. Po omenjenem roku bodo vse preostale posmrtne ostanke položili v skupno kostnico, vsi nagrobni znaki pa bodo ostali na razpolago občine. umiiiiiiiiiimtiiiiiMiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiHitimtuimiiiitiimiiiiHHiitiiiniiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiminuttiiiinnM Srečanje partizanskih učiteljev 22. septembra v Novi Gorici Pozivamo vse partizanske učitelje ter okrožne in okrajne prosvetne referente, da pošljejo svojo prijavo za udeležbo na srečanju na naslov Odbora za organizacijo srečanja partizanskih učiteljev pri Zvezi združenj borcev NOB — 65000 Nova Gorica, Rok prijave do 15. julija! Pripravljalni odbor PATRONAT |NAC OBVF.STU.A 3 U33 Trsi. Ul. Cirenme R/h . Telef. 62785 SOCIALNE POKOJNINE INPS Kdor nima pravice do nikake pokojnine, in to ne glede na spoi, lahko zaprosi za socialno pokojnino. Pogoji za pridobitev socialne pokojnine so sledeči: 1. treba je imeti vsaj 65 let: 2. letni dohodki ne smejo presegati 234.000 lir; 3. da nimajo nobene pokojnine ne v Italiji ne v kaki drugi državi. Prošnjo za socialno pokojnino mora zainteresirani narediti na posebni tiskovini, ki jo daje INPS in ji priložiti sledeče dokumente: 1. družinski list; 2. potrditev družinskega lista pri davčni upravi; 3. državljanski list. Socialna pokojnina znaša 18.000 lir mesečno in se izplačuje za 13 mesecev. Medtem ko uživalci teh pokojnin niso imeli prej pravico do brezplačne zdravstvene oskrbe, jim je pred kratkim bila priznana tudi ta pravica. DRUŽINSKE DOKLADE Vsi tisti, ki opravljajo podrejeno delo in ki so redno zavarovani pri socialnem zavodu INPS in so že dopolnili 14 leto starosti imajo pravico do družinskih doklad ne grede na državljanstvo in spol. Družinske doklade se izplačujejo družinskemu poglavarju in so odmerjene na sledeč način: DRUŽINSKE DOKLADE ZA VSAKO OSEBO V BREME Družinske IZ BRANIKA Zahvala prosvetnega društva «F. Zgonik» Prosvetno društvo »Franc Zgonik« — Branik se najtopleje zahvaljuje vsem zamejskim rojakom, ki so prispevali za postavitev spomenika pesniku Simonu Gregorčiču v Braniku, Njihovi prispevki v denarju, Marija in Milan čuk — Zucchi se zahvaljujeta vsem za poslana darila in voščila ob njuni poroki, še posebna zahvala godbi »Parma«, pevskemu zboru in športnemu društvu »Primorec« ii Trebč. Za podrejene delavce v industriji, obrtništvu, trgovini itd. Za podrejene delavce pri zavarovalnicah in kreditu Družinski poglavar in to mož ali žena lahko dobi družinske doklade za soproga, za otroke in za starše. Otroci pa ne smejo biti starejši od 14 let. V primeru, da ti obiskujejo višjo srednjo šolo, dobi družinski poglavar družinske doklade do 21. leta starosti. V primeru pa, da obiskujejo univerzo dobi družinski poglavar družinske doklade do doklade Osebe v breme mož ali star- otroci žena ši dnevno 220 160 50 tedensko 1320 960 540 14 dnevno 2640 1920 1080 15 dnevno 2860 2080 1170 mesečno 5720 4160 2340 mesečno 6500 6500 6500 26. leta starosti. Žena ima pravico do družinskih doklad v primeru, da je mož invalid in pod pogojem da dela in, da je anagrafsko družinski poglavar. Da lahko družinski poglavar dobi družinske doklade, ne smejo dohodki oseb. ki so v njegovo breme presegati sledečih dohodkov. DOHODKI OSEB, KI SO V BREME DRUŽINSKEGA POGLAVARJA Razni Dohodki dohodki pokojnin za soproga 21.000 30.000 za vsakega otroka 21.000 30.000 za vsakega starša 21.000 30.000 za oba starša 32.000 54.000 Prošnjo za družinske doklade je treba narediti na eni izmed tiskovin, ki jih nudi INPS in ji je treba dostaviti družinski list vidi-ran pri davčni upravi. Za vsa pojasnila se zainteresira- ni lahko obrnejo na Patronat INAC, Ul. Cicerone, 8/b pritličje, tel. 62785. Urnik za stranke je sledeč: vsak dan od 8.30 do 12.30 vključno ob sobotah ter v četrtkih popoldne od 15.30 do 18.30. GORIŠKI DNEVNIK ',v- n*v/ . ... PRED ODOBRITVIJO NAČRTA ZA ŠOLO V UL. ČAMPI Slovenske šolske gradnje zaostajajo Kaj občina pripravlja in kaj potrebujemo Inž. Močnik izdelal načrta za osnovno šolo in vrtec v Ul. Čampi - Osnovne značilnosti obeh objektov • Kaj bo s šolami v Ul. Croce in kaj s šolami v Ul. Randaccio Prihodnje dni, najverjetneje še v mesecu juliju, bo goriški občinski svet sprejel načrt za gradnjo nekaterih slovenskih šol v Ul. Čampi, ki ga je po naročilu občine izdelal inž. Adolf Močnik. Pred meseci smo o osnutku načrta napisali zabeležko v našem listu, vendar se nam zdi umestno, da se nekoliko povrnemo k njej, da si osvežimo spomin in da s snovanjem seznanimo široko slovensko javnost. Pri tem nam je bil v pomoč projektant, ki nam je postregel še z nekaterimi neznankami okoli slovenskih šolskih gradenj v Gorici. Regulacijski načrt, ki ga je izdelal arhitekt Piccinato, določa lokacijo za šole v Ul. Čampi. Zaradi potreb naše manjšine je bila namensko določena za slovenske šole, ki so tako na severnem kot na južnem delu stare in dotrajane, medtem ko imajo za potrebe Italijanskih šolarjev po večini že vse nove zgradbe. Pristojna telesa so osvojila načelo, da moramo imeti Slovenci v Gorici najmanj dve šolski središči, enega na severnem delu mesta, ki zamenjuje dotrajane šolske zgradbe v Ul. Croce, drugega pa za šolski center v Ul. Randaccio. Inženir Močnik je občinski upravi iz-očil načrt za osnovno šolo v Ul. Čampi, naslednji teden pa bo izročil še načrt otroškega vrtca. S tema dvema zgradbama bo »pokrita* celotna lokacija, ki je v regulacijskem načrtu določena za šole v Ul. Čampi. Ker je naravno, da bo potrebno na tem kraju zgraditi še preostale slovenske višje srednje šole, vključno s trgovsko šolo, za katero je dežela že namenila 100 milijonov lir, in telovadnico, bo potrebno sp-emeniti regulacijski načrt. Ta ukrep ne bi smel predstavljati težav, ker je v bližini na voljo dovolj zemlje in bi se njena prodaja lastniku tudi izplačala, ker bi prejel zadovoljiv znesek. O tem, niso sprejeli na občini nikakršnega sklepa in bi bilo nujno potrebno sodelovanje med skupinami, da bi spodbudili pri občini dobro voljo in določitev denarja za odkup zemljišča, medtem ko bi za same gradnje preskrbela denar država. »Kar zadeva gradnjo šolskih zgradb obstajajo zelo točni zakonski predpisi, v katerih so zajete površine, število sob itd- S Šolskim inšpektorjem dr. Lebanijem sva podrobno pregledala zakon in načrt za osnovno šolo. Vrhu tega imajo pri šolskem skrbništvu gradbeno komisijo, ki nadzoruje šolske gradnje,* je povedal načrtovalec, ko smo ga vprašali, kakšne prehodne posvete je imel, p-eden se je lotil dela. Osnovna šola je projektirana kot 10-razrednica, pa čeprav jih bo imela samo pet. S tem bo zadoščeno potrebam po celodnevnem pouku najmanj za 125 otrok. Dve učilnici bosta služili telovadbi, v pritličju predvideva načrt gradnjo jedilnice, ki jo bodo lahko zgradili v drugi fazi. Gradnja šole ie predvidena v proračunu in je država v celoti nakazala denar. Tudi za otroški vrtec je denar že nakazan, in sicer iz deželnih skladov. Vrtec bo imel tri sekcije, se pravi tri učilnice za 90 otrok, na sredi pa veliko dvorano za skupne igre o prostem času. Pred- videna je gradnja kuhinje, jedilnice, zgradba bo imela tudi precej pokritih teras. Kako«- smo že povedali, je deželni odbornik Masutto nakazal 100 milijonov lir za gradnjo slovenske trgovske šole, vendar bo potrebno zagotoviti dodatna sredstva, ker so z dekretom zavod iz triletnega podaljšali v petletnega. Kje ga bodo gradili, to zaenkrat še ni znano, kot uradno ni znano, kje bodo gradili preostale šole, ki se sedaj stiskajo v nehigienskih in nedostojnih prostorih v Ul. Croce, kot so gimnazija, licej in učiteljišče. Najprikladnejši kraj zanje bi bil v Ul. Čampi, poleg osnovne šole in vrtca, kjer je na voljo dovolj prostora tudi za telovadnico, ki nujno sodi v takšen kompleks. Ni izključno, da bi tjakaj spadal tudi vrtec v Ul. Torriani. Po našem mnenju bi se morali različni dejavniki soglasno zavzeti, da bi se občinska uprava ogfe-la za takšno rešitev, zlasti še zato, ker jo bremeni edinole nakup zemljišča (in skrb za izdelavo načrtov), medtem ko finansira gradnjo država. Inženir Močnik je s svoje strani občinskemu odborniku za javna dela v Gorici Giuseppu Agatiju že prikazal nujnost, da gradijo takšen center v Ul. Čampi. Povsem odprto je nadalje vprašanje izgradnje južnega šolskega centra, kjer so vrtec, osnovne šola in nižja srednja šola. Če bi, denimo, podrli obstoječi zgradbi v Ul. Randaccio, bi na tistem prostoru lahko zgradili samo otroški vrtec, ker predvideva zakon za gradnje šolskih objektov v mestnem središču neprimerno večje površine kot izven njega. Vse se nam zdi, da bi se morala naša skupnost pogovoriti tudi o lokaciji šol v mestnem središču. Jutri sestanek o gorskih skupnostih Na sedežu pokrajinske uprave v Gorici bo jutri ob 18. uri sestanek zastopnikov tistih občin, ki pridejo v poštev za vključitev v gorata področja. Sestanek je sklicala pokrajinska (ipraVa, dš ''Bi 'prbbcila mnenja predstavnikov prizadetih občin. Kdaj seja pokrajinskega sveta? Ni še določen datum sklicanja pokrajinskega sveta, na katerem bi morali glasovati za letošnji proračun. Pokrajinski odbor se je sestal v petek zvečer, vendar je bila seja zelo kratka, kajti na njej so manjkali nekateri demokršČanski odborniki. Zaradi tega bodo sejo ponovno sklicali jutri zvečer, ko bodo verjetno določili datum seje pokrajinskega sveta, ki bo najbrž v ponedeljek, 9. julija. Do novih prijemov znotraj KD je prišlo bajč tudi po sestanku med socialističnim in socialdemokratskima tajnikoma Semolo in Candus-sijem, na katerem so socialdemokrati izjavili, da soglašajo z resolucijo o uporabi sejne dvorane, ki sta jo podpisala Cian in Semola. poro socialdemokratov, sedaj pa kaže, da ni več tako. Kveslor De Focatiis odhaja v pokoj Goriški kvestor De Focatiis odhaja v pokoj in z njim tudi pod-kvestor Rovelli. Do 10. julija bo za kvestorja v Gorici dr. Vittorio Bar-tolini katerega bo za stalno nadomestil dr. Pasquale Zappone, ki je bil do sedaj podkvestor v Trstu. 11. Aquileia bodo 3. in 4. julija zaprli za nekaj ur Zaradi del pri železniškem podvozu v Ulici Aquileia bodo v dneh 3. in 4. julija za nekaj ur zaprli cesto za promet. Vozila bodo v tem času peljala po Ulici Lungo Isonzo Argentina. NA POBUDO SPZ IN KMEČKE ZVEZE Prihodnjo soboto in nedeljo proslava kmečkih puntov na Vrhu O piomenu boja tlačanov za osvoboditev bo govoril predsednik SKGZ Boris Hace - Nastopa zdrnže. nih goriških zborov in Partizanskega zbora iz Trsta Prihodnjo soboto in nedeljo, 7. in 8. julija bo na Vrhu proslava kmečkih uporov, ki jo prirejata Slovenska prosvetna * zveza in Kmečka zveza iz Gorice. Gre za pomemben dogodek, s katerim se Slovenci v Italiji vključujemo v proslavljanje izredno pomembnega družbenega dogajanja na Slovenskem, ki je trajalo več stoletij in ki ga poznamo pod imenom kmečki upori. Prireditev, ki ima splošno zamejski značaj, obsega dva dneva. V soboto bodo nastopili združeni pevski zbori z Goriške, recitatorji prosvetnega društva Sovodnje in godba na pihala «Kras» iz Doberdoba. Tik pred zaključkom programa, in sicer ob 22.30 bo prižiganje kresov na Vrhu in tudi na drugih bližnjih in oddaljenejših hribih. Naslednji dan, v nedeljo, bo ob 20. uri spregovoril predsednik Slovenske kulturno - gospodarske zveze Boris Race, član osrednjega slovenskega odbora za proslavljanje kmečkih puntov. Tržaški partizanski pevski zbor, ki šteje okoli 100 pevcev ter žanje priznanje, kjerkoli nastopa, bo povzdignil večer s ODMEV S SEJE OBČINSKEGA SVETA V S0V0PNJAH Vrhovci zahtevajo vsakodnevno avtobusno povezavo z Gorico Upoštevati je treba tudi potrebe Martinščine • Prevoz bi služil dijakom, upokojencem in gospodinjam, ki imajo opravka v mestu Ker je Vrh precej odrezan od avtobusnih prog, so njegovi prebivalci svoj čas sestavili vlogo in jo poslali pristojnim oblastem, da bi prevozno podjetje Ribi, ki ima v zakupu medkrajevne avtobusne proge, razširili svojo storilnost tudi na Vrh. Šovodenjska občinska uprava je februarja letos posredovala pri deželi za nujer. odgovor na to vlogo, hkrati je podjetje Ribi zaprosilo deželo za finančni prispevek. Na podlagi tega posredovanja je dežela predlagala Ribiju spremembo avtobusne proge. Ribi pa je predlagal deželi, da mora najprej izvedeti, koliko potnikov bi se posluževalo avtobusa, ali gre za delavce, dijake ali druge občane in če bi se morda poleg- .Vrha,! tohku povezalo z avtobusom še kakšna .druga vas. O vsem tem je bil govor na seji občinskega sygta v’,,Sovqdnjah v četrtek .zvečer.*" Vrhovak! svetovalec Marčeto Devetag je namreč želel izvedeti, kako njihova vloga napreduje in če bo kmalu ugodno rešena. Vse se zdi, da bi lahko prišli za prevoze v poštev predvsem študentje, ki obiskujejo goriške šole in ki jih je bito v tem šolskem letu menda 20, v prihodnjem pa naj bi jih bilo še sedem. Povečini so doma na Vrhu, nekateri pa prihajajo tudi z Martinščine. Leti potrebujejo jutranji prevoz v Gorico ter povratek okoli 14. ure, ko se pouk konča. Tega prevoza bi se posluževali tudi domačini, zlasti upokojenci in gospodinje, kadar imajo opravke v Gorici. Nikakor ne bi prišel v poštev za delavce, ki odhajajo na delo v različnih urah, zlasti kadar delajo v izmenah. Ugoditev tej upravičeni prošnji izhaja tudi iz dejstva, da se avtobusnega prevoza iz Sovodenj v Tržič poslužuje le nekaj oseb, ki so zaposlene v tem industrijskem središču, morda dve ali tri na dan, med- tem ko je Vrh takšen prevoz v smeri Gorice, kamor vas teži, življenjskega pomena. Uslužbenci trgovin so stavkali Včeraj je bila v vsej državi stavka uslužbencev trgovin. Prizadevajo si, da bi dosegli novo delovno pogodbo. V glavnem so stavkali uslužbenci večjih trgovskih obratov. V Gorici so stavkale poleg drugih tudi uslužbenke veleblagovnice Stan-da. Na oknih te trgovine so bili nalepljeni plakati, prodajalke so mimoidočim delile letake in jih o-pozarjale na upravičeno sindikalno bdrtft) "1 NtiCjjiij i ui..i»biAp svojim petjem. Igrala bo tudi godba na pihala iz Anhovega. Ob tem bosta na Vrhu še dve razstavi, ena bo posvečena slovenski knjigi, druga pa delovanju jamarskega odseka «Kraški krti*. V soboto zvečer bo nastopila tudi otroška folklorna skupina športnega združenja «Dom» iz Gorice. Na razglasni deski slovenske trgovske šole so včeraj objavili rezultate male mature, ki so jo imeli dijaki tretjega razreda. Od 11 vpisanih dijakinj je malo maturo uspešno končalo 7 dijakinj, dve sta bili zavrnjeni, dve pa sta bili odsotni. Izdelale so: Elijana Bensa (65/100), Nada Devetak (69/100), Livijana Gergolet (68/100), Klara Humar (63/100), Elvija Marušič (70/100), Loreta Mikluš (71/100) in Eda Paoleti (81/100). Nov« telefonske številke v videmski pokrajini S 15. julijem bodo v nekaterih občinah videmske pokrajine pričeli z zamenjavo dosedanjih telefonskih številk. Ker bi to utegnilo zanimati tudi naše bralce, ki imajo poslovne stike s podjetji v teh občinah ali sorodnike in prijatelje, objavljamo seznam teh občin. To so Feletto Umberto, Pagnacco, Ta-vagnacco, Mortegliano, Castions, Talmassons, Martignacco, Moruzzo, Buttrio, Povoletto, Pordenone - Co-mina, Pavia di Udine, Percoto, Ber-tiolo, Marano Lagunare, Premariac-co, Šempeter ob Nadiži, Varmo, Polcenigo, Maiano, Gonars, Visco, San Vito al Torre, Colle, Arba, Se-quals, Travesio, Francenigo. Pf-i Madonnini se nadaljuje go-riški praznik komunističnega tiska. Danes popoldne bo ob 17. uri slikarski ex tempore za otroke, zvečer pa ples. Jutri, v ponedeljek zvečer, pa bo ob 21. uri spregovoril inž. Roberto Costa iz Trsta, ki bo govoril o goriških urbanističnih problemih. Jutri zvečer bodo na plesu izvolili najlepšo mladenko. KD je menila, da lahko ima pod- m.Hlinili.im..milil............................iiiiiiimiiiiiihiiiii.iii.iii.n.■■■..."‘"""i"*.. Razgovor z Romanom Spcccogno deželnim svetovalcem KD za Nadiške doline Romano Speccogna je sprejel dopisnika našega lista v svojem uradu v občini Podbonesec. To je tipična beneška občina, kjer ni ničesar odveč, vse zelo skromno (da ne rečemo revno), kjer pa je stalno polno ljudi, ki prihajajo na občinski urad zaradi najrazličnejših potreb. Novoizvoljeni deželni svetovalec Nadiskih dolin je že v uvodu poudaril, da pravzaprav ne bi vedel povedati kaj posebno novega, zlasti ker je dopisniku Primorskega dnevnika v intervjuju že pred leti obrazložil svoja stališča o raznih vprašanjih in ker je »Primorski dnev nik» dobro obveščen list. Razgovor se je tako pričel odprto in neposredno brez formalnih vprašanj in odgovorov. Naš dopisnik je podčrtal dejstvo, da je od takrat pireteklo mnogo časa, predvsem pa, da gre sedaj za deželnega svetovalca, ki je bil izvoljen s sko-ro rekordnim številom preferenc in zato tudi za osebnost večinske stranke z novimi dolžnostmi in pomembnimi odgovornostmi. Speccogna pravi, da gre za izvolitev na kandidatni listi, ki jo označuje dialektična logika znotraj stranke in torej odnosi med dvema videmskima strujama KD. Levičarska struja «l'orze nuove», kateri pripada, je usmerila glasove na štiri kandidate. Vsi so bili izvoljeni. najvidnejši kandidat Romano celo z najvišjim številom preferenčnih glasov. Rezultat je torej uspeh struje in pomeni zavrnitev politike centrizma v državi in v krajevnem okviru. Osebno je prav zaradi tega imel težave, saj .je doživel očitke in napade z raznih strani. Prišlo pa je tudi do prave »poplave* kandidatov na področju Nadi- ških dolin, kot jih ni bilo še nikoli. V tej zvezi .je obžaloval stališče duhovnikov okrog lista «Dom», ki — po njegovem — ni bilo dovolj premišljeno in je imelo skoro »kvalun-kvisLičen* značaj. Obiskal je vse prizadete duhovnike in jim zagotovil svojo podporo. S tem pa smo bili že v osrčju vprašanja, ki še zlasti zanima »Primorski dnevnik* in njegove čita-telje, ali točneje vso slovensko javnost v zamejstvu. Kakšno je stališče novoizvoljenega predstavnika Nadiških dolin do nacionalnega vprašanja, kakšna stališča bo zavzemal v deželnem svetu? Odgovor je lakoničen: »Takšna, kot jih bo sprejela stranka, ki ji pripadam*. Seveda pa se je razgovor nadaljeval in so bila osvetljena razna vprašanja. Predvsem globalna zaščita Slovencev, ki jo KD na splošno zavrača in proti kateri je tudi Speccogna. To utemeljuje s prak-tičnopolitičnimi razlogi, češ da je nujna postopnost, ker je položaj težaven in ker zlasti v Nadiških dolinah še vedno prevladujejo desničarske struje znotraj in izven KD. Bistveno drugačen pa je odgovor glede konkretnih primerov zaščite interesov narodnostne skupnosti. Speccogna meni, da gre za »številčno šibko manjšino*, da pa bi na primer podprl predlog, da se uvede tudi po teh vaseh pošolski pouk slovenščine. »Bil sem odločno proti* — je energično dejal — ko so šolske oblasti in prefektura odvzele možnost društvu »Ivan Trinko*. da ima tečaj slovenskega jezika v šolskih prostorih v špetru. Prav obratno, sem bi] in sem mnenja, da je to prvenstvena dolžnost šole in da bi morale šolske oblasti prirejati tečaje za slovenščino in dru- ge jezike ob spoštovanju svobode. V kolikor jih ne, je seveda logično, da jih prireja zasebno društvo, kot je «Ivan Trinko* ali druga kulturna društva, katerim je v tem smislu treba nuditi pomoč. Razgovor se je ponovno prenesel na splošna vprašanja političnih odnosov v državi in v deželi ter zlasti odnosov znotraj KD, kjer sta obe večinski struji v svetovalski skupini skoro enako močni (8 »forze nuove* in 9 morotejcev). Pri tem gre za vprašanje predsednika deželnega odbora, na katero morajo odgovoriti morotejci, istočasno pa tudi za odbomiška mesta in za vpliv v deželni vladi, kjer bo imela levičarska struja v stranki pomembno besedo, zlasti ker je bližje socialistom, ki so se v deželnem svetu izredno okrepili. Prvi razgovor se je tako zaključil, nadaljeval pa se je v petek v vidmu med deželnim demokristjan-skim kongresom, katerega delegat je bil tudi Speccogna. Tokrat je bil dan poseben poudarek gospodarskim in socialnim vprašanjem, ki so po mnenju novoizvoljenega deželnega svetovalca bistvena za rešitev tudi drugih perečih vprašanj in predvsem emigracije. Speccogna pravi, da bo to njegova prvenstvena naloga v deželnem svetu in da so delno že nekaj naredili, ko so v Špetru ustanovili industrijsko cono in kjer pričakujejo, da bodo v krajšem roku pričeli graditi tri tovarne, v katerih bo ob polnemu izkoriščanju zmogljivosti čez nekaj let zaposlenih 500 do 600 ljudi. Za to gradnjo so že rešili zapleteno vprašanje vojaških služnosti, ki ga bodo skušali reševati tudi v drugih primerih. BOGO SAMSA Občina bo zgradila dva plavalna bazena Na goriškem županstvu so že oddali na dražbi dela za gradnjo dveh kopalnih bazenov, enega odkritega, drugega pa pokritega, ki ju bodo zgradili v športnem centru na Rojcah. Za bazena bo gori-ška občina porabila 283 milijonov lir. Dela je prevzelo gradbeno podjetje Porfirio iz Trsta. Ko bosta dokončana, bosta bazena služila goriški mladini, ki hudo občuti pomanjkanje takih športnih objektov, tako v zimskem kot v poletnem času. Praznik ob Doberdobskem jezeru Tudi danes zbiranje podpisov na protifašistični peticiji Danes se bo zaključil štiridnevni praznik ob jezeru, ki ga prireja prosvetno društvo »Jezero* iz Doberdoba. Po četrtkovi uspeli otvoritvi s tekmovanjem v briškoli, katere rezultate smo objavili včeraj, so imeli prireditelji krajši zastoj z delom v petek popoldne zaradi neurja. Proti večeru se je vreme popravilo, da se je natrpalo ljudi na plesišču in pri točilnih mizah. Sinočnji večer je bilo spet tekmovanje v briškoli in prosta zabava s plesom. Včeraj so na prireditvenem prostoru zbirali podpise za ljudsko protifašistično peticijo. S to akcijo bodo nadaljevali tudi danes. Prireditelji upajo, da jih zadnji dan vreme ne bo nadlegovalo. Tako bodo lahko brezskrbno sprejeli in pogostili številne obiskovalce z Goriškega in Tržaškega, ki se bodo v tej pasji vročini zatekli k Do-berdobskemu jezeru v prijetne topolove sence. J- g- Branik: na vrsti asfalt Vodovod je bil Braniku zelo potreben. To lahko povedo vaščani, ki jih je vsako poletje peklila suša. Zdaj pa te nadloge ni več. V vas je pritekla voda po obnovljenem vodovodu. Ogromno so prispevali vaščani sami. Sedaj mislijo na asfalt v zaselek Preserje, za kar bodo prebivalci sami prispevali denar, zraven pa bodo še prostovoljno vihteli kramp na trasi. Samoprispevek bodo plačevali kot prej za vodovod, le za motorna vozila bodo še dodali nekaj denarja. Da bi posameznike ne obremenili preveč, so se odločili za dveletno plačevanje. 25 let dela podjetja «Vozila» Podjetje »Vozila - Gorica* iz Šempetra pri Gorici je te dni praznovalo svoj srebrni jubilej. Prav je, da ne gre brez besed mimo njega, ker gre za delovno organizacijo, ki je med vsemi podjetji na Goriškem pokazala v zadnjih dveh desetletjih morda največjo vitalnost. Iz o-brtne delavnice, ki se je ukvarjala s popravljanjem tovornih avtomobilov, je namreč zrasla moderna industrija za izdelovanjč' Vfieli vrst prikolic ter cistern za tekočine in tehnične pline. Danes sodi med najbolj solidna jugoslovanska -podjetja za take proizvode. Med drugim je kar polovico vseh prikolic, ki zdaj krožijo po jugoslovanskih cestah domače izdelave zapustilo hale tega podjetja. Cistern pa izdela kar 80 odst. od vseh potreb na jugoslovanskem trgu. Zdaj šteje kolektiv nekaj nad 600 delavcev, med njimi je kar 20 inženirjev in drugih delavcev z visoko izobrazbo. Nekvalificiranih delavcev pa je komaj petdeset. V tem letu so začeli v podjetju graditi nove proizvodne hale. Z njimi bodo več kakor podvojili zmogljivosti. Računajo, da bodo imeli v' prihodnjih treh letih že nad 300 milijonov novih dinarjev letne realizacije. Seveda računajo, da bodo velik odstotek svojih izdelkov prodali na tujih tržiščih. V minulem letu so se že uveljavili predvsem v Franciji in Egiptu, kamor so izvozili za nad 30 milijonov novih dinarjev svojih izdelkov. Briški pridelovalci «zlatih» in «sreknih» vin HiiimiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiimiiiiitiiiiiiiiiHiiiHiiiiiiiii Izidi malih matur na trgovski in nižji srednji šoli v Gorici Izdelala je velika večina dijakinj in dijakov - Le nekaj zavrnjenih Na slovenski nižji sredr.ji šoli so objavili rezultate male mature. V glavnem so vsi dijaki dobro opravili izpite, izjemo tvori le manjše število teh, ki so bili zavrnjeni. Tudi ocene so bile precej visoke, saj jih je veliko izdelalo s končno oceno: dobro, ali, prav dobro. Poglejmo sedaj imena tistih, ki so izdelali. III. A: Rafael Butkovič, Robert Cej, Marino Krapic, Davorin Devetak, Jordan Ferletič, Jožef Feralto, Simon Makuc, Aleksander Ožbat, Lovrenc Persolja, David Pintar, Florijan Pla-nišček, Ivan Sirk, Maksim Tabaj, Florijan Terčič, Edvard Tomšič: 1 dijak je bil zavrnjen. III. B: Marijan Bevčar, Marko Bukovec, Jurij Cemetti, Kazimir Černič, Jožko Cijan, Vladimir Kont, Marko Čubej, Marko Klanjšček, Rado Lavrentič, Maver Leban, Livij Marega, David Mučič, Aleksander Pisk, Vladimir Qualizza, Rajmund Tabaj, Aleksander Uršič; 1 dijak je bil zavrnjen. III. C: Loredana Berlot, Marija Cijan, Damijana Cotič, Alenka Drobež, Adrijana Ferletič, Ana Ferletič, Bernarda Figelj, Darija Gergolet. Radiča Gergolet, Vijolica Gulin, Loreta Humar, Mojca Komjanc, Omela Oblak, Nadja Paulin, Livija Peric, Nevi-ja Peric, Silvana Perše, Adrijana Petejan, Irena Princi, Palmira Tomšič. III. D: Dolores Bensa, Veronika Božič, Evelirfa Brankovič, Danjela Colja, Dorjar.a Devetak, Mavra Devetak, Tamara Fajt, Renata Gergolet, Damijana Komjanc, Jasna Kompara, Sonja Legiša, Silvestra Markolini, A-nita Marušič, Gabrijela Marušič, Loredana Marušič, Loredana Nanut, Lilijana Semolič, Patricija Stanič, Danila Švab, Bruna Terpin, Marjeta Vižintin; 1 dijakinja je bila zavrnjena. Pred dnevi je na slovenski trgovski šoli opravilo izpite male mature 11 dijakinj. Od teh jih je izdelalo 7, 2 sta bili zavrnjeni ter 2 sta bili od- sotni. Izdelale so: Elijana Bensa (65/100), Nada Devetak (69/100), Livijana Gergolet (68/100), Klara Humar (63/100), Elvira Marušič (70/100), Loreta Mikluš (71/100) in Eda Paole-tič (81/100). Novi urnik knjižnice v Sovodnjah Občnska knjižnica v Sovodnjah je spremenila urnik svojega delovanja. Poslej bo ob torkih in ob četrtkih odprta od 17. do 20. ure, ob petkih pa od 18. do 20. ure. iiiHiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiifiiinmiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiHMiiiiiaai NA POBUDO OBČINE DOBERDOB Koristna izmenjava mnenj o razmejitvi gorskih skupnosti Sestanka so se udeležili številni predstavniki «kraških» občinskih uprav Prejšnji večer so imeli v knjižnici v Doberdobu sejo, ki jo je sklical doberdobski župan Andrej Jarc. Na njej so si izmenjali mnenja o zahtevi dežele, da občinske uprave, ki se jih to tiče, sporočijo svoje stališče o razmejitvi gorskih skupnosti. Poleg predstavnikov do-berdobske občine so bili še zastopniki Tržiča, Fogliana, Zagraja, Doline in deželne uprave. V uvodnih besedah je župan Jarc seznanil prisotne z namenom sestanka. Povedal je, da je dežela poslala krajevnim ustanovam pismeno zahtevo, naj izberejo med različnimi predlogi. Večji del prisotnih se je ogreval za odobritev desete točke, ki govori o enotnem gorskem področju med Dolino in vključno Sovodnjami, čeprav je bilo slišati tudi druge predloge, po katerih naj bi kraškemu področju priključili še Števerjan, ker ima iste nacionalne značilnosti, ki so zelo pomembne pri iskanju zaokrožene celote. Ob tej priložnosti so zlasti poudarili pravico, ki jo dežela priznava občinskim upravam, da nakažejo morebitne drugačne predloge za razmejitev, kakršnih sedanji deželni predlogi ne upoštevajo. Posvetovanje je bilo koristna priprava za bližnji sestanek v Gorici, kjer bodo podrobneje govorili o tem vprašanju. IZ DOBERDOBA Brezplačno razdeljevanje strupa za uničevanje mrčesa Občina iz Doberdoba sporoča, da bo brezplačno dala na razpolago strup za uničenje muh, komarjev in drugega mrčesa, ki okužujejo med poletjem hleve, shrambe in stanovanja. Kdor želi dobiti tekočino, naj se javi v občinskih uradih do 5. jul!ja, ki bo naročil toliko strupa, da bo zadostil popraševanju. Vsak prijavljenec bo prejel po 250 gramov tekočine ki, razredčena z vodo, zadostuje za razkuženje 250 kvadratnih metrov. Prednost pri razdeljevanju bodo imeli živinorejci in lastniki kmečkih shramb. Vsak lastnik si bo moral razkužiti prostore sam, podrobnosti za uporabo pa bo dobil, ko prejme tekočino od občinskega uslužbenca. V torek v Sovodnjah shod KP1 V torek, 3. julija ob 21. uri bo »Pri Francetu* v Sovodnjah shod KPI, na katerem bosta prof. Ven-ko Devetak in Fulvio Bergomas govorila o pomenu volitev 17. in 18. junija v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Dve nesreči v Gorici Na križišču med Ulicama Pitteri in Manzoni ja prišlo včeraj zjutraj do prometne nesreče, pri kateri se je ranil 14-letni mopedist F. B. tz Gorice. Mladeniča so v goriški bolnišnici sprejeli na 20 dni zdravlje nja zaradi zloma leve noge. Vedno v Ulici Pitteri se je včeraj ponesrečil upokojenec Gaetano Fantini. Mož se je s kolesom peljal po ulici in trčil v odprta vrata parkiranega avtomobila. Poletni vozni red avtobusov na progah št. 6 in 7 , S prejšnjo nedeljo je stopil v veljavo avtobusni vozni red v praznikih za progi št. 6 (glavna pošta — pokopališče) in št. 7 (glavna pošta —; Oslavje). V delavnikih ne bosta ti dve progi spremenili voznega redh Tako so sedaj urniki v praznikih: PROGA ST. 6: odhod izpred glav ne pošte ob 9.00. 10.00, 11.00, 12.00, 16.00. 17.15. 18.00 in 19 00. Odhodi izpred pokopališča ob 9.20. 10.30, 11.30 12.21, 16.35, 17.35, 18.30 in 19.2(1 PROGA ŠT. 7: odhodi izpred glavne pošte ob 9.35, 12.35, 16 50, 19 35. Odhodi z Oslavja ob 9.45, 12.45, 17.00 in 19.45. Prihodnji teden padalski skoki v Ajdovščini Letalski center Ajdovščina in Zveza letalskih organizacij Slovenije, priredita pod pokroviteljstvom Fruktal - Alko iz Ajdovščine, 11. republiško padalsko prvenstvo od 4. do 8. julija letos na letališču v Ajdovščini. Podrobni spored prireditve .je naslednji: 4. julija ob 15. uri bo svečana otvoritev, od 5. do 8. julija bodo tekmovanja v raznih disciplinah, v soboto 7. julija ob 17. uri bo padalski desant pred poslopjem občinske skupščine v Novi Gorici, v nedeljo 8. julija bodo na letališču v Ajdovščini atraktivni letalski skoki. Za vstop na letališče si bo treba priskrbeti vstopnico, s katero bo sodeloval na žrebanju: nagrada bo turistični polet. Če neki vinogradnik prejme za svoje vino na razstavi zlato ali srebrno medaljo, takšna nagrada ni rezultat naključja, ampak trdega dela in tudi precejšnjih žrtev. Koliko se morajo vinogradniki nagraditi, pa čeprav se poslužujejo strojnega parka, to vam povedo lahko samo oni, ki preživijo lep čas v letu med vinogradi, v kleti, pod o-krilom med stroji in ob pripravi kolcev, škropil itd. Toda tudi sama udeležba na vinski razstavi niso mačje solze. Kdor se odloči, da bo svoja vina podvrgel oceni strokovne komisije, mora imeti — to je povsem razumljivo — najprej izvrstno vino, kajti dobrih vin je v Brdih veliko, potem pa mora računati, da bo moral seči globoko v žep, če mu jih bodo odlikovali. Vsak tekmovalec mora najprej predstaviti po štiri steklenice vina, da ga komisija oceni. Če je vino odlikovano, mora organizatorju (govorimo o organizacij’ vinske razstave «Gran Pre-mio Noe* v Gradišču) prodati 36 steklenic vina po 200 lir steklenico. Hkrati mora imeti v zalogi vsaj 7 hektolitrov enakega vina. Pogoji so torej precej trdi. Organizatorji potem ta vina prodajajo na pokušnji po 100 Pr za eno četrtino osmin-ke. Na takšen način pokrijejo precejšnje!''štfoške, ki jih imajo s prirejanjem vihske razstave. (Na sliki so vinogradniki iz Števerjana in z (Mavja pred svojimi vini na razstavi-v Grad;šču). Poenostavljen sprejem v tržiško bolnišnico Birokratski postopek za sprejem v tržiško bolnišnico bo od 1. julija poenostavljen. To nam je sporočila direkcija bolniške blagajne (INAM) v Gorici, ki javlja, da bodo tak postopek uvedli kmalu tudi v drugih bolnišnicah v naši pokrajini. Zavarovanci INAM, ki so doslej morali v bolnišnico, so morali potrditi nalog osebnega zdravnika ali specialista v pisarni bolniške blagajne, šele nato so lahko šli v bolnišnico. Postopek je sedaj poenostavljen tako, da bodo odslej z nalogom zdravnika bolniki šli lahko direktno v bolnišnico, ne da bi bilo potrebno potrdilo urada bolniške blagajne. , Zavarovancem so tako olajšali postopek, ne bo jim treba izgubljati časa v pisarni bolniške blagajne. Na drugi strani pa bodo uprave bolnišnic imele nekoliko več dela kot doslej. Vodstvo bolniške blagajne INAM bo od njih zahtevalo tudi, da bodo morali v pisarnah bolnišnic žigosati zdravstveno knjižico zavarovancev bolniške blagajne. Podrobnejša pojasnila dajejo pisarne bolniške blagajne. Zasedaj bo, kot smo že omenili, veljalo to birokratsko olajšanje samo v bolnišnici v Tržiču. To zanima naše bralce z Laškega in z našega Krasa. • V deželnem odboru KD, ki so ga izvolili v Vidmu v petek, so tudi štirje Goričani, in sicer dr. Ro-lando Cian (forze nuove), inž. Gio-vanni Augelli (dorotejec), Giovan-ni Demeio in Mario Leardi (moro-tejca). Kino fiorien VERDI 15.15-22.00 »Una colt in niar.o al diavolo*. R. Wood in W. Berger, barvni film. CORSO 17.15-22.00 «All'ombra delto piramidi*, C. Heston in I. Neil, barvni film. MODERNISSIMO 15.30-22.00 «Love story a Bangkok*. D. Randall in L. Barker, barvni film . CENTRALE 15.30-21.30 »FBI, opera-zione gatto*. H. Milles ir.- D. Jon-nes. Barvni film. - VITTOIUA 15.30—22.00 «L’inf e mo ero-tico di Pinnesburg*. E. Arenk in U. Grasberg. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. trii fi AZZURRO 15.00-22.00 »Le mille e una notte ali'italiana*. Barvni film. PRINCIPE 14.30-22.00 «Lo chiama-vano tre teste....giocava sempre co-me morto*. Barvni film. EXCEI.SIOR 14.30—22.00 »Bella, ricca. con lieve difetto fisico, cerca ani-ma gemella*. Barvni film. Aor« f.nrirn SOČA »šerif na divjem Zahodu*, a-meriški barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA »Obračun na Karibjh*. francoski barvni film ob 18.30 in 20.30. DESKLE »Topovi za Kordobo*. ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. RENČE Prosto. PRVAČINA »Skrivnostna vojna Hary Friga*. ameriški barvni film ob 18.00 in 20.30. KANAL »Diamanti so večni*, ameriški barvni film ob 17.00 in 20.00. POTUJOČI KINO TRNOVO »Skrivnostna vojna Hary Friga*, ameriški barvni film ob 20.00. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Marzini, Korzo Italija 89, tel. 2443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežur. na lekarna Al Rendentore, Ul. Fra-telli Rosselli, tel. 72340. Dežurni zdravniki. V Gorici, Sovodnjah in števerjanu sta danes dežurna dr. Giovanni Cristianini, Ul. 24. maja, tel. 5300 in dr. Ferruccio Milocco, Ul. della Bona 10, tel. 83710. V Krmi-nu in okolici je danes dežuren dr. Tristano Pavšič; v Ronkah pa dr. Verbano junior. Dežurne trafike: Ul. Seminario 3, Verdijev korzo 102, Korzo Italija 217, Ul. S. Pellico 3, Ul. B. Casale 3, Raštel 51, Ul. Orzoni 44, Ul. G. Ce-sare 52, Ul. 4. novembra 42, Ul. Cap-puccini 2, štandrež (glavni trg) 11, Ponte del Torrione 1, Ul. Pavia 27, Ul. Carso 20. KULTURA 1. julija 1973 REZULTATI ANKETE 1972/73 Sezona Stalnega slovenskega gledališča v oceni tržaškega in goriškega občinstva Sorazmerno nizek odstotek odgovorov, toda od teh visok odstotek pritrdilnih Reagiranje občinstva na predstave je lahko za vsako gledališče zelo koristno merilo uspešnosti ali neuspešnosti repertoarja kot celote in posameznih predstav. Ne bi sicer mogli trditi, da je to edjno merilo, a je vendarle eno izmed tistih, ki jih mora vodstvo gledališča upoštevati, kajti če je res, da mora gledišče hoditi korak pred poprečnim okusom, je prav tako res. da v nobenem primeru ne more in ne sme hpditi proti poprečnemu okusu svojega občinstva. Testiranje ali anketirani občinstva sodi v normalno prakso mnogih gledališč, zlasti tistih, ki delujejo v posebnih pogojih in za občinstvo, kateremu je bila gledališka tradicija za daljšo dobo prekinjena. Med taka gledališča sodi tudi naše. Praksa zadnjih let je potrdila koristnost anketiranja, pokazala pa je tudi, da je treba ljudi na anketiranje prav tako pripravljati, kot na samo obiskovanje gledaliških predstav. Odstotek tistih, ki se poslužujejo možnosti izražanja svojih ocen s pomočjo anketnih listkov, je namreč še vedno mnogo prenizek, da bi mogla anketa v zadostni meri dati veljavno sliKo globalne ocene repertoarja. To velja še posebej za anketo v minuli sezoni, saj je pri njej sodelovalo le 31,87 odstotka ali točno 12.460 gledalcev od skupnih 39.098. Kam naj vtaknemo preostalih 68,13 odstotka gledalcev? Ali med tiste, ko so predstave odklanjali, ali med tiste, ki se na anketo niso odzvali iz komodnosti ali brezbrižnosti ali iz podcenjevanja ankete? Morda je razlog nekje na sredi, toda v tem primeru izgubijo podatki precej na svoji vrednosti in na svojem o-rientacijskcm pomenu. Problem o-staja, kako pritegniti gledalce v večjem številu k anketi, kako jih prepričati, da bo njihovo mnenje ustrezno upoštevano in o-vrednoteno, kako jim skratka dopovedati, da so lahko soustvarjalci neke repertoarne politike v smislu dajanja napotkov in sugestij, ki so iz čisto umetniških gledišč lahko tudi le v manjši meri sprejemljive, ki pa se lahko gledališču obrestujejo na daljši rok. Toda preidimo k podatkom samim. Od že omenjenih 31,87 odstotka pri anketi udeleženih gledalcev jih je 91,42 odstotka odgovorilo z DA in 8,58 odstotka z NE. Za sam Trst oziroma za Kulturni dom je odstotek še nižji. Od skupnega števila gledalcev v Kulturnem domu jih je na anketo odgovorilo 6965 ali 29,90 odst. in od teh 89,17 odst. z DA in 10,83 odst. z NE. Izven Kulturnega doma pa je na anketo odgovorilo 5495 gledalcev ali 34,77 odst. in od teh 5181 ali 94,27 odst. z NE. Če te podatke razčlenimo na posamezne predstave v repertoarju 1972-73, potem je slika naslednja: V KULTURNEM DOMU: Predstav «Pe premisli, Giacomino* se je udeležilo 4049 gledalcev, na anketo je odgovorilo 1611 gledalcev (40 odst.) od teh 1521 (94 odst.) z DA in 90 z NE; pred- stav «Prav:la igre* se je udeležilo 4046 gledalcev, na anketo je odgovorilo 1346 gledalcev (33 odst.) in od teh 1154 (85 odst.) z DA in 192 z NE; predstav «Kralj gora in ljudomrznik* se je udeležilo 2836 gledalcev, na anketo je odgovorilo 963 gledalcev (34 odst.), od teh 822 (85 odst.) z DA in 141 z NE; predstav »Alpha Beta* se je udeležilo 2617 gledalcev. na anketo je odgovorilo 722 gledalcev (28 odst.) hi od teh 104 (97 odšt.) z DA in 18 ž NE; predstav »Tolminci* se je udeležilo 4014 gledalcev, na anketo je. odgovorilo 971 gledalcev (24 odst.) in od teh 946 (97 odst.) z DA in 25 z NE; predstav »Kadar se ženski jezik ne suče* se je udeležilo 197 gledalcev, na anketo sta odgovorila 102 gledalca (52 odst.) in od teh 74 (73 odst.) z DA in 28 z NE; predstave «Moč unifor- me* (obnovitev) se je udeležilo 42 gledalcev, na anketo je odgovorilo 18 gledalcev (43 odst.), vsi z DA. GOSTOVANJA: Predstav «Viktor ali otroci na oblasti* se je udeležilo 2503 gledalcev, na anketo je odgovorilo 719 gledalcev (29 odst.) in od teh 537 (75 odst.) z DA in 182 z NE: predstav «Dom Bernarde Albe* se je udeležilo 2445 gledalcev, na anketo je odgovorilo 198 gledalcev (8 odst,.) in od teh 172 (87 odst.) z DA in 26 z NE; predstav »Kraljevo* se je udeležilo 537 gledalcev, na anketo je odgovorilo 315 gledalcev (59 odst.) in od teh 262 (83 odst.) z DA in 53 z NE. NA GORIŠKEM je slika naslednja: LASTNA PRODUKCIJA: Predstav «Le premisli, Giacomino* se je udeležilo 498 gledalcev, na an- keto je odgovorilo 135 gledalcev (28 odst.) in od teh 130 (96 odst.) z DA in 5 z NE; predstav »Pravila igre* se je udeležilo 472 gledalcev, na anketo je odgovorilo 98 gledalcev (20 odst.) in od teh 90 (91 odst.) z DA in 8 z NE; predstav »Kralj gora in ljudomrznik* se je udeležilo 473 gledalcev, na anketo je odgovorilo 131 gledalcev (30 odst.) in od teh 122 (93 odst.) z DA in 9 v NE; predstav «Alpha Beta* se je udeležilo 463 gledalcev, na anketo je odgovorilo 99 gledalcev (21 odst.) in od teh 96 (97 odst.) z DA in 3 z NE; predstav «Tolminci» se je udeležilo 624 gledalcev, na anketo je odgovorilo 143 gledalcev (22 odst.) in od teh 136 (95 odst.) z DA in 7 z NE. j. k. 2$ov. 1970 10. mednarodnega grafičnega bielana v Ljubljani: Olle Hanjper* (Švedska) — Nizozemski realizem 1971, bakrorez. (Nadaljevanje na 6. strani) iiiiHiimiiiiiiiiiiiimimimimiiiiiiii............................................................ Izid natečaja PD «Tabor» za izvirna dramska dela v slovenskem jeziku ali primorskem narečju Prosvetno društvo Tabor - Opčine je jeseni razpisalo natečaj za izvirna dramska dela v slovenskem jeziku ali primorskem narečju z namenom, da spozna nove in približa dramatiki že znane avtorje. Avtorji so morali ppslati svoja dela označena z geslom ali psevdonimom in s podatki v posebni zaprti kuverti. Predložena dela je ocenila petčlanska žirija, ki so jo sestavljali: profesor Stanko Kodrič, pesnik Miroslav Košuta, narečna pesnica Marija Mijot, dramaturg Drago Gorjup in slavistka Olga Lupine. Žirija se je sestala v četrtek 21. junija v Procvetnem domu na Opčinah in soglasno sklenila: 1. Pohvaliti je treba prosvetno društvo Tabor /.a ta razpis, ki je izjemen v praksi delovanja naših prosvetnih društev. Upati, je, da bo društvo tudi v prihodnje nadaljevalo s podobnimi pobudami. 2. Žinja je prejela šest. dtel. izmed katerih irm vsako svoje pomanjkljivosti, avtorjem pa gre topla zahvala že zgolj za to. da so se natečaja udeležili. Razveseljivo je, da je velika večina obravnavanih problemov domačih in aktualnih. 3. Tri razpisane nagrade prejmejo: a) prvo nagrado — umetniško delo znanega slikarja — avtor igre Rdeča' črta. čez ograde, poslane pod geslom Beli trn. Po svoji dramaturški gradnji je ta veseloigra iz nekdanjega openskega življenja sicer skromna, po likih pa nekoliko naivna, vendar obravnava nadvse aktualno problematiko razlaščanja naše zemlje. Dopolnjena in morebiti celo prestavljena v narečje je lahko osnova za odlično igro. , b) drugo nagrado —■ izbor slovenskih klasikov — prejme avtor pod geslom «Oder* za dramo v treh dejanjih Dobro dekle. Igra je formalno neoporečno grajena in značaji so ostro začrtani, s svojo črnobelo tehniko in nekoliko preveč sentimentalnimi prijemi pa je sodobnemu čutenju tuja. c) tretjo nagrado — abonma za gledališko sezono 1973-74 — prejme avtor s siglo «3x3» za skeč Srečanje. Njegove odlike so sodoben problem, globok smisel za humor ter izostren občutek za besedno igro in poanto, žal pa dejanje ne prerase v igro. Ko je žirija odprla kuverte, je ugotovila, da je avtor prvona-grajenega dela Ivan Artač, Opčine, Narodna ulica 176/1, tretje-nagrajenega pa Atilij Kralj, Konkonel, Ul. Bid schini 2/2. Avtor drame Dobro dekle je očitno pomotoma tudi v koverti ponovil zgolj svoje geslo, zato ga prosimo, da čimprej javi svoje ime in naslov prosvetnemu društvu Tabor, kot dokaz pa navede četrto kopijo ali rokopis. OB DESETEM JUBILEJU LJUBLJANSKIH GRAFIČNIH BIENALOV Ljubljana - svetovna metropola mednarodnih grafičnih manifestacij V Moderni galeriji razstavlja tokrat 420 grafikov iz 47 držav z vseh celin preko 1200 grafik - Zastopana sta tudi Lojze Spacal in Klavdij Palčic Letošnji jubilejni grafični bienale v Ljubljani je velika, prireditev. Že desetič v dvajsetih letih se odpirajo galerijska vrata grafikom, zdaj v resnici skoraj iz vseh dežel sveta. Moderna galerija je za letošnje poletje spremenjena v kraj množičnega informiranja skozi medij tiskane grafike. ki je postala med »klasičnimi* umetnostnimi strokami gotovo najbolj dovzetna za vzgibe posameznih družb, narodov in celin v svetu, ki se nagloma spreminja. Otvoritev razstave je sovpadla s kongresom mednarodnega združenja kritikov (AICA) v Jugoslaviji in navzočnost »svetovne kritike* je slovesnost prireditve , še podkrepila. Ob razstavi je izšel doslej najzajetnej-ši katalog in izjemno delo v pogledu .oblikovanja. Zanj je poskrbel dolgoletni, sodelavec Mo-, derne galerije in oblikovalec bienalnih katalogov Jože Brumen. Mnogi povabljenci, mimo cveta svetovne kritike, kot predstavniki oblasti, gostje iz zamejstva, Slovenci in Italijani, so dajali odprtju razstave potrebni blišč in zunanji pečat pomembnosti prireditve. Vrsta nagrad in priznanj grafikom se je letos še pomnožila. Veliko častno nagrado so prejeli: Iliko Debenjak, Robert Rauschenberg iz ZDA, in Victor Vasarely iz Francije, veliko nagrado pa Miroslav šutej. Med nagrajenimi zasledimo med drugimi še Janeza Bernika. Nadalje je bilo podeljenih tudi precej odkupnih nagrad. ........................................................................lunini........................................................................im....m....... V ZALOŽBI MLADINSKA KNJIGA TRI NOVE KNJIGE O VELIKIH MUZEJIH IN GALERIJAH SVETA Knjige so posvečene Narodnemu muzeju v Tokiu, Narodni galeriji v Washingtonu in galeriji Uffizi v Firencah Pred letom dni so izšle prve tri knjige v novi zbirki MUZEJI SVETA, ki je posvečena uajveč-jim svetovnim muzejem in galerijam. Prve tri knjige so bile posvečene Vatikanskemu muzeju, pariškemu muzeju Louvre in Britanskemu muzeju v Londonu. Čeprav so knjige take vrste pri nas prvič izšle, so bile v izrednem času treh tednov popolnoma razprodane. Naklada je sicer znašala 6000 izvodov, vendar je že ob izidu za 900 kupcev knjig zmanjkalo. Petsto naročnikov, ki so se zadnji prijavili, knjig žal ni moglo dobiti. Izredno zanimanje pa so knjige tudi upravičile, saj so te knjige s posnetki eksponatov in kratkimi razlagami o eksponatih treh velikih muzejev sveta predstavljale edinstvene knjige s kar dovršenimi posnetki najbolj znanih svetovnih u-metnin. Zdaj nam je založba Mladinska knjiga, ki skrbi za slovensko izdajo teh knjig, posredovala drugo serijo te zbirke. Gre za nadaljnje tri knjige, ki so posvečene muzejem po svetu, in sicer Narodnemu muzeju v Tokiu, Narodni galeriji v VVashingtonu in galeriji iJffizi v Firencah. V nakladi 6000 izvodov prihaja d slovenske prijatelje umetnosti novo bogastvo. Izjemne reprodukcije s kratkim dopolnilnim tekstom omogočajo pobližje spoznavanje umetnin, ki jih hranijo ti muzeji in galerije, bogastvo, ki ga je mogoče spoznati šele z obiskom teh muzejev, pa še takrat samo ob podrobnem pregledovanju, ne pa ob bežnem, običajnem obisku. Zdaj ko imamo te zaklade približane z reprodukcijami v knjigah, pa je omogočeno prav Platnice treh novih izdaj. vsakemu ljubitelju umetnosti, da kadarkoli in kakordolgo hoče občuduje in proučuje slike in dru ge umetnostne spomenike, ki jih hranijo navedeni muzeji. Če odštejemo utrujenost, ki zadene obiskovalca muzeja, je tako ogledovanje in spoznavanje umetnin torej vsestransko ugodnejše, če prav omejeno na izbor. Knjiga, posvečena umetninam Narodnega muzeja v Tokiu, prinaša 124 pretežno celostranskih (knjige imajo velik format) barvnih reprodukcij umetnin, ki jih hrani omenjeni muzej, v modernem smislu zasnovan leta 1871. Knjiga je urejena tako, da predstavi javnosti dela s področja slikarstva, kiparstva, lepopisa in lakov. Dela so seveda izbrana v omenjenem številu iz številnega bogastva, umetniških del, ki jih je pridobil muzej sam ali pa so mu jih darovali zasebni ljubitelji umetnosti. Naš bralec, ki si izleta v Tokio najbrž ne bo mogel privoščiti, bo lahko v knjigi prebral uvodno besedo o tokijskem narodnem muzeju, prebral bo predgovor ravnatelja oddelka za umetnost in znanost, nato pa bo občudoval reprodukcije najrazličnejših umetnin z dokaj temeljitimi razlagami. Omeniti je, da sta besedilo pripravila italijanska avtorja da pa so barvne fotografije mojstrsko delo Japoncev samih. Slovenska izdaja ima še dodatno besedo Hinka Graceja, ki pojasnjuje slovenskemu bralcu japonske in Kitajske dinastije, dodaja nekaj pripomb in pojasnjuje izeoverja vo japori.-.un imen. Tudi bibliografija in razpored po stavbi muzeja sodita v tako knjigo. Narodna galerija v Washingto- nu je bila ustanovljena šele leta 1941 in je torej najmlajša. Seveda pu je nastala na podlagi bogatih zasebnih zbirk, ki imajo dolgoletno tradicijo. Prav mladost ustanove pa omogoča, da je muzej urejen najmoderneje po sodobnih konceptih ureditve galerij. Bogastvo muzeja pa je razumljivo izredno dragoceno. Poleg poglavij, ki uvajajo bralca in mu pojasnjujejo zgodovino zbirk, ureditve muzeja in razpored stavbe, ima knjiga tudi bibliografijo. Slikovno gradivo pa je razporejeno po narodnosti avtorjev in so v knjigi predstav-i ljene reprodukcije del mojstrov ' Italije, Francije, Nemčije, Flarn-I ske, Španije, Holandije, Anglije in šele na koncu umetnikov Združenih držav. Vseh barvnih reprodukcij umetnin je 113 Ustrezen razlagalni tekst so prispevali italijanski avtorji, japonski fotografi pa so poskrbeli za podobe. Tretja knjiga druge serije zbirke o muzejih je posvečena fi-K-nški galeriji Uffizi. Ta knjiga, za katero so tekst prispevali umetnostni zgodovinarji Italije, je slikovno najbogatejša. Prinaša namreč 140 izrednih barvnih reprodukcij slik, ki so jih ustvarili veliki mojstri čopiča v Italiji, Holandiji. Franciji. Knjiga ima T,a'o dva dela N-^ore.i J o predstavljena dela italijanskih mojstrov, v drugem delu pa mojstrovine tujih slikarjev V posebnih poglavjih je predstavljena zgodovina galerije. zgodovina zbirk, bibliografija, poleg uvoda in imenskega kazala s-vena. Sl. Ru. tekmovati s slikarstvom in se je celo pomerila z reliefom (reliefno tiskanje) ter ves čas odkrivala nove vsebine ob novih odkritjih (mobilna grafika). Celo več: mnoge slikarske smeri s« se navzele njenega izražanja (no va espresivna figuralika). Na Ljubljansko grafično šolo se jv torej oprla ta mednarodna manifestacija. Slovenska in jugoslovanska grafika sta jo pojili, a hkrati sta rasli ob njej. S to razstavo, ki jo je ves čas vodil Zoran Kržišnik kot njen generalni tajnik, je ime Slovencev in Jugoslovanov, mesto Ljubljana in domači umetniki od Debenjaka in Bernika do Sutcia in drugih prodrlo v svet. Mednarodni grafični' . bfeilAle pomeni za nas izredno nacionalno afirmacijo. Morda z nobenim drugim načinom narodnega življenja nismo postali tako pom* n-' hen del evropske in svetovne zavesti kot z njim. Ob bienalu je Jugoslavija postala v resnici, tudi po mnenju kritikov zunaj, »grafična velesila* in velik del pripada v njej Slovencem, slovenskim grafikom. To so dejstva, ki jih je treba ob takem jubileju poudariti, zakaj kljub evidentnim uspehom domačih moči, ko končno lahko tudi zanje velja univerzalno kritično merilo, mnogi ne uvidijo takega pomena v vlogi ljubljanskega bienala, ne uvidijo, da je slovenska in jugoslovanska grafika prerasla ozkost razmer, nad katerimi je tako tožila naša polpreteklost. Na bienalu sodeluje čez 420 grafikov iz 47 držav iz vseh celin s preko 1200 grafikami. Razstavi so pridružene samostojne razstave Rika Debenjaka. Eduarda Chillide in Franpoisa Morelleta ter devetih nagrajencev na prejšnjih bienalih v spodnjih prostorih galerije: Armina Landecka (1955), Henrija - Geor-gesa Adama (1957). Pierra Soula-gesa (1959), Yoza Hamaguchija (1961), Roberta Rauschenberga (1963), Viciorja Vasarelyja (1965), Antonija Tapiesa (1967), Janeza Bernika (1969) in lanskega nagrajenca Kosukeja Kimure. če se zdaj še površno ozremo po paviljonih (podrobno popisovanje prispevkov po državah nas ne bi nikamor pripeljalo), bomo ugotovili, da je mogoče sodobno grafično ustvarjanje razvrstiti v nekaj skupin, od katerih bi bila največ ja skupina angažirane grafike. To je grafika, ki skuša s pomensko določljivimi simboli opozarjati na stisko sodobnega človeštva z grozljivimi prividi uničujoče vojne, umazanega okolja, ki z jedkostjo protestira proti kupljivi spolnosti, ter tre- peta pred naraščajočim in poblaznelim življenjskim tempom. V tej skupini pa se ostro ločijo umetniki iz dežel tretjega sveta, saj jih zadevajo drugačni problemi in zato nosi njihova simbolika verig, okovja, padlih v krvi, pečat pristnega sporočila, akoravno njihova grafika ni tako tehnično dorečena. Druga velika skupina zajema grafike konstruktiviste, umetnike čistih geometrijskih ali barvnih kompoziciji, bodisi v ploskvi, bodisi določenih v prostoru. Njihov precizni svet, včasih svet abstraktnih znamenj, živi svoje življenje, ali pa je v isti podobi soočen s figuro, ali drugačnim Kiatnenjpm živih, bijJj, ter tako izraz pridobiva na skrajni prizadetosti. Nadalje se sodobni grafiki močno ukvarjajo s fotografijo. ki jo prelijejo V.jezik izrafi-ke. Uporabljajo jo kot izsek iz viziualnega toka informacij ter jih svobodno komponirajo, ali pa kot likovno vrednost v raziskovanju abstraktnih struktur v kra- jini puščav, oblakov itd. Še ved- \ N bilo opremljenih s pro-no ie čutiti vpliv grafičnih sme- | lekcijami diapozitivov m filmov, ........................ ” na naših večerih pa so nastopili Toda izzveneli so zvoki fanfar in deseti grafični jubilej ljubljanskih razstav se zdaj ponuja kot priložnost, da se v mislih nekoliko bolj zbrano ustavimo pri njem in se ozremo po prehojenih stopnicah. Deset prireditev je nedvomno dosti, da potegnemo zdaj debelo črto in preudarimo, kaj so prinesle, su izpolnile svoje poslanstvo in nazadnje, če so ga izpolnile, v kakšni obliki se bodo preživele, da bodo mogle ohraniti tisti živi stik z aktualnim umetniškim sporočilom, kot se jim je to posrečilo ves čas do zdaj? Teh vprašanj ne postavljam po naključju, zakaj deseta dveletka je pokazala prva znamenja upadanja, upadanja v intenzivno^) m izpovedni moči ne le posameznikov, temveč celo grafičnih «velesil». Qr»fične tednike so( v svojem naglem izpopolnjevanju do »popolnih* tiskov zašle v krizo, ob množičnem pojavu oblikovanih vizualnih komunikacij, strojnega tiska, tehnik in prijemov, ki oo vdrli v svet ročno odtisnjenih grafik, tako da se je zdaj tehtnica nevarno nagnila na stran vizualnih komunikacij kot dela celovitejše obravnave notranjega in zunanjega prostora ter grozi postaviti pod vprašaj ročno tiskano grafiko kot navrženi del ambientov vendar «ceneni» in ljudem »dostopnejši* umetniški izdelek in — v najskrajnejši posledici — pod vprašaj ljubljanski in druge grafične bienale kot najbolj reprezentativne razstave te vrste. Seveda, s tem ni rečeno, da se bo to zgodilo v kratkem, pač pa se je na razstavi pokazalo in vprašanje postaja aktualno. Zgodovina ljubljanskih grafičnih bienalov pa je v resnici uspeh ob uspehu. Težko bi bil do kraja objektiven, če bi hotel določiti bodisi med umetniki, bodisi med umetnostnimi zgodovinarji tistega, ki je dal odločilno vzpodbudo za organizacijo te velike prireditve pred dvajsetimi leti. Eno pa nedvomno stoji: velika kvaliteta domače grafične tvornosti s tradicijo, ki sega v čase celo izza prve svetovne vojske, ko je o grafiki resno spregovoril Saša Šantel, ekspresionisti pa so dali po njej prve zrele liste, ta kvaliteta je bila pogoj za to in pobuda je dala neslute-ne sadove. Prvi bienale sega ravno v čas, ko je grafika začela svoj zmagoviti pohod po svetu, ko je postala tako rekoč spontani zaznamovalec trenutka v Zemljinem obratu z izbrušeno in vedno novo likovno govorico. Ta je kmalu zadobila nenavadna izrazne lastnosti in postala pojem skoraj vsemogočnosti: začela je Rimsko grobišče v Novem mestu Bogate arheološke najdbe sredi mesta Po 11. sezoni Slovenskega kluba v Trstu Slovenski klub je pred nedavnim zaključil svojo 11. sezono. Njegovemu sedanjemu predsedniku Miroslavu Košuti, tretjemu po dr. Hlavatyju in dr. Turini. smo zastavili nekaj vprašanj. — Končana sezona, kaj bi lahko povedal o tem na splošno? — Sezona, ki je za nami, je » zgodovini Slovenskega kluba že enajsta, toda celo prvo desetletje njegovega obstoja je povezamo zgolj z dvema Imenoma, dvema človekoma, ki sta ga ustanovila, izoblikovala in vodila: dr. Robertom Hlavatgjem in dr. Vladimirom Turina. To pa tudi povem, da je minula sezona pomenila zame lesko preizkušnjo, prvo leto vodenja kluba ki pa je hvalabogu poteklo brez hujših pretresov. Bojazen, da se utegne kaj zatakniti, je bila povsem upravičena, če pomislimo, da je prejšnji predsednik vodil klub celih sedem let, zdaj pa bi si upal reči, da v primerjavi s preteklimi sezonami verjetno ni bilo bistvene kvalitetne razlike, za kar pa se moram tudi toplo zahvaliti tistim preizkušenim odbornikom, žal ne morem reči vsem, ki so mi stali ob strani, še posebno dr. Turini in gospe Jazbečevi. — Koliko predavanj je bilo in kak-šen je bil obisk? če smo z njim zadovoljni? — Vedeti namreč morate, da ima Slovenski klub običajno po 32 predavanj letno: Letos jih je sicer bilo nekoliko manj zaradi številnih praznikov, vendar nobeno predavanje ni odpaalo in le enkrat smo bili prisiljeni napovedano temo zamenjati. Vsekakor gre kar za lepo število dni in tudi izbc.-r predavateljev in tem je tako širok, da vse ne more zanimati vsakogar. Razumljivo torej, da obisk precej niha in da je precej obiskovalcev samo občasnih. V glavnem smo z obiskom lahko zadovoljni, saj smo na najbolj slabo obiskanem predavanju našteli 28 poslušalcev, medtem ko jih je bilo običajno precej več in smo imeli tudi večer, ko je njihovo število šlo daleč čez sto. — Kakšen Izbor tem in katera predavanja so najbolj uspela? — Izbor letošnjih tern kakor sem ie rekel, je bil precej širok, kar je sploh značilnost predavanj v Slovenskem klubu že od vsega začetka. Začeli smo s Kosovelovimi Integrali, zaključili z orisom Stanja Slovencev pod italijansko zasedbo v letih 1918 1921, med tema dvema večeroma pa smo imeli pisano vrsto predavanj, ki so šla od zgodovine slovenskega gledališča pa tja do problematike našega čebelarskega tiska. Veliko preda- ti s prejšnjega bienala: zrnatih ekranskih slik, grafikonov, osciloskopov in drugih merskih simbolov »znanstveno* analizirajočih grafik. Morda se v grafikah letošnje bere vidi, da so umetniki bolj segali po znanih umetninah iz preteklosti in jih vključevali v svoje zasnove in to so nemara znamenja zastoja. Vnašanje črk in celo besedil v grafike, široke enobarvne ploskve in osredotočenje na en sam motivni sklop itn. pa so elementi, ki imajo več opravka z vizualnimi komunikacijami, to je, govorico plakatov in knjižnih oprem in po vsem sodeč, je to najvažnejše sporočilo sodobne grafike o njenih namerah v prihodnje. Verjamemo pa, da se bo del klasično pojmovane grafike ohranil vsaj še toliko časa, dokler bo, naj se sliši še tako banalno, interesantni prodajni predmet v strukturi umetniške »porabe* znotraj porabnišKe družbe. Ob koncu naj pripomnim, da je jugoslovanski del razstave med v (Silnimi, čeprav v manjši meri kot pred dvema letoma. Teža te vloge sloni na imenih kot Riko Debenjak, Janez Bernik, Andrej Jemec, Miroslav Šutej, Stojan Celic in Bogdan Borčič. K njim moramo prišteti tudi imeni Lojzeta Spacala in Klavdija Palčiča, ki kažeta kot Slovenca v italijanskem delu nesporno kvaliteto, morda celo največjo, pa hkrati še vedno izrazite poteze «tujerodcev», kot se je nekoč izrazil Veno Pilon. PETER KREČIČ (Nadaljevanje na 6. strani) Že od sredine meseca aprila raziskuje arheološka ekipa v središču Novega mesta obsežno grobišče iz rimskega časa. Izkopavanje se vrši v neposredni soseščini poslopja novomeške občinske skupščine, na Beletovem vrtu ob Ljubljanski cesti. Znanstveno raziskovanje te nekropole vodi Tone Knez. arheolog Dolenjskega muzeja v Novem mestu. Na razmeroma majhnem prostoru 200 kv m. je bilo doslej odkritih ie nad 60 grobov iz rimskega časa, ki so zelo zanimivi, tako po svoji arhitekturi, kakor tudi po bogati in pestri vsebini Iz grobnih pridatkov ie jazvid-no, da so bili preb': j'ci .vjvega mesta v rimskem 'asu precej premožni, kar izpričujejo bogato opremljeni grobovi s pestrimi oblikami keramičnih posod, o- krasnimi bronastimi zaponkami -/ibuloini, svetilkami - oljenkami, itd. Tudi veliko število finih posod iz *1erre sigillate*. ki je veljala kot luksuzno blago, im-portirano iz severnoitalijanskih delavnic, kaže na premožnost rimskodobnih prebivalcev Novega mesta. Značilno za rimske grobove v Novem mestu je njihova skoraj enotna oblikovanost. Grobovi so narejeni iz tesno sestavljenih, kle-sarsko neobdelanih kamnitih plošč, tako, da tvorijo pravokotne skrinje. Vanje so položili pepel na grmadi sežganih pokojnikov ter priložili glinaste posode s hrano iv pijačo kot popotnim dušam umrlih, na vrhu pa so grobno skrinjo pokrili s kamnitimi ploščami. V Novem mestu doslej odkriti grobovi kažejo izrazito civilen značaj, ker manj- kajo najdbe orožja. Rimski grebovi iz Novega mesta datirajo v prvo polovico 1. stoletja našega štetja in pripadajo prebivalcem - staroselcem razmeroma premožne civilne rimske naselbine na skalnatem pomolu ob Krki. Prebivalci antične naselbine v Novem mestu, kateri ne vemo imena, so bili domorodni Iliri m Kelti, ki so v miru uživali blagor rimske civilizacije. Nekateri sledovi kažejo celo na starejše, keltske grobove na tem območju. Predvideno je. da bo raziskovanje rimskega grobišča v Novem mestu trajalo še vse poletje. Rezultati letošnjega arheološkega raziskovanja v Novem mestu bodo bistveno osvetlili zgodovino tega mesta v rimskem času in močno obogatili arheološko zbirko Dolenjskega muzeja ■tiDuods^a iiuidai z j ^ tudi gledališki umetniki in celo pevski zbor. Uglednim predavateljem iz matične domovine in zamejstva kot tudi vsem drugim, ki so kakorkoli pripomogli k uspehu naše letošnje sezone, se tu ponovno prav toplo zahvaljujem. — Kaj misli klub narediti, da bi privabil nove člune — Morda bodo obiskovalci drugačnih m'sli, zase pa lahko rečem, da so mi iz letošnje sezone ostali v najbolj prijetnem spominu večer s poslancem škerkom, ko je govoril o svojem rimskem življenju in delu, predavanje Draga Košmrlja o zgodovini vietnamske vojne, ki je bilo m sporedu takoj prvi torek po podpisu mirovne pogodbe. Pogačnikov prikaz Pariza in odličen barvni film o Planici reporterja ljubljanske televizije Rudija Klariča. Ne smemo tudi pozabiti izredno prijetnega družabnega večera v Tuvelčah. pa tudi ne prireditve ob življenjskem jubileju Marije Mijotove, ki smo jo pripravili v sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo in društvom Slavko Škamperle. — Jasno je, da mora klub težiti za tem. da privabi v svoj okvir vedno nove ljudi, še posebno pa to velja ra klub, kakršen je naš, kjer je poprečna starost članov precej visoka. Jasno pa je tudi, da so praktične možnosti pridobitve novih članov, ki bodo potem tudi stalni obiskovalci predavanj, precej pičle. Veliko se govori o nujnosti pomladitve Slovenskega kluba, pri tem pa se pozablja, recimo, na obstoj Mladinskega krožka in njegovo marsikdaj precej sorodno dejavnost. Tudi glede števila potencialnih obiskovalcev si po mojem ne kaže delati pretiranih utvar. Do jeseni bomo preučili, kakšne so naše možnosti, in gotovo se bomo med drugim povrnili na misel o trim stezi, ki naj bi jo zgradili v sodelovanju s Planinskim društvom in o kateri smo letos veliko govorili, pa je žal vse ostalo le pri besedah. Rekel bi, da je prav to verjetno naš letošnji edini neuspeh. Vsekakor pa imamo za prihodnjo sezono v načrtu nekatere organizacijske spremembe, ki naj bi dale klubu več poleta in hkrati, pa brez zamere, tudi nekoliko razbremenile predsednika. IZŠLA JE NOVA ŠTEVILKA REVIJE ■"HM ■ ■ iTEfTi NEDEUA, 1. JULIJA 1973 TRST A 8,15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slov. motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Komorne skladbe; 11.15 Radijska nadaljevanka ža otroke; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Nepozabne melodije; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Radijska drama — Shimon Levi: »Pogovori s Shmuelom*; 16.35 Glasbeni koktajl; 17.20 Operetna fantazija; 18.00 Glasba na temo; 18.45 Jazz; 19.30 Zgodovina ital. popevke; 20.00 Šport; 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.25 Zabavna glasba. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Jutranja glasba; 8.40 GJasba za dobro jutro: 10.00 Orkester »La Vera Romagna*: 10.41 Pisan glasbeni spored; 11.30 Plošče; 12.00 Glasba po željah: 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.00 Dogodki in odmevi; 14.15 Plošče; 14.15 Plošče; 14.45 Juke box; 15.00 Veliko popevk: 15.30 Orkester Gould: 15.45 Plošče Ricordi; 16.00 Vrstijo se pevci; 16.30 Pisana glasba; 16.45 Ansambel Fantel; 17.30 Radijski o-der; 18.00 Orkestri lahke glasbe; 18.35 Glasba po željah; 19.45 Domače pesmi in melodije; 20.30 Prenos RL; 21.00 Glasba v večeru; 2}.40 Parada orkestrov; 22.15 Operetna glasba; 23.00 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 9.00 Skladbe za godala; 10.15 Pesem pod senčnikom; 11.15 Folk glasba; 12.00 Plošče; 14.00 Lahka glasba s plošč; 16.00 Popoldne z Mino; 17.20 Glasbeni variete; 18.15 Nedeljski koncert; 20.25 Orkestri, pevci, itd.; 21.35 Florentinski mali godalni orkester; 22.20 »Andata e ritorno*. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe: 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.30 Poletni spored; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 »Alto gradimento*; 14.00 Pisan glasbeni spored; 15.00 Preskušajo se diletanti; 15.35 Plošče; 17.30 Glasba in šport; 18.40 Opravljivci; 20.10 »Andata e ri-tomo»; 20.50 Operetna glasba; 22.10 Plošče in skeči. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Skladbe za orgle; 11.30 Odrska glasba; 12.20 Operne arije; 13.05 Grška. madžarska in jugoslovanska folklora; 13.30 Mozartova simf. K 385; 15.30 G. Buechner: »Lena e Leon te*; 16.35 G. D'Onofrio igra na orgle: 18.00 Literarna oddaja; 18.30 Antologija interpreta«* 19.15 Vtočemi koncert; 20.15 Preteklost in sedanjost; 21.20 Strani Iz albuma; 21.30 Radijski oder.,, , SLOVENIJA 7.00, 8.00, 14.00, 20.30 Poročila; 7.50 Danes za vas; 9.05 V. Stanoj-čič: »Vesoljski gusarji* — igra za otroke: 9.50 Skladbe za mladino; 10.05 Koncert; 11.05 Še pomnite, tovariši... Pred dnevom borca; 11.25 Pesmi boja in dela; 14.30 Nedeljska reportaža: Borci včeraj, borci danes: 14.50 Z domačimi ansambli; 15.05 Slov. ansambli zabavne glasbe: 15.30 Lukian: Resnična zgodba — humoreska; 16.05 Operne melodije; 17.00 Odd Seller: »Potovanje v Ameriko*; 18.05 Nedeljsko športno popoldne; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Glasbene razglednice; 21.00 V nedeljo zvečer; 23.20 Plesni orkester RTV; 23.40 Vedre note; 00.05 Hanry Knap; To večno čiščenje; 00.15 Nočni koktajl. ITAL. TELEVIZIJA 11.00 Maša; 12.00 Ob 12. uri; 12.30 Kmetijska oddaja; 16.00 športno popoldne; 17.00 Program za o-troke; 18.30 Glasbeno tekmovanje: Zadnjih sto sekund: 20.00 športne vesti in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV film: »Vrnitev*; 22.40 športna nedelja; 23.30 Dnevnik. II. KANAL 17.00 Neposreden športni prenos; 21.00 Dnevnik ; 21.20 Varietejski program po želji; 22.30 Portret avtorja: Arturo Martini. PONEDELJEK, 2. JULIJA 1973 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15, Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 14.15 Po dnevnih vesteh pregled slov. tiska v Italiji; 17.00 Program za mladino; 18.30 Beethovnove skladbe; 19.20 Jazz; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Slov. razgledi; 22.15 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 15.10 Tradicije in folklora; 16.20 Skladbe domačih avtorjev; 19.30 Deželne kronike. KOPER 7.30, 8.30. 12.30, 13.30, 14.30, 17.30, 18.30, 19.30 21.30 Poročila; 7.15 Jutranja glasba; 8.40 Glasba za dobro jutro; 10.00 Znane popevke; 11.20 Od melodije do melodije; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Športni ponedeljek; 14.10 Plošče: 14.40 Juke box; 15.00 Glasbena galerija; 15.45 Plošče; 17.40 Parada orkestrov; 18.00 Narodno zabavna glasba; 18.45 športni pregled; 19.00 Izložba hitov,; 20.00 Od Triglava do Jadrana; 20.30 Prenos RL; Glasba v večeru; 21.40 Operna glasba; 22.30 Pisana glasba; 23.00 Havajska glasba; 23.35 Violinist Aarob Rosand. NACIONALNI PROGRAM ,7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Klavirske skladbe; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Četrti spored; 13.20 Hit Parade: 15.00 Glasbeni spored za mladino; 17.05 »Sončnica*; 19.25 Bartok, Granados in Dvorak; 20.20 Koncert v Neaplju; 22.20 »Andata e ritorno*. II. PROGRAM 7.30, 8.30. 13.30, 15.30, 19.30 Poročila: 7.40 Pojeta Elton John in Oscar Prudente; 8.40 Kako in zakaj?; 8.45 Melodrama; 9.50 Nadaljevanka »Margo*; 10.35 Posebna oddaja: Vittorio De Sica; 12.40 »Alto gradimento*; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.00 Nadaljevanja: Aleksander Veliki; 15.45 Glasbeno-govomi spored; 17.35 Telefonski pogovori; 20.10 »Andata e ritorno* z O. Vanoni; 20.50 Plošče; 22.43 Jazz. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Rahmaninovi preludiji; 11.40 Sodobna ital. glasba; 12.15 Glasba skozi čas; 13.30 Mozart in Paga-nini; 14.30 Polifonske skladbe; 15.00 Janaček in šoštakovič; 16.00 Pourcellova opera ^Dido and Ate neas»; 17.20 Lahka glaShS; 18.45 Stare orgelske skladbe: 19 15 Koncert; 20.15 Sodobna glasba; 21.30-G. Labrocca: »Piratf auffianfar • SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30, Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Pisan svet pravljic; 10.20 Pojemo in igramo za vas, otroci!; 10.40 Zabavni orkestri; 11.20 Za vsakogar nekaj; 12.20 Z nami doma in na poti; 13.10 Melodije; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Po domače: '14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Mešani zbor iz Izole; 16.40 Leoš Janaček; Vlaški plesi: 17.00 »Vrtiljak*; 17.40 Zvoki in barve; 18.10 Zveneča imena; 19.00 Aktualnosti; 19.15 Pihalne godbe; 19.45 Poletni kulturni vodnik; 20.00 Lahko noč. otroci-; 21.00 Stereofonski operni koncert; 22.30 Tipke in eodala: 23.15 Zaplešite z nami: 00.05 S. Makarovič: Pesmi; 00.15 Popevke. ITAL. TELEVIZIJA 18.15 Program za mladino; 18.45 Slike iz sveta; 19.15 Nadaljevanka »Deček iz periferije*; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik: 21.00 Film »La donna fantasma*; 22.50 Filmske premiere; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.20 TV razprave; 22.20 Robert Casadesus. Življenjski jubilej. VIDE TOMŠIČ dosledne borke in revolutionarke Znana slovenska predvojna, medvojna in povojna revolucionarka in politična delavka Vida Tomšič je pred dnevi praznovala svojo 60-letnico. Prav je, da ji ob tem življenjskem jubileju posvetimo tudi mi nekaj besed, saj je njeno delo zacementirano v temeljih narodnoosvobodilnega boja slovenskega naroda, katerega sestavni del smo bili tudi mi, in na svoji dosledni revolucionarni poti je šla tudi skozi italijanske zapore in iz teh v prekomorske enote NOV, v katerih je bila v neposrednem stiku z našimi primorskimi fanti in možmi, ki so se plebiscitarno vključili v partizanske enote narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije. Vida Tomšič se je rodila 26. junija 1913 v Ljubljani, že kot študentka na ljubljanski univerzi, kjer je dokončala študije na pravni fakulteti, se je vključila v napredno študentovsko gibanje. Delovala je v raznih naprednih, levičarskih organizacijah, pri organiziranju pomoči stavkajočim delavcem in zlasti še pri organiziranju žensk v boju za enakopravnost in pravice delovnega ljudstva. Zaradi svojega političnega delovanja je bila novembra 1934 prvič aretirana in obsojena na več mesecev zapora. Istega leta je postala tudi članica komunistične partije Slovenije, šest let kasneje, leta 1940, ko so bili že v zraku usodni dogodki, ki so napovedali svetovni konflikt, ki je bila izvoljena za članico centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije. Neposredno po zasedbi Jugoslavije je bila med voditelji Osvobodilne fronte in med organizatorji vsesplošnega oboroženega upora proti okupatorjem. Delovala je kot ilegalka v Ljubljani. Vendar so jo že decembra 1941 skupno z njenim možem narodnim herojem Tonetom Tomšičem, našim tržaškim rojakom, aretirali in pred italijanskim vojaškim sodiščem obsodili na 25 let zapora medtem ko so Toneta Tomšiča ustrelili. Njeno pogumno zadržanje pred okupatorskim sodiščem in požrtvovalno delo v zaporih je med pripadniki osvobodilnega gibanja dvigalo revolucionarno zavest in odpor. Nekaj o tem je zapisala tudi v pismu iz beneških zaporov, ki ga objavljamo. Ob kapitulaciji Italije se je znašla v zaporih v Traniju in od tam je z večjo skupino sotrpink prišla 16. septembra 1943 v Carbonaro, kjer je bilo veliko zbirno taborišče Jugoslovanov in primorskih fantov iz raznih zaporov in kazenskih bataljonov. Tu je sodelovala pri organizaciji prve prekomorske brigade kot članica tabdrišČnfegji 'kiirtiltčjik KPJ. v katerem so bili še Stane Bobnar, Ivan Božič, Franc Hočevar, Cita Lavrenčič, Nikoli' Mandič, Ivo Mardesič, Milutin Nikolič in Alid Selhanovič. Vida Tomšič je bila sprva namestnica politkomisarja 1. slovneskega bataljona v brigadi, katerega komisar je bil Tržačan Ferdo Ferjančič in komandant (po imenovanju prvega komandanta Milana Kmeta za komandanta brigade) sedaj že pokojnega o-penskega rojaka Rika Malalana), kasneje pa je bila skupno s Stanetom Bobnarjem pomočnica brigadnega politkomisarja. S to prvo prekomorsko brigado je Vida Tomšič prišla v domovino in kot poverjenica CK KP Slovenije delovala v raznih pokrajinah Slovenije ter bila tudi glavna urednica »Ljudske pravice*. Od osvoboditve dalje opravlja vodilne dolžnosti v upravno - oblastnih in družbeno - političnih organizacijah. Naj naštejemo samo nekaj njenih poglavitnih funkcij: Po vojni je b:la v letih 1945 46 minister za socialno politiko v slovenski vladi, predsednica nadzorne komisije vlade LRS (1946-1949), pred sednica glavnega odbora AFŽ Jugoslavije, organizacijska sekretarka SK ZKS, članica izvršnega sveta SRS, predsednica ljudske skupščine SRS, od leta 1967 do 1969 predsednica sveta narodov zvezne skupščine, do leta 1969 poslanka zvezne skupščine in republiške skup- ščine, članica vodilnih odborov Zveze borcev Slovenije in Jugosla vije. Bila je članica jugoslovanske delegacije na IX. zasedanju glavne skupščine OZN in predstavnica Jugoslavije v socialni komisiji OZN (1960-63) ter eno leto tudi predsednica te komisije. Bila je tudi članica mnogih jugoslovanskih parla mentarnih delegacij. Sedaj je predsednica komisije predsedstva ZKJ za razvoj družbenopolitičnih skupnosti in za mednarodne odnose. Je nosilec Spomenice 1941, Reda narodnega heroja, Reda za hrabrost, Reda republike z zlatim vencem in drugih odličij. Z vso svojo dejavnostjo, kateri je treba dodati še obsežno publicistično delo, se uvršča med najaktivnejše in najuglednejše slovenske in jugoslovanske politične de (avce. Čestitkam in voščilom, ki jih je prejela v teh dneh, naj dodamo še naše tudi v imenu vseh tistih primorskih partizanskih borcev, ki so jo poznali v letu 1943 in kasneje. JUG. TELEVIZIJA OD 1. DO 7. JULIJA 1973 NEDEUA, 1. julija 10.05 Neznani leteči predmeti; 10.55 Slovenski oktet — barvna oddaja; 11.25 Ob obletnici kmečkih puntov — prenos iz Kostanjevice; 12.55 Otroška matineja; 13.45, 21.00. 23.05 Poročila; 13.50 TV kažipot; 15.35 Ljudje in zemlja; 16.35 Na loškem gradu; 17.05 Na poti po Istri; 17.40 Za konec tedna: 18.00 Nogomet Jugosla vi ja-Ro-munija — prenos iz Bitole; 19.15 Janošik — film; 20.35 Kratek film; 20.45 Risanka: 21.35 Samo pe«em; 21.20 Dobre stare melodije; 21.35 Športni pregled. KOPRSKA BARVNA TV 20.45 Risanka «Pravnuki»: 21.15 Informativna oddaja; 21.30 Celovečerni film: «Cyrano in D'Arta-gnan»; 23.00 Jazz. PONEDEUEK, 2. Julija 19.15 Obzornik; 19.30 Pustite jih živeti; 20.00 Mladi za mlade. 20.45 Risanka; 21.00, 23.10 TV dnevnik; 21.35 F. Veber; Pogodba — I. del; 22.40 Video kasete. koprska barvna tv 21.00 Risanke; 21.15 Poročila; 21.30 Zabavno glasbena oddaja; 22.30 Film »Alge*. TOREK, 3. julija 19.15 Obzornik; 19.30 Veliki in majhni — mladinska oddaja; 20 00 Metulji naše dežele; 20.20 S ki- taro po svetu: Singapur; 20.45 Risanka; 21.00, 23.50 TV dnevnik; 21.30 L. N. Tolstoj; Vojna in mir; 21.20 Kaj hočemo — Ob ustavnih in kongresnih razpravah; 21.40 Odprt ekran. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Risanke; 21.15 Poročila; 21.30 »Grafični bienale Ljubljana 73»; 22.30 Nadaljevanka »Vojna in mir*. SREDA, 4. julija 10.30 Prenos proslave na Sutjeski; 16.30 Mačkon in njegov trop; 17.00 Aachen: Jahanje; 18.30 Rezerviran čas; 18.45 Obzornik; 19.00 Praznik tretje prekomorske: 19.20 Obrambni ščit; 19.55 Ing. Mitja Šipek; 20.45 Risanka: 21.00, 23.25 TV dnevnik; 21.35 Nevarna pot — film; 22.10 Likovni nokturno: Stane Jarm. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Risanke; 21.15 Poročila; 21.30 Celovečerni film »Nadštevil-na; 23.00 Zabavno glasbena oddaja. ČETRTEK, 5. julija 15.00 Wimbledon: Tekmovanja za Davisov pokal; 19.15 Obzornik; 19.30 Izbor s festivala športnih in turističnih filmov; 19.55 Neznani leteči predmeti; 20 45 R'«anka; 21.00, 23.40 TV dnevnik: 21 25 Kam na oddih; 21.40 Četrtkovi razgledi; 21.30 S. Š. Djalski: Sen. dr. Mišiča. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Risanke; 21.15 Poročila; 21.30 Igre brez meja; 23.00 Ura gimnastike (film). PETEK, 6. julija 15.00 Wimbledon: Tekmovanja za Davisov pokal; 19.15 Obzornik; 19.30 Veseli tobogan: Celje; 19.55 Doktor na pohodu — film; 20.20 Plavanje: Metuljček; 20.45 Risar, ka; 21.00, 23.45 TV dnevnik; 21.25 Barvna reportaža; 21.40 Iz svetovne književnosti: Clifford O- dets: Podeželanka; 23.20 XXI. stoletje — film. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Risanke; 21.15 Poročila; 21.30 Film »Pregrada*; 22.20 Dragi lažnjivci; 22.50 Narodna glasba. SOBOTA, 7. julija 15.00 Wimbledon: Tekmovanja za Davisov pokal; 19.15 Obzornik: 19.30 Risanka: 19.45 Filmska komedija; 20.45 Risanka; 21.00 in 00.15 TV dnevnik; 21.30 Split 73 -domači pevci; 21.40 Junaki cirkuške arene; 23.05 Šerif v New Yorku - film; 23.55 TV kažipot. KOPRSKA BARVNA TV 20 45 Film »Pesem za Fhadije*; 21.15 Poročila; 2130 Film »Sli mov otrok*; 22 20 Sopranistka Ro sanna Carleri. Pismo Vide Tomšič iz zapora v Benetkah 24. XH. 1942 Predragi vsi! Opisala Vam bom Tnalo podrobneje naše življenje tu. Ko smo prispele, je bilo tam že zbranih okrog 36 političnih... ...Krive takemu stanju so bile vse, a izgleda, da največ Gina Berger in Sonja (ime mi je izpadlo) iz Šibenika, obe obsojeni na dosmrtno. Glede «stališča» do cerkve, ki je tudi do ljubimkanja med dekleti imela kompromisarsko stališče, češ da je naravno in do se da razumeti. Kaos je bil vedno večji, avtoriteta sester vedno manjša. Zgodilo se je, da so pozno v noč prepevale Internacionalo ali Rdečo zastavo itd. Sestre in direktor so skušale dobiti stvar v roke, a izgleda da sprva niso imeli polnomočja za strožje mere. Baš v času, ko sva prispeli tja, pa so se odločili, da ne bodo več dajali političnih skupaj, ker jih potem ne morejo krotiti, ampak med druge v «šole». Tako sva tudi medve prišli tja in se tam našli z Jeleno in Boso Basnič iz Ogulina in Despo Cervak iz Šibenika. Povedali sva takoj, da ne moliva in da ne bova delali. Vseh pet smo tvorile «kolektiv» in smo bile res močna skupnost. Že v prvih dneh, takoj ko sva videli, da nas mislijo držati med italijanskimi kriminalkami sva rekli za razgovor z direktorjem misleč, da bi nas dal skupaj z ostalimi političnimi. Razgovora dolgo časa ni bilo. življenje v šolah nam je bilo iz dneva v dan neznosnejše. Začenjali so se posamezni spopadi s sestrami. Italijanke so se namreč zadovoljile s tem, da si jih je zjutraj 140 v pol ure umilo nos, zvečer pa vse v nočnih posodah, ki so jih potem ponoči rabile itd. Stranišče in umivalnica sta namreč odprti samo zjutraj pol ure, sicer pa celo noč in cel dan ne. Me smo se sprva umivale v šoli ta čas, ko so bile Italijanke pri maši, toda kmalu so nas za tisti čas zapirali v malo sobo ali pa, če nismo bile gotove z umivanjem, v stranišče. V šoli smo imele komaj prostor za sedeli, o študiju in resnem delu skoraj ni bilo mogoče govoriti Najbolj pa nam je šla na živce večna molitev in popoldanska pridiga in čitauje v italijanščini. Ko :.epa ni Ho, smo 21. julija popoldne ob začetku pridige, ki jo drži sesi ra odšle na hodnik m rekle, naj nas za ta čas pusti tam. ker- tega ne moremo več or znaš ati m da zahtevamo rnzoorj,- z direktorjem. Ko nam je sestro dola besedo, da bomo še tisti dan govorile z njim, smo se vrnile v šob. Res nas je še isti dan direktor sprejel v družbi s kaplanom, zdravnikom ui prednico. To je disciplinsko sodišče, česar me takrat nismo vedele in strm po vsej proceduri samo slutile, da nas mislijo zapreti. Razgovor se je tudi začel s tem, da so nam oni servirali naše *prestopke»: odhod iz šole. pesem med mašo, to da sva s Pepco enkrat skočili pozdravit naše v zgornje nadstropje. Klical je vsako posebej, a glavni razgovor sem imela, jaz zaradi jezika. Razložila sem naše želje, da nas dajo skupaj s političnimi ven iz šole, da nam dovoli svinčnike, zvezke in knjige, potrebno umivanje, več zraka in sprehoda, vsaj za potrebne (Pepca hemoroidi, Jelka srce). Na vse to je direktor odgovoril z izlivom na nas in njihovo početje zgoraj. Povedal je da me sploh nismo politične, rekel je, da nas sicer ne sili delati, a da bi bilo dobro, da bi nam bil krajši čas itd., in «Borno videli», pa smo šle Mislile smo. da bo iz vsega vsaj nekaj Toda stanje se je zaostrilo še naprej, posebno na vprašanju u-mivanja. Bilo je namreč za sestre res nekaj strašnega: med njihovimi 140 sužnji (v šob), ki jih Plačajo 15 40 Ur mesečno za deveturno de’o je žive1 o nas vel, imelo iestj vsega v izohf-u. se umivalo (vročina), čitalo in *e pogovarjalo. Vendar smo mislile, da se bo stvar rešila za nas u- godno. Toda nismo računale na j icaos mea našimi. Tam so prihajate tuai v vedno večje konj Uide s svojo sestro (enicrac so vodile resno aebaio o tem, aa ji strgajo kapo z gbve). V tistih aneh je Vinica KrstuLovič v nekem prepiru s sestro napravila gesto, ki so Jo sestre razlagale z udarcem a nekatere naše ne. Dejstvo Je, da sta direktor in prednica dogodek z veseljem pograbila za ensem-pbrictio kazen. Vinko sta dva paznuca privezala na posteljo, za to prirejeno v temnici, ki lezi Paš poa njihovo sooo. Ko so dekleta za to zvedela, so zaceb z venKim nrupom zahtevati da Vinko izpuste iz temnice m jo takoj ouvezejo. Ko ni vse nič pomagalo, so pa naslednji aan 21. julija porabite priliko, ko je neka sestra odprla vrata, da so vdrla po stop-nican navzaot s huronskim krikom. Sestro, ki jih je snušaia ustaviti, je \ukica Recic zgrabila in hotela vreči preko stopnic,<-kar so ji neKatere razsodnejše z muko ubranile. Za nas v solnih je bito doKaj mučno. O vsem, tem nismo vedele ničesar. Ko pa so Italijanke izvedele, da so hotele Sioventce njihovo sestro ubiti, bi kmalu poskakale iz kože. Nas pet smo se tiščale skupaj in z nebriž-nosijo odgovarjale na njihove grožnje, podprte z vihtenjem cokelj, stotov itd. Več jih je dobilo živčne napade itd. Prizor iz psihologije mas, zelo poučen! Seveda so lizale in božate sestre itd. itd. Tudi naši Jeleni so živci odpovedali in smo se z njo umaknile vse iz šole v spalnico, da se malo pomiri. Mimogrede smo srečale superioro, ki je stiskala pesti, da se bo to nehalo! Vsem sestram pa je bila stvar zelo všeč, ker se je tako jasno pokazalo, da z nami ne gre z lepimi in se je začelo. — Še isti dan so odpeljali Vinko Krstulovič (Split), Vukico Pecič (Črna gora), Gino Berger in Dario iz Šibenika. vse tri dosmrtne neznano kam in še do danes ne vemo, kje so. Me smo se v svojem obnašanju še bolj umirile in pa-sivizirale in nekaj dni je šlo. 1. avgusta pa je prišlo iz Ljubljane novih 21 (grupa Žagar). Superiora je poklicala nas pet na razgovor (češ, ve ste ena skupnost) in rekla, da pridejo k nam v šolo nove, da pa jim ne smemo ničesar reči glede dela in cerkve. Zelo nevarno, prav po italijansko postavljeno. Rekle smo, da me nikomur nismo in ne moremo zapovedati, kako naj dela, da je jasno da ne moremo drugih siliti delati, česar same ne delamo in da odklanjamo odgovornost za njihovo obnašanje. Seveda so nove — vse naše znane iz Ljubljane — takoj dale vedeti, da ne mislijo moliti in delati. Ustvarile smo tudi skupnost, čeprav so se temu sestre strašno upirale in jo hotele onemogočiti s tem, da....... skušale vse omiliti in vztrajati pri svojem stališču brez večjih trenj in tako smo bile zeb disciplinirane npr. v spalnici, na sprehodu itd. Toda to je bilo preveč! Sestre so videle, da tu raste močna in disciplinirana skupnost, zato so 5. avgusta popoldne odpeljali nas pet, brez besed. kakršne smo bile — v pomanjkljivi obleki — z gondolo v sodnijske zapore, v posebno zgradbo celic, zelo vlažn0 in polno nesnage in isti dan sedem izmed onih zgoraj. Nas pet je vsaka dobila en mesec na podlagi raporta 21. julija, ki smo 9a me smatrale za obetajoč razgovor! 7 zgornjih pa po dva meseca zaradi , da mora biti paznica ves čas tam in preprečiti vsak razgovor med dekleti in tudi med službujočimi pazniki, ki so baje nekateri s simpatijo gledali na dekleta. Celice so zelo umazane, polne saj in silno vroče poleti (stenice in komarji v nevidnih in neslutenih množicah), pozimi pa silno mrzle. Okna so dali šele kanec oktobra, a iz žakljevine, da je skoraj temno. In sedaj se je začelo delo, ki je prava mojstrovina politične korupcije. In smo se marsikaj naučile•' nas pa so presejali, da se dobro poznamo me seboj. V celicah je dal že prve dni direktor vedeti, da je vsak čas pripravljen na eventualni razgovor. Nismo reagirale. Pač pa je začel čez nei, imnA nttmiidof* •> Tq je tata le bežna c&ena, šlika uspehov in neuspehov • naših šesterk ,v .preteklem,-'prvattstMU. , 0 celotnem- prvenstvu\ pa-bomo še bolj izčrpno pisali v prihodnje. Pri vsem tem pa bi bili neobjektivni, če ne bi ugotovili, da so bili le doseženi v nižjih in mlajših kategorijah tudi več kot spodbudni u-spehi, ki nedvomno obetajo in kažejo na boljšo bodočnost. To je obenem tudi najboljši porok, da je kriza dejansko že mimo. Vse pa je v največji meri odvisno od dela pri naših društvih. Nekatera so že dobro zakorakala po pravi poti, katere ne gre zapustiti ali pa se na njej ustaviti. Dobro zasnovano delo mora roditi sadove pod vsakim pogojem. Za konec še r.ekaj problemov, ki so posredno in neposredno povezani z odbojko in našo telesno kulturo nasploh. -- Italijanska odbojka je zadnja leta napravila velik korak naprej. Naša odbojka ji ne more držati koraka in komaj da le stopica za njo. žal, tudi ta športna panoga prihaja na profesionalno in polprofesionalno pot. Pri nas so celo še nekateri trenerji ne le amaterji ampak «super» amaterji. V višjih ligah imajo skoraj vsa društva abinacije in s tem dobre finančne možnosti za načrtno m uspešno, dolgoročno delo. Pri nas je ta problem neozdravljiv. Veliko r.aših športnih delavcev mi sli, da je potrebno imeti za do bro ekipo samo dobrega trenerja. To je ena od predpostavk, toda ne edina. Dobra ekipa mora imeti tudi dobre organizatorje, odbornike, referente, ki morajo sestavljati homogeno celoto. Temu se pravi timsko delo in tu spadajo zraven še zdravnik, psiholog, sociolog in drugi. — Glede trenerjev je prav odbojka med vsemi našimi panogami med najboljšimi. Prav odbojkarji imajo največ kvalificiranih trenerjev, kar je še er; lep dokaz, da samo tehnično vodstvo ne mora napraviti vsega. — Naša telesna kultura je še vedno obravnavana ^č^kcj ^o^.; ma se zanemarjajo vzgoim, izobraževalni, preventivni, zdravstveni. sociološki in .\dcugb izredno' v ai-ni dejavniki. Često govorimo o narodr.oobramb-nem delu, ki mora biti vedno in povsod prisotno. Na tem področju se da mnogo napraviti prav v športu. — Za konec pa moramo omeniti še čas modernizacije in motorizacije, ki že kaže svoje (često tudi nepopravljive) posledice. Med tenu »potrošniki* smo tudi mi. G. F. NpGOM^T, GUAYAQUIL, 30. — V meddržavnem nogometnem srečanju, veljavnem za SP, je Kolumbija igrala proti Ekvadorju neodločeno 1:1. S tem izidom se je najbolj okoristil Urugvaj. • • • BERN, 30. — UEFA je za poldrugo leto suspendirala Milanovega nogometaša Sogliana, ki v tem času ne bo smel nastopiti v nobeni tekmi, ki bi potekala pod pokroviteljstvom UEFA. Kazen ga je doletela ; kot posledica izključitve v finalni tekmi «Pokala pokalov* v Solunu proti Leedsu. «Stari» — «mladl» danes na Proseku Danes se bosta na Proseku pomerili na Veliki rouni nogometni enajsterici «starih» in «mladih». Srečanje se bo začelo ob 17.30. DRUGE ŠPORTNE VESTI NA OSMI STRANI - Dr, Aleksander Gala - Peter Partizanski zdravnik 101 Spomini iz bogatega, pa »udi težkega življenja partizanskega zdravnika Kasno popoldne so se Italijani spet zbrali, poskakali na pripravljene kamione in se odpeljali. Oddahnili smo se. Napetost, ki smo jo čutili ves dan, je popustila. Bili smo zadovoljna, da se je vse tako srečno izteklo. In če doslej ni nihče čutil posebne lakote, se je tedaj pričela oglašati z vso silo. Toda na večerjo še ni bilo mogoče misliti. Hiteli smo proti Gačniku in nazaj v Trnovski gozd. Spet se je začela hoja skozi temno oblačno noč, ko nisi videl ničesar pred seboj in si le po šumu mogel sklepati, da hodi nekdo pred tabo. V Gačniku smo se ustavili, da si skuhamo obrok. Cel dan nismo ničesar zaužili. Zgodaj zjutraj smo bili spet v Trnovskem gozdu na položaju ne daleč od Mrzle Rupe. Tu je brigada ostala več dni in med tem večkrat menjala položaj, da nas sovražnik ne bi mogel tako hitro odkriti. Taborišča, ki smo si jih postavili, so bila zelo primitivna, nič boljša kot v Loški dolini po ofenzivi. Vreme je bilo vseskozi deževno. V začetku aprila nas je nekoč presenetil celo sneg. Padlo ga je 15—20 cm, vsa sreča, da ni dolgo obležal. Življenje med napornimi nočnimi marši prek strmih i-drijskih hribov in v kratkih postankih je bilo zelo revno. Kuhali smo navadno dvakrat na dan, včasih pa tudi sama' enkrat nekakšno mineštro iz fižola, kislega zelja in govejega mesa. Hrano so intendanti nabavljali na bližnjih kmetijah prek gospodarskih komisij. Rekvizdcij tu ni bilo, vsaj ne spominjam se nobene. Ker se je enoto največ zadrževala ravno okcli samotnih vasi Vojskega in Gorenje Trebuše, smo rezervo hrane, ki so si jo pripravili ljudje teh pasivnih krajev za svoje potrebe, že močno izčrpali. Naša hrana je postala enolična in kalorično slaba. Če ne bi bilo fižola, bi nam bilo še huje. Tako nas je rešil lakote ravno «general» fižol, kot smo mu rekli. Po hrano v Vipavsko dolino pa verjetno zaradi snega ter dolge in nevarne poti takrat partizani niso hodili. Razen pomanjkljive in slabe hrane so nas spremljale običajne nadloge: griža, ušivost, garje, prisadne pike, bolezni torej, ki so partizane sicer stalno spremljale in so se razbohotile prav posebno pozimi, ko so bile razmere za vzdrževanje osebne higiene še težje kot poleti, čeprav nam vode ni primanjkovalo. Na srečo je večina partizanov naše brigade preživljala te izredno težke prilike relativno kratek čas, saj so pričeli prihajati v partizane šele, ko je bila najhujša zima že mimo. Tako so obolevali le manj odporni, telesno slabotnejši. Večina je napore še kar dobro prenašala. Zaradi bolezni se r.isem vznemirjal, saj so se naglo bližali toplejši dnevi. Ranjencev v brigadi nisem imel, težkih bolnikov tudi ne. Tistim, ki se niso dobro počutili, in teh je bilo vedno nekaj, ni bilo treba patrolirata, stražiti in opravljati drugih težjih opravil. Ostajali so «doma». Kadar je bil premik, so morali seveda z nami in prenašati napore kot drugi. Oproščeni so bili le obveznosti, ki jih je nalagalo življenje v taborišču. Zdravil in obvezilnega materiala sem imel za silo. Dobil sem ga kmalu po prihodu v Južno-primorski odred prek kurirjev. Kasneje sem ga dobil še več s pomočjo terencev iz Idrije, Vipavske doline in drugih krajev. Kmalu sem razpolagal s tabletami proti prehladu, glavobolu, z injekcijami za ZAKLJUČNI VEČER BOROVE ODBOJKE Na zaključnem Borovem odbojkarskem večeru so se v preteklem tednu najprej pomerile med seboj igralke iz dokaj številnega naraščaja tega društva Kf ¥ m ^ .. . m*S?- II mm Čeprav so bile te igralke na igrišču le »lisice* in »mucke*, pa so sc vendarle borile kot levinje. S tako borbenostjo bi tudi v ligi dosegle precej več .Mil* ** H N* M r WmM j* .j Mm • iLr.& s; 11 f m » 1 Odbojkarji in trenerji na eni strani mreže, ter ligaški igralci na drugi strani, so se pomerili v tekmi, v kateri so imeli tudi «šefi» precej besede Po zaključku »uradnega* dela zaključnega večera je vsem prisotnim tekmovalcem spregovoril predsednik Športnega združenja Ber Stanko Pertot Tekmovalci so preživeli zadnji del večera v sproščenem vzdušju, ob živahnem komentarju odigranih tekem, vse to pa seveda la dobro založeno mizo razne potrebe, z dosti jodove tinkture, različnimi posipi za rane in mastmi. Dosti, zelo dosti je bilo injekcij kalcija, ki so jih mnogi bolniki zelo cenili. Nekateri pa so me spravljali v slabo voljo, ko so želeli injekcije kalcija zaradi prehlada in podobno. Nisem jih mogel prepričati, da jim kalcij pač ne more pomagati. Trdili so, da so jim prej vedno dajali injekcije kalcija in da so se po njih zelo dobro počutili in hitro ozdraveli. Moral sem popustiti, sicer bi kdo mislil, da jim nalašč nočem pomagata. Kmalu ko sem prišel na Primorsko, sem skušal organizirati stalen dotok zdravil prek terencev v Idriji in prek intendantov Južno-primorskega odreda. Nabavljali naj bi jih iz Gorice in Trsta. Večje količine zdravil bi potem pošiljali na Glavni štab, kakor sva se dogovarjala s tov. Cedrikom, vendar se mi je vse do razpada Italije to ni kdove kako posrečilo. V brigadi je bil partizan, ki je bil baje sdfilitik. Kako so drugi za to izvedeli, ne vem. Kmalu so to vedeli vsi v enoti in so se ga začeli izogibati. Bali so se, da se ne bi okužili. Jaz pa o tem nisem nič vedel, vse dokler me ni nekdo iz štaba povprašal, ali je tisti kot človek zares nevaren za okolico ali ne. Pregledal sem ga. Nobenih znakov za sifilis nisem našel. Sam je trdil, da se je s to boleznijo okužil že pred leti, ko je bil vojak v Afriki, vendar se je zdravil in da je od takrat zdrav. Bilo j.e očitno, da so partizani pretiravali s strahom pred boleznijo, šele kasneje sem izvedel, da sem s svojim mnenjem borcu rešil življenje. Svoje dolžnosti nisem opravljal le v enoti. Nekoč so mi sporočili, da se en bolnik in menda dva ranjenca nahajata nekje v stenah pod Poldanovcem nad Gorenjo Trebušo. Prosili so me za takojšnjo pomoč. S kurirjem sem se odpravil na pot. Z menoj je šel še bolničar Jelko. Taboriščfe brigade je bilo takrat pri Krekovčah. šli smo prek Hudega polja in Poslušanja, dalje po robu Trnovskega gozda nad Gorenjo Trebušo skoraj vse do Poldanovca. Dež je lil kot iz škafa. Noč nas je dohitela nekje na Poslušanju. Ni bilo več mogoče naprej. Stisnili smo se drug k drugemu, da smo se greli, in zaspali za nekaj ur. Ponoči je dež ponehal. Zjutraj, ko smo se zbudili, Je le rahlo pršelo in redke meglice so se dvigale iz globine pod nami. Hodili smo po gozdu, kjer ni bilo pričakovati sovražnika, zato smo se počutili varne. Kraj je bil lep, celo divje romantičen pa izredno naporen za hojo. Strmo pod nami v dolini je bilo videti redka kmetije, raztresene po pobočjih Gorenje Trebuše, ki se spu-ščajo proti rečici Trebuši, ki se izgublja globoko v globeli. V daljavi se je svet odpiral proti čepovanskim hribom in šentviški planoti. Debeli oblaki so zakrivali obzorje, da ni bilo videti Julijcev, ki jih je še pokrival sneg. Hodili smo molče, se vzpenjali v strmino in spuščali, dokler nismo kasno popoldne prispeli do zapuščene oglarske koče, ki je bila v pečevju pod robom Trnovskega gozda. Nad nami se je dvigalo strmo skalovje severnih sten Poldanovca. V baraki so bili štirje partizani, eden med njimi je bil laže ranjen, drugi trije so bili le oslabeli in so imeli visoko temperaturo. Tu so že nekaj dni brez vsake pomoči poleževaU ln prezebali v koči, ki je prepuščala dež. Sami so si kuhali in čakali, da ozdravijo. Le stari Ličer iz Gorenje Trebuše jih je občasno obiskal to jim prinesel kaj hrane to morda malo mleka, fižola ali krompirja to zelja. Bilo mi je jasno, da sem prišel v skrivališče, ki so ga ljudje ustanovili iz nuje. Pritisk sovražnika je bil takrat še vedno tako hud, da si ljudje niso upali imeti doma bolnega partizana, četudi bi bil njihov lastni sin. Bolnica je bila težko dostopna. Iz Trebuše se je do nje lahko le priplezalo čez navpične pečine, porasle z redkimi bori. Takoj sem opustil mise:, ki me je prej obhajala, da bi namreč tu formiral kon-spirativno bolnico. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tal. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5274 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 1. julija 1973 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice m sožalja 200 lir «MaM oglasi* 80 lir beseda Oglasi za tržaško 'n goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem odoelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska Z1T - Trst NA AMANSKEM LETALIŠČU V JORDANIJI Nesreča «tupoljeva»: 7 mrtvih in 65 ranjenih Letalo ni vzletelo zaradi okvare na električnih napravah mimmnM Razbitine »topoljeva 134» ZNANOST IN PRAZNOVERJE SPREMLJALA POMEMBNI NARAVNI POJAV USPELO OPAZOVANJE VELIKEGA SONČNEGA MRKA V SREDNJI AFRIKI Ob mrku je zapihal veter; kije pregnal oblake ■ Ptice so onemele ■ Dobra kupčija za Kenijo NONAKHOTT (Mavretanija) 30. — V Mavretanski prestolnici je sor.čni mrk trajal 7 minut in 4 sekunde. V tem času je Mesec popolnoma zakril sonce ter je bilo opaziti le svetel krog. Temperatura je nenadoma padla. Znanstveniki iz raznih dežel na svetu so prišli posebno v dva kraja, kjer je bilo mogoče opazovati pojav v najboljših razmerah. Ta dva kraja sta Chinguetti ,v Mavretaniji in Leyen-gaiani v Keniji. Točno ob 12.30 po italijanskem poletnem času, to je v trenutku, ko je Luna začela prekrivati Sonce, je v Cliinguettiju nenadoma zapihal veter, ki je rapršil oblake, ki so grozili, da bodo onemogočili opazovanje sočnega mrka na katerega so se znanstveniki pripravljali že več mesecev. Kot smo že poročali, se je Lunina senca pojavila na zemeljski obli v širini kakih 260 km, delni sončni mrk pa je bil viden v pasu, ki gre na sever do Francije, Italije in Jugoslavije, a na jugu do Rrta dobre nade v Južni Afriki. Delni sončni mrk so opazili tudi v Senegalu ter v pokrajini Dakar. Čisto naraven pojav je krajevno prebivalstvo tolmačilo kot predznak nesreč in lakote. Med drugim je včeraj v okolici mesta Dakar (pri Kapverdskih otokih) deželavo na zelo čuden način. V tej pokrajini je bile že večmesečna tuša. V teh dneh pa se začenjajo tropski nalivi, ki trajajo dalj časa. Medtem, ko je prebivalstvo pričakovalo, da bo začelo deževati na normalen način, pa so zabeležili rahel dež, kot smo ga navajeni v našem zmernem pasu. Po mnenju starih Senegalcev je to znak hude suše v letošnjem letu. To domnevo ljudi je potrdilo tudi dejstvo, da se je dvakrat pokazala tudi mavrica. Ta pojav je običajen le na kor.cu deževne dobe. Na splošno so bili ljudje zelo zbegani. V muslimansqih občinah prevladuje namreč še vedno mnenje, da sončni mrk predstavlja nekakšen znak konca sveta. Mnogi so molili, drugi so prepevali v džamijah vrstice iz korana, neki muslimanski duhovnik pa je prečital celotno besedilo tega muslimanskega svetega pisma. Nekateri so posvetili vso pozornost verskim obredom, drugi pa so o- AMAN, 30. — Sovjetsko letalo vrsti »TU -134» se je danes zaletelo pri vzletu v neko hišo v bližini aman-skega letališča. Po zadnjih vesteh je nesreča zahtevala 7 smrtnih žrtev ter 65 ranjenih. Umrli so prvi pilot letala, dva otroka, tri deklice in še neka druga neznana oseba. Med ranjenci so 4 državljani ZDA, 4 Avstralci. 7 sovjetskih državljanov ter neka ženska s Cipra. Na letalu je bilo 67 potnikov ter 7 mož posadke. Zakaj je prišlo do nesreče, se še ne ve. Domnevajo, da je prišlo do okvare na električnem sistemu letala, ki ga pilot v določenem trenutku ni mogel več naravnati za vzlet. Letalo je ostalo na tleh ter trenutek nato trčilo v neko hišo ob letališču. Med žrtvami so tudi ljudje, ki so prebivali v tisti hiši. V zadnjih časih se je letalom «tu-poljev*. ki pripadajo sovjetskemu »Ae-roflotu* pripetilo že več nesreč. Ta zadnja naj bi bila peta. Prejšnje nesreče so zahtevale vsgga skupaj 345 mrtvih. Poleg tega pa sta se zrušili tudi dve drugi letali Sovjetske proizvodnje, ki sta zahtevali na Bolgarskem ter v Vzhodnji Nemčiji še drugih 181 človeških žrtev. Pred štirimi tedni se je vzorec nadzvočnega sovjetskega letala »TU -144» zrušil na letalski prireditvi v Le Bourgetu pri Parizu. Po nekaterih vesteh je na ponesrečenem letalu pri Amanu potovala tudi ločena žena jordanskega kralja Huseina, princesa Dina. Protestanti izgubili absolutno večino LONDON, 30. — Preštevanje glasov na zadnjih deželnih volitvah v Ulstru, ki so bile predvčerajšnjim, napreduje zelo počasi. V današnjih poznih dopoldanskih urah so volilne komisije zaključile delo glede imenovanja 48 svetovalcev od skupnega števila 78 članov, ki bodo sestavljali novo deželno skupščino. Z dosedanjimi volilnimi rezultati gre zmerni protestantski stranki Briana Faulknerja («unionisti») 18 mest v deželni zbornici, katoličanom socialdemokratske laburistične stranke 14, Craigho-vim protestantskim skrajnežem 13, skupini »Alliance* pa 3. Že Iz teh podatkov je razvidno, da ne bo nobena stranka dosegla absolutne večine. Zmemi katoličani so zadovoljni. kar pa se ne more trditi za Faulknerjeve pristaše. Kakšen bo nadaljni politični razvoj v Ulstru, je odvisno od morebitne premoči nekaterih protestantskih krogov. Od teh, oziroma od njihove dejanske moči v zbornici, bo odvisno, če se bodo katoliške in protestantske stranke utegnile sporazumeti. V Lipici praznik podjetja «lskra» ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiimiiiimiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiMimiiiu TRŽAŠKI DNEVNIK UMRLA JE V BOLNIŠNICI MALO PRED ZORO ŠE TRETJA SMRTNA ŽRTEV TRŽENJA NA ORALNI CESTI Dokončni obračun so trije mrtvi, dva mlada fanta in eno dekle • Vzroki strahovite nesreče še niso pojasnjeni Tragični obračun prometne nesreče, ki se je pripetila prejšnjo noč na obalni cesti, se je med nočjo povečal. Umrla je tudi 26-letna Roberta Za-novello, ki jo je silovito trčenje vrglo iz avta na cestišče. Pri hudem u-darcu v glavo je utrpela prebitje lobanjskega dna in druge izredno hude poškodbe, zaradi česar. .soi jo *i, vso hitrostjo odpeljali v bolnišnico. Spre jeli ao jo v oddelek za oživljanje, kjer ni kljub vaem. naporom zdravnikov niti prišla k zavesti. Umrla Je nekaj minut po 4. uri zjutraj. jem morebitno žrtev, ki je na srečo ni bilo. žal pa je, kot smo napisali v začetku članka, kmalu zatem umrla mlada Zanovello, ki je rodu iz Sumone, je pa že dolgo let živela v našem mestu, kjer je tudi obiskovala univerzo. V Lipici je združeno podjetje Iskra Kranj imelo včeraj svoj kolektivni praznik, katerega ae je udeležilo skoraj 10 tisoč ljudi. Prišli so delavci in uslužbenci pod jetja, ki združuje 30 tovarn po vsej Sloveniji in ki ima tudi svoj obrat v Sežani, praznika pa so se udeležili tudi mnogi Kraševci s tostran in onstran meje. Vodstvu in osebju tovarne radijskih sprejemnikov v Sežani, ki spada v sklop Iskre in ki praznuje letos svojo 20-letnico, je treba čestitati ne samo zaradi lepega jubileja, ampak tudi zaradi dobre organizacije včerajšnega praznika. Gostje so se v glavnem pripeljali z avtobusi, mnogi pa z osebnimi avtomobili. Svečani del praznika je bil dopoldne, ko je imel glavni govor član predsedstva SFRJ Marko Bulc in je bil na sporedu kulturni program, med katerim je nastopil tudi pevski zbor »V. Mirk* s Proseka - Kontovela. Po kosilu pa so si skupine iz bolj oddaljenih krajev, zlasti iz Celja, Ljubljane in Kranja ogledale jamo Vilenico in druge kraš-ke zanimivosti, drugi so posedali, kramljali in prepevali v prijetni senci, Giovanni Damiani Nesreča, ki je na tako dramatičen način prestrigla niti treh mladih življenj, se je pripetila približno ob 0.30 po polnoči nekaj sto metrov pred naravnim predorom na obalni cesti. Verjetno zaradi previsoke hitrosti je 25-letni Claudio Rossetti iz Štivana 10/c zavozil vse preveč na sredino ceste. Točna dinamika strahovite nesreče še ni znana, po vsej verjetnosti je tudi fiat 500, ki ga je vozil 29-letni Giovanni Damiani Di Ver-gada iz Ul. Ovidio 4/2, bil vse preveč na sredini ceste, in tako sta vozili silovito trčili. Po pričevanju dveh agentov prometne policije, ki sta se vračala v mesto, je nastala pravcata eksplozija. Avtomobila je dobesedno zdrobilo in razbitine so se razletele več kot sto metrov daleč. Na mestu sta bila mrtva oba voznika: Rossetti je obležal na zadnjem sedežu, Damiani ja pa je vrglo iz avta do ograje, ki je ob parkirnem prostoru pred predorom. Iz fiata 500 je vrglo tudi Za-novellovo, medtem ko je tretji potnik istega avtomobila ostal na svojem sedežu, kar ga je rešilo, saj se je samo potolkel in ranil po glavi in rokah, zaradi česar se bo moral zdra viti 20 dni. Obe vozili sta se dobesedno raztreščili in zlasti fiat 500 ni bil več podoben vozilu. Vse naokrog so bili dokumenti, zemljevidi, kosi lutke iz plastike in krvavi madeži. Agenti letečega oddelka in prometne policije so imeli precejšnje težave, da so ugotovili ali je še kak ranjenec, saj je edini preživeli izjavljal, da je s tremi prijatelji. Se dolgo časa so a-genti iskali tudi v prepadu nad mor- FovlšanjkIn upokojitve med funkcionarji kvesture Notranje ministrstvo je izdalo odlok, po katerem so imenovali dosedanjega tržaškega podkvestorja dr. Pasqualeja Zapponeja za kve-storja Gorice. Poleg tega so imenovali za kvestorja tudi dosedanjega načelnika pristaniškega oddelka podkvestorja dr. Ausonia Aro-mola. V podkvestorje so bili povišani tudi dr. Remo Pattarino, dr. Michele Rascella, dr. Giacomo Ca-pella, dr. Luigi Lettieri, dr. Alfio Ferrisi, medtem ko so povišali v pomočne podkvestorje naslednje funkcionarje: dr. Sergio De Piag-gi, dr. Domenico Savastano, dr. Giorgio Leo in dr. Giuseppe Fio-renza. Načelnika političnega oddelka tržaške kvesture dr. Giovannija Volpeja pa so imenovali za višjega komisarja. Ministrstvo je tudi sprejelo prošnje za predčasno upokojitev nekaterih funkcionarjev kvesture, tako da bodo že' ta mesec odšli v pokoj dr. Giacomo Catella. dr. Luigi Lettieri, dr. Giorgio Leo, dr. Giuseppe Fiorenza, podkvestor dr. Francesco Viceconte in inšpektorica javne varnosti Annamaria Bordari. Zaključen praznik rib in vina v Križu V Križu sc je sinoči opolnoči zaključil 7. praznik rib in vina, ki ga je organiziral, kot vsa prejšnja leta. konzorcij pridelovalcev vina s sodelovanjem vaškega prosvetnega in športnega društva. Prireditelji in sploh Križani so lahko zadovoljni, ker je praznik uspel ter potrdil utemeljenost in potrebo take prireditve. Koliko gostov iz mesta in podeželja je obiskalo kriški praznik, dokazuje že samo dejstvo, da so stočili 30 hi vina, in sicer vse, kar so ga imeli na razstavi. Najprej je zmanjkalo belo vino (19 vzorcev), potem pa, še črno (6 vzorcev). Včeraj so za zaključek nastopili s svojim pevskim zborom učenci osnovne šole, nato pa še pevski zbP,r »Vesna*. Za ples ni igral noben ansambel, pač pa so kar naprej vrteli plošče, zlasti z narodnimi motivi; ozvočenje je kar dobro funkcioniralo. Koliko golažev in porcij «kalamarov» so prodali, nismo mogli izvedeti, Drav gotovo pa precej, precej. Nagrade za najboljša vina bodo podelili v soboto popoldne. Komemoracija ob 30-lctnici smrti AImc Vivode V torek, 3. julija ob 19. uri bo pri spomeniku v Ul. Pindemonte počastitev spomina Alme Vivode ob 30-letnici njene mučeniške smrti. Na komemoraciji bosta govorila antifašista senator Paolo Šema in Nadja Pahor. Svečanost prireja združenje političnih pregajancev ANPPIA s sodelovanjem partizanske zveze AN Pl in zveze bivših deportirancev v nacifašističa taborišča. • Jutri, v ponedeljek se bo ob 19.30 sestala v Ul. S. Ermacora 3 rajonska konzi.lta za Rojan — Greto — Barkovlje. pozovali Sonce, drugi pa se sploh niso zmenili za pojav, ker je v tem poletnem času nebo prekrito z oblaki. Zanimivo je bilo obnašanje živali in posebno ptic, ki jih je zelo veliko v središču Dakarja. še malo prej so ptiči peli, ko pa je sonce zginilo z nebesnega svoda so nenadoma utihnili ter poseli na vejevje dreves. Povsod je zavladal mučen molk. Kot smo že poročali, je sor.čni mrk spremljalo tudi nadzvočno letalo »Concorde* na katerem so bili francoski, angleški in ameriški znanstveniki. Letalo je poletelo z letališča pri Las Paimas ter je zasledovalo sončni mrk kakih 80 minut. V tem razdobju je preletelo razdaljo od zahoda a-friške obale do Ford Lamyja (čad), kjer je pristalo. Z ladijskega oporišča «San Marco», ki je zasidrano kakih 5 km od pristanišča Malindi v Ker.iji, so znanstveniki italijanskega raziskovalnega središča izstrelili raketo ameriške izdelave mike — tomahawk». Raketa je poletela skozi zasenčeni konus ter se potem pogreznila v Indijski ocean. Raketa je dosegla višino 270 km, padla pa je v morje 400 km od vzletišča. Na raketi so bili nameščeni številni instrumenti, ki so beležili potek sončnega mrka. Sončr.i mrk je bil gospodarsko precej koristen za Kenijo, ki je dobro prodala svoje usluge približno 4.000 turistom, ki so prišli iz najrazličnejših krajev sveta. Potres v Iranu TEHERAN, 30. — Silovit potres z epicentrom kakih 200 km južno od Teherana, je prizadel danes Iran. Zaradi silnega sunka so nehali delovati seizmografski aparati. Zato je verjetno, da je na prizadetem področju več človeških žrtev in da je gmotna škoda zelo velika. Da gre verjetno za zelo hud potres, je potrdil tudi seizmografski institut pri vseučilišču v Žirazu, ki leži kakih 900 km južno od iranske prestolnice. Po mnenju tega instituta gre za potres 5. stopnje po Richterjevi lestvici. Do potresa je prišlo ob 15,37 po italijanskem poletnem času. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiMiiiiimmiHniiiiiiiiiiiii V torek srečanje o delu «Urada E6S za povezovanje malih in srednjih podjetij» Evropska gospodarska skupnost skuša pritegniti v svoj okvir tudi manjša in srednja industrijska oziroma trgovska podjetja, da bi na tak način pospešila blagovno izmenjavo in pripomogla k razvoju tudi obrobnih področij. V ta namen prihaja v Trst odposlanec komisije EGS za gospodarsko sodelovanje dr. Rogers Pee-ters, ki bo v torek zjutraj imel tiskovno konferenco v prostorih trgovinske zbornice. Orisal bo najnovejšo pobudo EGS, katere namen je oblikovanje posebnega u-rada skupnosti za gospodarsko sodelovanje med manjšimi in srednjimi podjetij. Sestanka na trgovinski zbornici se bodo udeležili, poleg predstavnikov zbornic iz naše dežele, tudi zastopniki strokovnih organizacij malih in srednjih industrijcev in obrtnikov naše dežele. PORT ŠPORT ŠPORT KOLESARSTVO V PREDETAPI «TOURA» Slaba sekunda prednosti Nizozemca Zoetcmelka SCHEVENINGEN, 30. - Danes so opravili predetapo letošnje 60. mednarodne kolesarske dirke «Tour de France*. Na 7,100 km dolgi P"ogi na kronometer za posameznike so dosegli take rezultate: 1. Joop Zoetemelk (Niz.) s časom 9’58"37 in s p.h. 48,318 km na uro. 2. Raymond Poulidor (Fr.) 9’59" in 17; 3. Jesus Manzaneque (Šp.) 9’59” in 18; 4. Herman van Springel (Bel.) 9'59”74; 5. Luis Ocana (Šp.) 10’00"56; 6. Georges Pintens (Bel.) 10'00” in 59; 7. Yves Hezard (Fr.) 10'02”92; 8. Charly Grosskost (Fr.) 10'03” in 4; 9. Jose Luis Viejo (Šp.) 10’03”79, 10. Cyrille Guimard (Fr.) 10'05 ’ in 79. BEOGRAD, 30. - V L etapi kolesarske dirke «Po Jugoslaviji* (krožna proga krog Kalemegdana) je zmagal Sovjet Čapjegin pred Dancem Janssenom. Najboljši Jugoslovan je bil Jelič, ki je osvojil 10. mesto. «ŠP0RTNI TEDEN» NA OPČINAH Polet že osvojil eno prvo mesto Včeraj je bila na sporedu tudi odbojka V predzadnjem dnevu Poletove prireditve je poleg košarke bila tudi odbojkarska tekma. V turnirju minibasketa vemo že za enega prvaka, saj je prvo mesto na turnirju za letnike 1961 in 1962 osvojila ekipa Poleta. MINIBASKET Bor — Breg 33:29 (19:14) BOR: Canciani 14, Pegan 4, Dolgan 10, Bloccari 2, Simčič, Ražern, Gombač 8. BREG: Korošec 2, Sancin 8, Me-neghetti, Kocjančič, Seccoli 3 in Ražem 16. SODNIKA: Sosič in Malalan. PROSTI METI: Bor 2:12 in Breg 5:16. Brežani so v svojem zadnjem srečanju povsem presenetili, saj so nudili nasprotnikom močan odpor. Proti koncu tekme pa so se borovci razigrali in za požrtvovalne Brežane je bil to konec. ATLETIKA SE EN REKORD ZA AFRIKO JIPCHO IZPOLNIL DANO OBLJUBO Morda kmalu protinapad Fincev - Sovjeti v zamudi iiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiuiimiiiiiiiimiiiii« BENEŠKI DNEVNIK S PREVRNJENEGA MOSTU JE MNOŽICA PADLA DESET METROV GLOBOKO Pretrgana vrv visečega mostu terjala tri človeška življenja Do nesreče je prišlo nedaleč od Studenca, na meji med občinama Špeter in Podbonesec v Benečiji Ljudje so sledili pripravam na nedeljsko tekmovanje med ribiči - Trinajst ljudi je huje ranjenih Claudio Rossetti ŠPETER OB NADIŽI, 30. — Lesen viseči mostiček čez Nadižo, ki se je porušil v prvih večernih urah pod težo množice je terjal tri človeška življenja in trinajst težje ranjenih. Vest je bridko odjeknila v vaseh Benečije, posebno še v Podbonescu, Sovodnjah in Sorženti, kjer so žrtve poznali. Med ljudi je legla žalost in bolečina, da se je praznični dan na tak nepričakovan način končal s tragedijo. Zgodilo se je malo pred 19. uro. Nad tolmunom v Nadiži je visel most, ki je obenem tudi naravna meja med občinama Špeter in Podbonesec, nedaleč od Studenca. Leseni most, ki je visel na dveh železnih spletenih kablih, ki je bil dolg približno 80 metrov, je bil približno deset metrov nad vodo. Na mostu se je natrpalo radovednežev, ki so sledili pripravam na nedeljsko ribiško tekmovanje. Sodniki so namreč spuščali v vodo postrvi, ko je visoko nad njimi močno zaškripalo. Ljudem je zast?1 dih, okameneli so ob prizoru, ki se je nudil očem. Spletena železna vrv se je pretrgala, most pa se je prevrnil, štirideset in več ljudi, že- na in otrok pa je strmoglavilo v rečno strugo. Voda je bilo pod mostom globoka komaj meter, mnogo je bilo kamenja. Prostovoljnim reševalcem, ki so planili k vodi, ki se je že rdečila od krvi, je bilo težko izbirati: vsak je prosil za pomoč, klical znance in prijatelje, iskal rešitve iz vode. Le dva moška sta negibno ležala v voti* Pri padcu sta si prebila lobanjo in obležala na mestu mrtva. Pozneje se je izvedelo, da sta bila 37-letni srednješolski profesor telovadbe Giorgio Timballo, ki poučuje v špetru in stanuje v Podbo nescu ter 62-letni upokojenec Giuseppe Venuti, prav tako iz špetr-ske občine. Na kraj nesreče so prihiteli karabinjerji iz Špetra. ki jim je poveljeval Corrado Scarda. Z radijsko zvezo so obvestili karabinjersko postajo v Čedadu in bolnišnico. S tulečimi sirenami, ki so pognale srh v kosti prebivalcem, so reševalni •»vtemobili večkrat prevozili pot cd kraja nesreče od Čedada, kjer so v bolnišnici sprejeli trinajst ranjenih. Že od samega začetka je bilo zdravnikom jasno, da je najtežje ranjen 17-letni Enzo Podorješčak iz sovodenjske občine, a je bil vsak [X)seg zaman. Kmalu po sprejemu v bolnišnico je izdihnil. Pozneje se je izvedelo,, da so tri izmed najtežjih ranjencev nemudoma odpeljali v Videm, kjer so jih sprejeli na oddelek za oživljanje s strogo pridržano prognozo. Eden izmed teh je Lino Cenčig iz Podbonesca ki ima, po mnenju zdravnikov, prebito lobanjo. Ostali ranjenci bodo okrevali v obdobju od dveh tednov do dveh mesecev. Na kraj nesreče so ob 20. uri prihiteli tudi gasilci s premično lestvijo, s pomočjo katere so rešili mladeniča, ki je skoraj uro visel s prevrnjenega mostu. Ko se je vrv utrgala se je mladenič zagrabil za drugi kabel in tam ostal dokler ga niso rešili. Med hudo ranjenimi osebami so še Sergio Mašera, Giordano Koren, njegov sin Roberto iz Bjarča. dalje Leopold Filaoro iz Špetra in 14-letni Marino Gubana iz Krasa. »Ali veš kaj si pravkar dosegel? svetovni rekord!* je Benjaminu Jipchoju kričal 15. januarja letos v Lagosu neki evropski trener, ki dela v Afriki. Jipcho je pravkar v 8’20”69 končal finalni tek na 3000 metrov z zaprekami na afriških igrah. Električno izmerjeno in zaokroženo je pa znašalo samo 8'20”8 ali izenačen svetovni rekord Šveda Garderuda, v resnici pa je bil čas za vsaj dve desetinki boljši. Ne Jipcho, ne njegov trener in niti 4000 gledalcev ni vedelo kakšen je bil tedanji veljavni svetovni rekord. Jipcho niti malo ni predvidel teka na rekord. Bil je svež in ko je »prebavil* vest je mirno izjavil, da ta čas itak ne bo dolgo zdržal. In res je 19. junija v Helsinkih prav na isti stezi, kjer je bil postavljen rekord Garderuda. izpolnil svojo obljubo in ostal sam na vrhu z 8’19"8. 27. junija pa je postavil v Helsinkih še en svetovni rekord, tokrat s časom 8,14” in je tako v svoji šesti sezoni, odkar nastopa na tej progi, postavil še en izreden dosežek. Jipcho je eden tistih atletov, ki v tekmovalnem smislu še niso imeli sreče. Na OI je računal na 5000 m in na 3000 m steeple. V prvem teku je izpadel dokaj nerodno že v prvi skupini, za neuspeh pa moramo oceniti tudi drugo mesto na 3000 m, kjer so pričakovali, da bo premočno zmagal s fantastičnim svetovnim rekordom. Vrsto let je bil Jipcho nekak atletski pomagač bolj znaneea rojaka Keina. Ne ve se točno koliko je Jipcho star. Ob priliki OI v Mehiki so govorili, da ima 19 let, lani pa naj bi jih imel že 28. Po poklicu je jetniški paznik. V Nairobiju je policija prepričana, da se pobeg iz ječe nikomur ne bo posrečil. Kenijci so v tej panogi prava velesila. Prvo in drugo mesto so osvojili tako v Mehiki kot v Miinch-nu. Pred njimi so (vsaj ekipno) gospodarili Sovjeti, odkar pa je na evropskem prvenstvu leta 1969 Bolgar Želev premagal svetovnega rekorderja Dudina, so postali njihovi tekači slabi drugokategorniki. Najbolj spreten je bil konec koncev še Belgijec Roelants, nato pa so važne zmage odnesli še Bolgar Želev in Francoz Villain. Brez velike slave je verjetno zatonil Avstralec 0’Brien, ki je imel na mnogih tekmovanjih smolo. Padel je tudi v predteku na OI v Munchnu. Odgovor na zadnji rekord Jipcha lahko pride kaj krnalu. Na Finskem bo v naslednjih tednih cela vrsta tekmovanj in prav Finci spadajo trenutno med najboljše na svetu na dolgih progah. Lestvica najboljših na svetu je sedaj naslednja: 8'14”0 Jipcho (Kenija) 8’20”8 Garderud (Švedska) 8'21”0 Kantatnen (Finska) 8'22”0 O Brien (Avstralija) 8’22”2 Dudin (Sov. zveza) 8’22”2 Malinovvski (Poljska) 8’23”4 Morozov (Sov. zveza) 8'23"6 Maranda (Poljska) 8'23"6 Keino (Kenija) 8’23”8 Moravčik (ČSSR) K. B. ATLETIKA KOPENHAGEN, 30. — Finska, ČSSR in Norveška so se uvrstile v polfinale tekmovanja za »Evropski atletski pokal* za ženske. Na tekmovanju v Kopenhagnu so se uvrstile na prva tri mesta. Lestvica je bila namreč taka: 1. Finska 66 2. Češkoslovaška 62 3. Norveška 45 4. Danska 43 5. Irska 40 6. Islandija 16 LEIPZIG, 30. - Zahodna Nemka Renate Meissner Stecher je izenačila svoj svetovni rekord v teku na 100 m s časom 10”9. Ta tekmoval ka, ki je olimpijska prvakinja v tekih na 100 m in 200 m, je prvič pretekla 100 m pod 11" letos, 6. junija v Ostravi. BOKS' - SALERNO, 30. — Sodišče v Salernu je obsodilo bivšega poklic nega italijanskega boksarja D’Ama ta na 16 let ječe, ker je pred tremi leti umoril svojo ženo. D’Ama-to je star 28 let, njegova žena ,a je v času umora imela 23 let. Kontovel — Polet 27:21 (10:9) KONTOVEL: Starc 17. Prašelj 2, Ban 2, Bukavec 6, Majovski, Ukmar, A. Milič, Orel, Cernoli in L. Milič. SODNIK: Lakovič. PROSTI METI: Kontovel 3:8 in Polet 3:12. V odločilni tekmi za osvojitev prvega mesta je Kontovel premagal Polet za 6 točk, kar pa mu ni zadostovalo za naslov prvaka. Pole-tovci so torej (kljub porazu) osvojili prvo mesto v tem zelo izenačenem turnirju. Včerajšnje srečanje je bilo živčno, igralci obeh ekip so namreč preveč «občutili» to srečanje, ki prav zato ni bilo na pričakovani tehnični ravni. EKSHIBICIJSKA TEKMA Polet — Breg 53:10 (21:4) POLET: Hrovatin 16, Piščanc 6, Hulič 3, Brišček 4, Ferrovalia 12, Legiša 8, Sosič, Kalc, L. Gregori 2, T. Gregori 2. BREG: Hacin, Čok 6, Korošec, Žerjal 4, Rapotec, Tedesco, Kraljič, P. Žerjal, Kosina, Insinga, Milič, Locatelli. SODNIKA: Sosič in Malalan. V ekshibicijski tekmi letnikov 1963 in mlajših je Polet povsem zasluženo premagal Brežane. Ti so nudili le manjši odpor le v drugem delu tekme, medtem ko so v ostalih treh delih igrali podrejeno vlogo. ODBOJKA Sloga — Bor 3:2 (12:15, 15:9, 15:11, 12:15, 15:13) SLOGA: Grgič VVilhelm. Neubauer, Kralj, Carli, Matevlič. BOR: Plesničar, šiškovič, Može, Nadlišek, Kodrič, Vodopivec, Žer-ljal, Košuta. SODNIK: Vitez. V izenačenem srečanju je Sloga po petih ostrih setih strla odpor borovcev, ki so bili, kot običajno, s Plesničarjem zelo učinkoviti pri mreži. Sloga je zmagala zlasti zaradi boljše skupne igre, medtem ko so se borovci izkazali izključno s posamezniki. Odbojkarski spored je torej vseboval le to srečanje, ker sta ekipi Salonita in Izole odpovedali nastop na tem turnirju. B. L. ATLETIKA PALERMO, 30. — V Mednarodnem atletskem srečanju v Palermu je Tunizija premagala deželno reprezentanco Sardinije z 206:195. KOLESARSTVO PISTOIA, 30. — Italijan Gimondi je premagal Belgijca Merckxa na nekem kolesarskem tekmovanju pri Pistoii. Na 102 km dolgi progi je Belgijec prispel na cilj sicer v ena kem času kot Gimondi, vendar je bil v zadnjih metrih nekoliko pre počasen. Tretji je bil Poggiali, 4. Paolini, oba v zmagovalčevem času. RUGBY DURBAN, 30. - Ekipa Natala je danes premagala italijansko držav no reprezentanco v rugbiju s 23:3. HOKEJ CAGLIAR1, 30. — Na mednarodnem turnirju v hokeju na travi je Italija igrala proti Walesu neodločeno 0:0, Poljska pa je odpravila Madžarsko s 5:1. LOKOSTRELSTVO BELLUNO, 30. — Na italijanskem državnem prvenstvu v lokostrelstvu je med moškimi zmagal De Nardi iz Genove (552 točk), na odlično 2. mesto pa se je uvrstil Goričan Codispoti (541 točk). Ta uspeh je dosegel na razdaljah 90 m in 70 m. TENIS ■ ■'», ■ rf V VVIMBLED0NU Nastase izločen v osmini finala Tudi Britanci so suspendirali svoje igralce, ki so se pridružili bojkotu vvimbledonskega turnirja LONDON, 30. — Wimbledon je zgubil še eno privlačnost: nosilec skupine št. ena Romun Nastase je namreč v osmini finala izpadel. Danes ga je premagal komaj 21-letni ameriški študent Aiex Mayer, ki je bil v teniškem svetu doslej dejansko neznan. Premagal ga je s 6:4, 8:6, 6:8; 6:4. Srečanje so odigrali pred 28 tisoč gledalci. Presenečenje je pripravil tudi Indijec Vijay Amitraj. ki je izločil nosilca skupine št. 7 Avstralca Davidsona. Med ostalimi vidnejšimi tekmovalci je Kodeš izločil Indijca Mu-kerjo, Britanec Taylor, Amerikan-ca McKinleya, Sovjet Metreveli, Britanca Feaverja itd. Italijani danes niso imeli posebne sreče. V moških dvojicah sta Argentinec Alvarez in Amerikanec Austin izločila italijanski par Mar-zano — Pietrangeli s 6:3, 6:8, 6:3, 6:3, pa tudi vse ostale italijanske dvojice, ki so danes nastopile (ženske in mešane) so izpadle. # * * Britanska teniška zveza je za nedoločen čas suspendirala svoje igralce Coxa, Stilwella jn Battric- ka, ker so se pridružili bojko katerega je organizirala proti w. bledonskem turnirju zveza pok nih teniških igralcev. NOGOMET GLASGOW, 30. — V meddržavnem prijateljskem srečanju v Glas-gowu je Brazilija premagala Škotsko s tesnim izidom 1:0. Edini zadetek je padel v 33. min. p.p. kot avtogol Johnstona. BEOGRAD, 30. — Na zasedanju jugoslovanske nogometne zveze so danes sklenili, da bo prva zvezna liga štela tudi v prihodnjem prvenstvu 18 članov, prav tako kot obe 2. zvezni ligi. V zahodni 2. ligi bodo nastopali ,ldubi iz Slovenije, Hrvaške, BIH in Vojvodine. MOTOCIKLIZEM VIDEM, 30. — Šved Karsson je zmagal v speedwayu v Vidmu, v katerem so nastopili tekmovalci iz Avstrije, Švedske, Jugoslavije in Italije. Na 2. mesto se je uvrstil Italijan Pretto, Jugoslovan Zekec pa je bil sedmi.