Poštnina plačana v gotovini. ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN D E 2 E L O Pfeis - cena 11 Die Postgebuhr bar bezahlt. - __ DRUŽINSKI TEDNIK Leto XVI. V Ljubljani, 9. marca 1944. štev. 10 (747) 3 danes: Vsem ljudem ni mogoče »DRUŽINSKI TEDNIK« I NAROČNINA » ustreči. S bliaja ob četrtkih. Ured niitto In I leta 10 Ur, leta 20 lir, 8 S uprava v Ljubljani, MikloSieeva 14/111. I .ob s l’o5tni predal it. 258. Telefon št. S8-32. | let0 *> l|r. — ' lui'ni - oio\ ensJU res. * _ RajtUI1 postne hranilnico v Ljubljani I 64 lir na leta — Naročnino i Št. 15.398. - Rokopisov no vračamo, j0 treb pI#8,M vnaprej. S nofranku-anih dopisOv no sprejemamo. Za I •.■■■■■■■■■».i.........■■■>■»* odgovor je treba priložiti 2 liri v znamkah. • 9 . | CENE OGLASOV 9 ThiJo vIm)! lf 11II C £ • V tekstnem delu: enostolpčna pctifcna vrsta S ■■ ■J^ IJ I • ali njen prostor (višina 3 nun in širina S 65 mm) 7 lir; v oglasnem delu 4.50 lire. 3 Naša HOVB pravljica u V dvobarvnem tisku ceno po dogovoru. — 3 p Notice; vrstica 7 lir, M a U o g I a • 3 s i : beseda 0.50 lire. Oglasni davek povsod 3 Se posebej. Pri večkratnem naročilu popust. (■■■■■•■■■■■■■a (Gl. sir. d.) 140 ameriških sirahoval-nih letal uničenih Fuhreriev slavni slan. 7. marca. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil iavlia: Na obeh straneh Kriveča Koca so naše čete tudi včeraj v hudih bojih zavrnile silovite boljše viške napade, ali pa so iih ustavile v vdornih mestih. Na področju pri Svenigorodkl in Šepetov ki se z nezmanjšano silovitostjo nadaljujejo itudi boji. Močni sovražni napadi so se menjavali z odločnimi protisunki naših divizij proti sovjetskim napadalnim klinom, ki so napredovali. Pri tem smo samo južno od Šepctovke uničili 41 sovražnih oklepnikov iu 29 topov. Ob avtomobilski cesti Smolen.sk— Orša so boljševiki na ozki črti nadaljevali s svojimi, v več napadalnih valovih izvršenimi poskusi za prebitje fronte, ki pa so sc po srditih bojih zrušili. Pri tem ie izgubil sovražnik 22 oklepnikov. Tudi severno od Pskova in pri Nar vi so sc zaradi žilavega odpora naših grenadirjev izjalovili vsi z, oklepniki in bojnimi letali podprti sovjetski napadi. Lastni protinapadi so se ugodno razvijali. Na visokem severu so coraki lovci vo jske in oddelkov SS na odseku Louhi zavrnili več sovražnih napadov ter zadali Sovjetom visoke krvave'izgube. Na italijanskih bojiščih je vladalo včeraj živahno obojestransko izvidni-ško in napadalno delovanje. Napad severoameriških bombuiškik oddelkov na državno prestolnico v opoldanskih urah včerajšnjega dne ie prinesel našim protiletalskim obrambnim silam posebno velik uspeh. Razpršeno vržene bombe so zadele nekatere stanovanjske predele na področju velikega Berlina. 140 sovražnih letal, med njimi 118 Stirimotornih bombnikov. smo uničili. Pri tem se ie posebno odlikoval oddelek rušilnih letal pod vodstvom majorja Kogleria. Hitra nemška bojna letala so napadla eilie v južni Angliji. Varovalne sile vojne mornarico so v današnjih iutrniih urah potopile v hudih borbah v vodovju pred Ymui-denom dva britanska hitra čolna, tretjega tako poškodovalo, da lahko računamo z njegovo potopitvijo ter zažgale tri nadaljnje čolne. Lastne enote so »e polnoštevilno vrnile v svoia oporišča. Podmornice so potopile v hudih bojih proti sovražnikovim ladijskim spremljavam in močno zavarovanim posamezno plovečim ladjam na Atlantiku in v Indijskem ocenu 12 ladij z 71.000 tonami nosilnosti. * Ig vojnih poročil nemškega vrhovnega poveljuištva r preteklem tednu: .lužno od Krivega Roga se še bijejo obrambni boji. Na odseku pri Sveni-eorodki so Sovjeti prešli z močnimi oklepnimi in pehotnimi silami v na-pud. prav tako tudi na področiu južno od Bepetovke. kjer bijeio naše četo e prodirajočim sovražnikom srdito boje. Sovražnik ie v teh bitkah izgubil 69 oklepnikov. V srednjem odseku bojišča so sev ob avtomobilski cesti Smoleusk—Orša izjalovili vsi sovjetski napadi. Pri Pskovu in Narvj so naše čete uspešno zajezile sovražnikove Krajevne vdore in v boju uničile 17 sovražnih oklepnikov. Na italijanskem bojišču ni bilo omembe vrednih bojev. V opoldanskih urah 4. marca so prileteli severnoameriški bombniki nad zahodno Nemčijo iu bombardirali stanovanjske okraje mesla Bonna in Kbl-na. Bombe so zadele več cerkev, bolnišnic in javnih zgradb. Prebivalstvo je imelo izgube. Neki slabši* oddelek bombnikov je prodrl do berlinskega področja, a naše protiletalsko topni-“Jv<> nm jo preprečilo, da bi izvedel ”,ruiene napade. Naše protiletalsko topništvu, in sestrelilo 41 sovražnih leni ko v 11 i*1**i 21 štiriniotornih bomb- pražim torpedna letala so v noči s i na b. maio« potom!a severno od Bork uma Švedski parnik »Diano ki gaje sprem lal konvoi nemških ladij Nase protiletalsko topništvo na ladjah le sestrelilo dve napadajoči lotali. Naše protiletalsko topništvo ie sestrelilo (i. marca 8 sovražnih letal, ki ®p..bombardirala neka nemška onori-r,sca v zasedenih zahodnih pokrajinah. USMUJMO SE SVOJIH BRATOV IN SESTRA 1 Naša elita je izpiegovoiilal Tehtne besede slovenskih kulturnih odličnikov o socialnih dolžnostih in nalogah našega časa „Mati in otrok" Govor dr. Goebbelsa ob lOlelnici velike socialne ustanove Berlin 29. februarja. Ob lOlelnici otic>!, ‘-le organizacije .Mali in covok 10, O"*'1 minister dr. Oiibbets Olii •i.vi.' katerem ie v glavnem podal IMam 0 velikem delu le socialno .Ilove. Med drugim jo dejal: no *Ir?žl!iki' ki so .Nemčiji vsilili voj-b‘0 7nln°i ‘-1' i7-klmčili iz L v rope sa-v n iin, • ’ ie na socialnem področju v*,... i z drugimi evropskimi držalu Preveč napredoval*. Njene 60- V okviru akcije za Zimsko pomoč so izpregovorili narodu po radiu naši veljaki, naši znanstveniki, pisatelji, vzgojitelji in prosvetitelii. Njihove klene besede ne bodo padle na nerodovitna tla. Žlahtno seme bodo. ki l>o vzklilo v naših srcih, da se bodo še bolj na stežiii odprla vsem. ki so pomoči in usmiljenja potrebni. Dr. Josip Mal, ravnatelj ljubljanskega muzeja, ie izvajal: Po svetopisemskem vesoljnem potopu človeštvo še ni doživelo tako vse-občne katastrofe, kakor io doživlja danes, ko so po vojnih uničevalnih grozotah prizadeli vsi kontinenti in narodi, ko ni varnosti ne na kopnem, ne na morju, niti ne v zraku in tudi pod zemljo samo ne. Divje hunske tolpe šibe božje kralja Atile so v predslovenski dobi pustošile in vihrale skozi naše kraje, urav tako so se § severa valile tod za časa preseljevanja narodov premnoga ljudstva. Zeljna prebivališč ha bogatem, toplem in sončnem jugu. Ko so t? kraje posedli Slovenci, so b i' ua potu Obrom pri njihovim roparskih pohodih na jug in zapad. V krvavih spopadih, ki jih nedvomno ni bilo maio, je marsikakšna družina izgubila svojega rednika, marsikomu je bil uničen njegov dom in premnogi je moral zapustiti svojo rodno grudo in iskati zavetja in opore pri svojih sonarodnjakih: med prvimi nalogami ie bila zlasti tudi skrb za vojne pohabljence in ranjence. Saj ie gon po ohranitvi osebo in plemena imanenten vsakemu ljudstvu. Tei negi so so naravno posvečalo predvsem ženske. Takšno slovensko, v zgodovinskih virih izpričano kosovsko devoiko srečamo že v 7. stoletju. Njeno samaritansko delo ie treba še prav posebno visoko oceniti, ker ie dobrote njenega usmiljenja bil deležen tujec, celo pripadnik naroda, s katerim so se Slovenci večkrat merili na bojnih poljanah. Bil je to Lopichis, praded langobardskega zgodopisca Pavla Dijakona. Ta ie na svojem pobegu jz obrskega ujetništva zašel v slovenske gore Vsega izčrpanega in onemoglega ie tam našla stara slovenska ženica: oblekla ga ie. nasitila, dala mu še brašna na pot ter mu pokazala še bližnjico v njegovo italijansko domačijo. Ta poganska Slovenka bodi za pra-vzor tem boli njenim potomcem, ki mora zanje veljali krščansko načelo, da pri izkazovanju dobrote in miloščine naj desnica ne ve. kai da levica. Izredna sila in izredno potrebe zahtevajo posebno tudi v časih, ki jih preživljamo mi. izredne ukrepe. Naša domovina ie bila sicer obvarovana težo pravih vojnih dogodkov, toda komunistična prizadevanja in stremljenja so zanesla na naše slovensko ozemlje razmere, ki se prav nič ne razlikujejo od pravega vojnega razdejanja. Požgane vasi in mesta, razdejani iu izropani domovi, opustošeua polja, posekani gozdovi, razrušena prometna sredstva, vse to še danes spreminja dosedanje obličje slovenske zemlje^ Uničeni so stari častitljivi gradovi: čeprav, segajo nazaj v fevdalno dobo. nam niso mogli bili več nevarni — narobe, budili so v nas ponosno zavest, da so se naši očetje kljub vsemu otresli žuleče graščinske podlož-nosli. Z gradovi smo izgubili toliko lepili spomenikov stavbarske umetnosti. z njimi ie šla po zlu kopa zgodo-vinkih. arhivalnih ju umetnostnih zakladov. Le-ti so pričali o visoki kulturi naše domovine, ki so io enačili z najnaprednejšimi deželami Evrope. Nešteto starih kmečkih hiš z vsem že itak redkim etnografskim jnveniar- ctalne ustanove, katerih temeljni stebri so zimska pomoč, pomožna ustanova zn mater in olroka iu narodno-socmlisticna skupnost >Kraft durch t rende;, so pa dokazale, da tudi voj-n|och, preprečili njenega veli-poitu noau delovanja na tem .. desetih Idili obstoja ustanove sMali m otiok so Nemci porabili v meno namene skoraj tri milijarde mark. Lela 1944. s0 porabili 55 milijonov mark. deset let pozneje pa že 508 milijonov. Danes ima Nemčija ;j;s tisoč zavetišč, za matere in otroke in 84.000 otroških vrtcev, v katerih oskrbe vsak dan 259.090 otrok. Nii koncu se je dr. (lobbels zahvalil vsem onim. ki so pomagali Pii raz-volu te ustanove iu poudarili, da bo Nemčija, ko bo izvoievala zmagovit mir. lahko uresničila program narodno-socinjislične stranke in ustvarila v Nemčiji raj za matere iu otroka jem ie zgorelo, značilna ljudska arhitektura in ornamentika ie izgubila s tern svojo redke priče, kar ie pri usihajoči domači obrtnosti še tem usodnejše. Z vrhov naših gričev in gora so izginile premnoge. ljubke bele slovensko cerkvice, ki jih ie raini dr. Krek imenoval božji pečat slovenske zemlje in ki so resnična značilnost naših krajev. kakršno pri naših sosedih ne najdemo. Saj io ta posebnost utemeljena še v predkrščanskem običaju, ko so se Slovenci na vrhovih gora čutili bližje samim nebesom, ki so jih tam najprcie oblila s svojimi sončnimi žarki. S cerkvami vred so uničeni neprecenljivi spomeniki plastične in slikarske umetnosti, priče naše kulturne enakovrednosti z drugimi večjimi narodi. Vse to pustošenje inventarja slovensko narodne kulture so ie vršilo v čudovitem prividu, da so more tudi mali slovenski narod udeležiti borbe dveh ideoloških svetov, ne upoštevajoč, da bo v boljševiških zmedah sam zmlet in strt kakor drobno zrnce med orjaškimi mlinskimi kamni. Uničene pa niso le materialne in estetske dobrine, narod mora obžalovati tudi na tisoče žrtev, lci jih krijejo grobovi širom po domovini. Nasa častna dolžnost ie. da skrbimo za njihove svojce, za vdove, sirote in brezdom no begunce. Ne le .coli čut človekoljubni. marveč tudi v r,as samih tleči nagon po samoobramhi in po samoohranitvi naše bitnosti nam nalaga obveznost, da pomagamo ->o svojih najboljših močeh, da n c izbira v revščini ta generacija, ker bi bodoča ne našla v njej prave in dovoli trdne kontinuitete in brtako za svojo samobitnost ne mogla zajemati dovoli pristnih sokov in zdravih tradicij preteklosti. Zavedajmo se pri lem, da so po laki splošni samopomoči segali naši predniki za časa turških napadov. Niihovi tabori pri cerkvah in graščinah niso bili le zgolj pribežališče v sili. marveč tudi skladišča živil, obleke, obutve in potrebnega orodja za begunce, ki so jim bili izropani ali požgani domovi. Tem taborskim skladiščem so bile podobno tudi žitnice, ki so jih po zgledu srednjeveških mestnih uprav pozueje ustanavljale nekatere podeželske občine za primer slabili letin in vremenskih nezgod. Pred dobrimi sto leti ie državna uprava tudi pri nas priganjala k ustanavljanju nekakšnih občinskih hranilnic in posojilnic. Leta 1892 so osnovali takšno žitnico tudi v Ljubljani, toda ta ie. komaj dobro rojena. hitro spet prenehala. Zanjo pač v tedanjih razmerah ni bilo take potrebe, kakor bi bila potrebna leta 1817. O tem letu pravi spominska tablica na šmartinski podružnici v Šempetru pri Kranju, da ie bila zemlja v letu 1818. lako nerodovitna da so zaradi visokih žitnih cen zlasti revnejši ljudje po več krajih tako stradali, da so travo in otrobe jedli ter od lakote in oslabelosti umrli. Stradajočim so tedaj razdeljevali razna živila, največkrat na tako imenovano rumfordsko juho iz vode. soli. kisa. krompirja, graha. ječmenu in kruha, ki so io zabelili po možnosti še s slanino ali na tako. da so kuhali v iulii kai mesa ali kosti, ali pa prilili nekoliko krvi. V tej cerkvici pri šemjietrski graščini poleg Stražišča visi še dandanašnji dan kosilrn korec, s katerim so soseski ni dobrotniki petdesetemu najbolj potrebnim v Stražišču dali delili »rumfortsiko župo :. Tako pravi napisna deska na zidu, ki se pove. da so korec shranili '-k večnemu spominu božje pravice in božjega usmiljenja Naj tudi nas korec na lepakih za Zimsko pomoč po naših ulicah opominja, da v dobrih delih ne bomo zaostali za našimi pred-namci pred slo in četrt stoletja. v Ne dopustimo, da bi pozvanjal navček jiomanjkania, dokler moro še brat deliti z bratom, budimo z vzajemnostjo gotovost, da bodo še veselo in praznično pritrknvnli zvonovi po naših cerkvah, da bo po temnih dueli in mračnih nočeh napočilo sveže rožmarinovo jutro, in da za niim zasije nam vsem Irajuo jasen in sončen nageljnov dan! Po etru so izpregovorili Slovencem tudi rektor slovenskega vseučilišča dr Milko Kos. pisatelj dr. Ivan Pregelj ravnatelj glasbene akademije g. •lulij Boleli,> in predsednik Narodne galerije dr. VVindischer. Prostor nam ne dopušča, da Iu vso te govore v celoti priobčili. Hoteli bi pa citirati telit-1 ne besede dr. NVindischerja. ki se jej v in kuhi slovenskih umetnikov toplo! zahvalil gospodu prezidenlu Rupniku za podporo Zimske pomoči potrebnim slovenskim umetnikom • Dr. Fran VVindischer, predsednik Narodne galerije v Ljubljani, je dejal: V zgodovini Narodne galerijo ie za preteklo leto treba napisati dva značilna spominska dneva. Na jesen leta 1918 so položili temelj in okvir Narodni galeriji. Tako ie preteklo lansko jesen 25 let. kar se ie pričelo s usta vn o delo za Narodno galerijo. V nemirni dobi naših dni ie šla ta 25-leinica mimo nas tiho kakor časa tek v tistih dneh ko smo ljubitelji naše umetnosti še nosili v svojih srcih mlado uado po prenagli izgubi treh naših likovnih mojstrov: Smrekarja. Vavpotiča !n Jakopiča. Nedolgo po ustanovitvi Narodne galerije smo kmalu dobili ponižno še, vendar stalno zbirko slik v bistvu impresionističnega zna čaja. Mlada ustanova ie v kratki doti; prerasla tesni okvir razstavnih prostorov v Kresiji ter se leta 1928 preša lila v zgornje prostore Narodnega doma. V tem novem umetnostnem domu smo meseca iuniia 1983 doživeli otvoritev sedanjih velikih zbirk. Svečana otvoritev ie bila sekularen dogodek v naši kulturni zgodovini. Preteklo leto 1943. ie drugi mejnik v razvoju Narodne galerije: njena desetletnica. Zbirke Narodne galerije kažejo razvoj umetnosti v naših časih počenši s 14. vekom po vse do današnjih dni. Razstavljenih umetnin ie več ko 900. Bistven del Narodne galerije ie pa njen arhiv z dragocenim gradivom. Lepe zbirko so celo Ljubljančanom premalo znane. Premalo pa ie tudi znano, da Narodna galerija ne živi v obilju. Zasebne darežljivosti za slovenske kulturne ustanove smo celo v mirni dobi zelo pogrešali. Pa so prišli trdi vojni časi. Danes sta pri nas mrzla zima in težko popisna beda. Mnogo prebridkega goria in nezakrivljene nesreče ie prišlo nad nas in naše krajo, pa ie mogočna zapoved časa. da se v takšnih tragičnih razmerah tudi nocoi spomnimo veliko akcijo žlahtne usmiljenosti pod imenom Zimske pomoči, ki ie propričovalen dokaz resnično srčne kulture. — Velikopotezno zamišljena Zimska pomoč ie prepotrebna iu nalaga dolžnost, da se z vso pripravljenostjo odzovemo prepričevalnim apelom za zbiranle in prispevanje. Dolga voina ie zrahljala s svojimi strahotami premnogo zdravih eksistenc ter vrgla ob tla celo vrsto slabotnih, ki so v rednih razmerah že moglo le životariti. Ustrezajmo prizadevnim organom Zimske pomoči, ki io ie v življenje priklical gospod pokrajinski predsednik in jo prizadevno izvaja g. Narto Velikonja. Imejmo pred očmi minljivost vseh dobrin. menjavost tega sveta, spominjajmo »e plemenitih besed velikega učenika. j?nog° preveč opravka na drugih bojiščih, kjer bi po vsaki ceni hoteli izsiliti odločitev — pa naj trgajo svoje sile za nerentabilen naskok na finsko trdnjavo?! Ne, nikakor ne! Toda zakaj imajo neki Anglosase? In tako sta morala London in Washing-ton — naj jima gre to v račun ali ne — diplomatsko pritisniti na Fince, naj odlože orožje. A tudi, če bi bila Finska res tako na koncu,_ da bi morala misliti na kapitulacijo, to še ne pomeni, da bi res kapitulirala. Nihče, kdor je pri pameti,^ si ne izbere slabše poti. A najslabša pot, za katero bi se mogla I* inska odločiti, je. tista, ki bi njeno deželo izpremenila v bojišče velesil. (Zgled Italije pač ne more biti v Helsinkiju neznan.) Ali mar kdo mi-sli, da bi se nemške čete na Finskem res dale meni nič. tebi nič internirati, kakor Moskva zahteva? No, in Že bi se en sam nemški vod uprl, ali lic bi sovjeti videli v tem dragoceno pretvezo za »pomaganje« Fincem, to sc pravi, za vkorakanje v njihovo deželo — torej tisto, kar naj bi Finska kot najstrašnejše, kar ji more groziti, s kapitulacijo ravno preprečila? Vse besedičenje o kapituliranju Finske je torej v sedanjem stadiju finsko-sovjetskih sovražnosti gol nesmisel, razumljiv le, če si ga razlagamo z živčno vojno in propagando. Da je res tako, je tudi finska vlada dokazala, ko je pustila, da je brez dogodkov minil kritični 29. februar, t. j. tisti dan, ki naj bi bil odločil o njeni kapitulaciji. To je tem laže storila, ker so bili sovjetski pogoji laki, da jih nobena svobodoljubna država ne bi mogla s častjo sprejeti — taki, da bi Finska prenehala biti, če bi nanje pristala. Takšna je s hladnim razumom dognana in z nekoliko političnega znanja podprta resnica o finsk* kapitulaciji. Naš politični »izobraženec« seveda bolje ve; čeprav ga dogodki vsak dan sproti na laž postavljajo, se ne more in ne more odtrgati od romantike fantastičnih novic. Tako je pač vzgojen. Politična realnost mu je že od nekdaj španska vas: že v srednji Soli, pozneje na univerzi in nato v poklicu je zmerom mislil, da sta za proučevanje politike najprimernejši učilišči zakajena oštarija ali kavarna w % orožniki zastražen politični shod Sicer pa, bodimo pravični: kje imamo Slovenca, ki bi nam bil ex cathe-dra dan za dnem, leto za letom vbi-jal v glavo nepreplačljivo življenjsko resnico, da zahteva politična veda še dosti i\siijaega in temeljitejšega študija kakor pravo, tehnika ali medicina? Naš povprečni izobraženec je političen polinteligent, izven svoje stroke dosti premalo izobražen, da bi se mogel vživeti v razmere drugih ljudi in drugih stanov, kaj šele drugih narodov in držav. Zato mu je nerazumljiv boj finskega naroda za svobodo, zato mu je tuj njegov krik po neodvisnosti; tem bolj ker naš študiranec v svojem najglobljem bistvu ni vitez svobode — ali bi bil drugače v Jugoslaviji tako besno preganjal svoje politične nasprotnike? — ne borec za neodvisnost: ali bi drugače danes tako blaženo zavijal oči, kadar se mu zasanja o sovjetski nadvladi nad našim narodom? Masaryk je nekajkrat dejal (gl. c’’a pek, Pogovori), da je politika znanost. Vedel je, zakaj je to Čehom govoril: čeprav državljansko zreli iakor redko kateri slovanski narod, "adi v politiziranju zaidejo v šarla-ranstvo — kakor pač vsakdo, ki si šo ni ustvaril tradicije. Bismarck je 5el dalje. Prav te dni mineva 60 let, ko je izrekel v nemškem državnem eboru veliko resnico (15. marca 1884): »Politika ni znanost, kakor si mnogi trospo.dje profesorji domišljajo, ampak je več — je umetnost.« Vedel je, zakaj je Nemcem to rekel: narod organizatorjev in učenjakov le pre-rad zaide v profesorsko šablono. Če bi se Slovenci ravnali po Ma-saryjtovih besedah (za Bismarckove naj hrže nikoli ne bomo dozoreli), ne bi bila »inteligentna« Ljubljana te dni toliko fantazirala o finski kapitulaciji. To sicer samo po sebi še ni treba, da bi bilo zlo, je pa simptom zla, preteklega in bodočega. Marn ry ko v narod ne fantazira o finskih kapitulacijah ne o vstopu Turčije v vojno ne o Broz-Titovih »zmagah«... in ne prestaja niti stotinke naših strahot in gorja. K. B, Odmevi titoušiine Drama » g oid o v i h »Deutsche Adria-Zeitung« poroča V članku »Orientalski mozaik«, da je kairsko in aleksandrijsko časopisje na kratko poročalo o smrti polkovnika H a;-el d eni a, člana angleške vohunske tajne službe na Balkanu. Angleži so bili Haseldema pred kratkim poslali v posebni misiji na Balkan, kier je pa našel smrt. V Kairu mislijo, da je Haseldema »likvidirala« Moskva, ker se je bil pred odhodom sestal z grškim kraljem .Jurijem in iuccosiovanskim kraljem Petrom in Mihailovičem. V zvezi s tem je zanimivo, da so ansrleški častniki, ki so v' najnovoj-ših spopadih med Miha jlovicevimi četami in četami Broza-Tita prišli v ujetništvo komunistov, poslali v svet klic SOS. da so v smrtni nevarnosti pri komunističnih tolpah. Prav zato je zelo verjetna domneva, da so tudi Haseldema ubili sovjetski agenti. V s i proti B r o z n - T i t u Tržaški »Piceolo« poroča iz Kaira: Pred nekaj dnevi ko se nekje na te; nu zbrali na velikem zborovaniu zastopniki vseh strank v bivši Jugoslaviji: zborovanju je predsedoval Mihailovič. Po pozdravnih brzojavkah kralju Petru in voditeljem »zavezniških« držav so vse stranke s Hrv visn blok. kj se bo tudi boril proti komunizmu. Mihajlovie ie izdal proglas, ki v n.'en- poziva vse S -he Hrvate in Slovence, naj - se bore proti komunistom Broza-Tita. S p o r m c tl s I o venski m i k o ni ii u i s t i V' komunističnem vodstvu je nastal p fd krat kilti hud razkol. Že dal je časa so bila v komunističnem vodstvu razočaran ia in medsebojna obračunavanja vsakdanja zadeva. Zdaj se je pa položai še znatno poslabšal. Nedavno je Broz-Tito zahteval — na te zahteve je komunistična par-tiia kajnak brez ugovora pristala — da gredo slovenski komunistični oddelki na pomoč razbitim in do skrajnosti oslabljenim Titovim »diviziiam«. ?.e ra komunističnem zborovanju v Jajcu so komunisti sklenili, da bodo zamenjali hrvatske n slovenske komunistične. »brigade«. Tako bi bilo namreč manj begune«*’ i.i skrivačev, pred kratkim so na hoteli komunisti ta sklep uresničiti \ck<.ur™ članom komunističnega »štaba« in lOOt’ je bilo pa to le preveč, zato so se Titovi zahtevi uprli. Stari komunisti pa niso odnehali: zahtevali so. da gredo »slovenske brigade« v Bosno, toda kajpak brez starih komunistov, ki nai ostanejo doma na Slovenskem, »da bi v ugodnem trenutku prevzeli oblast*. Zdaj so na odpovedali pokorščino tudi mnogi krščanski socialisti in levičarski sokoli in pospešili razkroj, ki se je začel v komunističnih vrstah pri glavi. ODGOVORNOST BREZIMNIH O TISTIH, KI IMAJO „ČISTE" ROKE Kriza odgovornostnega načela v našem javnem življenju V petkovem Jutru je izčrpnem ponatisu. Ljudje se kaj radi pritožujejo nad krivicami, ki se jim zgodijo, pri tem pa ne pomislijo na krivice, ki so jih sami zakrivili drugim po svoji neodgovornosti, lahkomiselnosti ali pa ceio zlonamernosti. Če je potrebno kdaj, je potrebno danes odgovarjati za vsako dejanje in izjavo, zakaj časi niso normalni m mirni ter lahko nekdo nekomu s svojim neodgovornim blebetanjem, lahkomiselnostjo. da ne govorimo še posebej o zlonamernosti, škoduje, ga prikrajša za .svobodo ali pa zakrivi tudi krivično smrt. Vzomimo le za primer domobranca, ki bi izkoristil svojo oblast in bi se hotel maščevati svojemu sosedu samo zato, ker mu je ta nekoč spodrepil kokoš, ki je brskala po njegovem posejanem vrtu. Kako bi v takem primeru lahko uničil poštenega in nedolžnega človeka! Ali pa vzemimo za primer agenta policijskega varnostnega zbora, ki bi po krivem ovadil kako dekle, kateri mogoče ni bil nekoč simpatičen. Ali pa vzemimo gospodinjo, ki je slišala na trgu nekoga obrekovati in potem širi tiste izmišljotine kot čisto resnico. Ali pa študentko, ki je ljubosumna na svojo sošolko in jo med svojimi znankami in tovarišicami zlonamerno uvršča med tiste, ki so se obešale okoli vratu badoglijanom. Največjega obsojanja vredno pa je dejstvo, da so podpirali komunistično »Osvobodilno fronto« denarni mogotci, ki se sicer nikakor niso strinjali — če ne zaradi drugega, že zaradi svojega egoizma — s komunistično ideo- logijo in delovanjem OF. temveč so to delali le zaradi tega, ker niso bili toliko možati, da bi se upali izsiljevalcem postaviti po robu. in Se niso zavedali odgovornosti, ki jo imajo pred svoiim narodom. Prav tako so pozabili na odgovornost pred zgodovino vsi tisti »odličniki«, ki se niso upali takoj v začetku, dasi so vse videli, odločno nastopiti proti anacionalnemu komunizmu. Prav tako nosijo veliko odgovornost za današnje nesreče tisti, ki so ščuvali mladino, naj gre v hribe, in širili po 8. septembru paniko z nesmiselnimi, a hujskajočimi lažmi, češ da bodo Nemci streljali Ljubljančane in ostale prebivalce kar v trumah. Vsi tisti pa. ki so imeli dobre namene, so ostali na svojih domovih, kljub temu, da so celo sami mogoče tudi nekoliko zapadli tej splošni strašeči hipnozi, ki so jo ustvarjali ko: munisti. Zavedali vso se. da pomeni beg v hribe nesrečo za narod, in so se čutili tudi odgovorne. Še bolj kakor v navadnem življe: nju pa je nujno načelo odgovornosti v tisku, če lista bralec po tujem evropskem dnevnem časopisju, prav tako po srbskem in hrvatskem, opazi, da se ta razlikuje od slovenskega v tem, da stoji pod vsakim člankom podpis ali vsaj ustaljen psevdonim. Tudi pri nas se je začela že uveljavljati ta navada. Kot pionirji so seveda začeli predvsem mladi pobor-niki domobranske misli. Želeti bi bilo. da bi se ohrabrili še ostali.^ Prav tako kakor v politični pubti: cistiki naj velja načelo odgovornosti tudi na kulturnem in umetnostnem polju. Primer neodgovornosti na tem področju je tudi dejstvo, da je bil pri nas kulturni boljševizem tako močan, da ie pred njim vse klonilo. Redki so bili, ki so se upali upreti tej novi »moderni in progresivni struji«. Tisti pa, ki tega niso storili, nosijo zato tudi veliko krivdo, da si je kulturni boljševizem mogel pri nas tako neovirano utreti pot. Tisk je moč, ki lahko učinkufe dobro ali pa slabo, novinar in publicist ali književnik pa je kakor dober in vesten ali pa slab m nevesten zdravnik. Od tiska zavisi ogromno. Bili so tudi primeri, ko je tisk pripomogel do vojne ali miru. Od dobrega žurna-lista je treba zahtevati resnicoljubnosti in pogumnosti. Dober žurnalist se ne boji zamere, zato si upa v vsakem času in povsod povedati resnico in obsoditi zlo. Dober žurnalist ima cast in se ne da podkupiti, prav tako mora biti vedno stvaren, nebom-bastičen in točen. To še posebno danes, ko živimo v večiem casu, kakor pa sta bili dve desetletji »narodnih« volitev. Tip slabega in pokvarjenega kon-junkturističnega novinarja pa je danes tisti novinar, ki sc je umaknil v ozadje in čaka boljših časov ter nekih imaginarnih »zaveznikov«, ki se zmenijo za nas toliko kakor mi za otok Madagaskar. On čaka s »čistimi« rokami. Nikoli ni bil stvaren in pošten ter borben, temveč je vedno pisal po »štimungi ljudstva«. Nikoli ni hodil pred množico, temveč vedno z njo ali pa največkrat za njo — torej zakaj bi bil danes drugačen, ko je vendar situacija »problematična«! Ne zaveda se. da nam tudi »zavezniki« ne bi ničesar podarili, kakor se sploh na svetu ne dobi prav nič zastonj. Verjetno se tudi ne zaveda odgovornosti pred zgodovino in dejstva, da se je s tem »umikom« sam avtomatsko izključil iz slovenskega tiska in da bo tudi narod nekoč nanj pl'unil — za njim pa bo ostal samo žalosten spomin, ker ni izpolnil niti svoje narodne niti stanovske dolžnosti in se ni zavedal veličine časa. Pred trpečim narodom pa, ki bo sodil, ne bo mogel dokazati svojega dela, zakaj sodba bo iskala pri njem pogumne, vesti e in možate besede, ki je ne bo mogoče najti ter se ne bo zadovoljila samo z njegovimi vrsticami. ki pišejo o solati in »Tičistami« v Tivoliju. IZZA KULIS KOMUNISTIČNE „SVOBODE" Prisilni mobiliziranci pripovedujejo Krema v komunistični „ vojski" slabša od čorbe v internaciji. - Komunistična enakost: bogatinu podporo, bajtarju petelina na streho. - „Rekvizicija" in „aprovizacija" po komunističnih načelih Nova policijska ura: od 10. zvečer do '/; 5. zjutraj Te dni se je zateklo v Ljubljano spet večje število prisilnih mobilizirancev; vsi se strinjajo v tem.^ da so razmere pri komunistih nevzdržne, tako za same komuniste »borce«, kakor tudi za ljudi, ki morajo še živeti v »osvobojenih« predelih, kjer vlada komunistična pest. Nikjer ni krilatica o enakosti in tovarištvu bolj neupravičena kakor v komunistični vojski. Moštvo — prisilni mobiliziranci in zapeljanci — so dobvali za hrano samo kuhano vodo z nekaj drobtinicami močnika ali nekaj zrnci riža. Ker je ljudstvo že tako obubožano, namreč tudi »re-kvizicije« niso več tako uspešne, vendar še zmerom dovolj, da si gospoda pri glavi ničesar ne pritrga. kaj šele da bi stradala kakor prostaki. Komunistke kuhajo nakradeno in naropano blago predvsem za »štabe«, čete imajo pa kuharje, ki kuhajo takšno brozgo, kakršno so naši ljudje dobivali v internaciji. Če bi vse zaplenjeno blago pravično razdelili med vso »borce«, bi morda ne bilo tako hudega pomanjkanja, toda prir rivična razdelitev ie ustvarila Lrcden razkol med moštvom in »štabi«. Razvoj gre nevzdržno svojo r t... Ljudje so takšne »narodne osvobodilne vojske« do_grla siti. Kamor pridejo komunistične tolpe, jih ljudje nejevoljno in postrani gledajo. Posebno v Suhi Krajini, kjer je mnogo skrivačev, komuniste sovražijo in so jim pobili že mnogo »kurirjev«. Prav zato so si skušali komunisti ljudi pridobiti z nekakšno »aprovizacijo«: delili so na osebo in na mesec 8 dek soli in 2 cigareti. Ta miloščina pa kajpak ne more odtehtati neusmiljenih »rekvizicij«, tatvin in ropov. Kmet, ki je prej vendarle imel nekai mesa in zabele, ima danes samo se fižol in krompir, pa še to mora jesti neslano in nezabeljeno. Ni čudno, da še tako pretkano zasnovani »mitingi« ne vžigajo in da se jih ljudje le neradi udeleže. Kakor so povedali že prvi prisilni mobiliziranci, ki se jim je posrečilo priti v Ljubljano, tarejo tolovajske tolp- tudi hude bolezni, posebno takšne, ki jih uši prenašajo. Slabotnejši tolovaji so hudo revmatični, menda pa v vsej »osvobodilni vojski« — razen gospode v »štabih« — niv nikogar, ki hi bil čisto zdrav. Ni čudno, ce ie bojni duh tolp zelo slab in če so ljudje do grla siti takšne »enakosti« in takšne »vojske«. Komunisti imajo nekaj denarja, ki so si ga naropali po občinskih blagajnah ali pri badogliovcih. toda tudi z denarjem si ne morejo kaj prida pomagati. »Kjer ni, ni kaj vzeti«, pravi naš pregovor, ki se za ta primer res obnese. Ljudje nimajo ničesar več. Sicer pa tudi tukai_ vlada zakon o komunistični »pravičnosti«, če pridejo tolovaji k premožnemu »teren-cu«, mu prašiča odkupijo in dobro plačajo, pa še nekai sto lir nagrade mu dado povrhu. Pri tistih družinah, ki so jih označili za nezanesljive, tako ne morejo nič več ■ rekvirirati>. ker so jim že vse pobrali ali bolje, pokradli, če pa le ima kakšen bajtar se kakšno živino, mu jo kratko in malo vzamejo, pa še vesel mora biti. da mu ne zažgo strehe nad glavo. Posebno imajo komunisti na piki družine, kjer je kakšen moški zbežal v Ljubljano, da ne bi bil mobiliziran. Svojci teh očetov, bratov ali sinov so zmerom v življenjski nevarnosti, razen tega so jim pobrali že vse, kar se je dalo polirati. Vsi ljudje v krajih, kjer še vlada rdeča »svoboda«, pa brez izjeme trpe zaradi splošnega pomanjkanja, zaradi pomanjkanja zdravstvene pomoči in najprenrostejših življenjskih potrebščin. Koliko ljudi je hudo bolnih in bi se radi odpeljali v Ljubljano k zdravniku ali v bolnišnico, pa ne smejo in ne morejo, ker jim komunisti ne dovolijo. Zato se ie v. marsikaterem kraju; kjer ie bila pred vojno kulturna in civilizacijska raven zelo visoka, spet razvilo mazaštvo, ki pač ne boljša ljudskega zdravja. Ne samo na Notranjskem in v Suhi krajini, tudi v Beli krajini je komunistična šiba božja še zmerom silno huda. Zdaj so se spravili predvsem na tiste, ki jih niso mogli mobilizirati, ker so bili preslabotni ali bolni. Noben izgovor, noben dokaz pri tolovajih ne drži. Marsikdo mora hudo boian iz postelje v hosto, zato ni čudno, da toliko ljudi pomre ali pa onemore. Vendar je opaziti eno: čim večji je pritisk, tem večji je odpor. Ljudje so zasovražili komunizem in komunistično gibanje bolj kakor so kdaj koli prej mrzili »škrice«. »dohtarje« in »fronko«. V vseh tistih, ki morajo prenašati še komunistično pest. je ena sama želja, da hi bilo te strahovlade kmalu konec in da bi spet svobodno zadihali. Nove žrlve komunističnih morilcev Na pustno nedeljo dne 20. februarja so komunistični zločinci umorili stiškega patra Hergota in Pavla Strmana, pilota v bivši jugoslovanski vojski. Prijeli so ju v vasi Gradišče, več ur zasliševali, nato ju pa dobre pol ure od vasi, blizu vasi Selšek ustrelili. . . , Zločinci pa tudi očetu Lojzetu Str-nianu niso prizanesli. Pridrli so v njegov doin v Kostrevnici pod Prim-skovim. ga odvlekli v hrib za vasjo in ga umorili. Hišo 30 pa čisto izropali. Ti trije zverinski umori poštenih ljudi, ki so jih vsi cenili in spoštovali, se ljudi zelo tgorčili in razburili. Pričele so se odpirati oči tudi tistim, ki še niso verjeli, kaj je komunizem in ki so za vsakim umorom iskali »pravično« kazen za »izdajstvo«. * Zdaj so tudi znana imena nedolžnih žrtev, ki so jih komunisti sredi decembra odpeljali iz Velikega. Srednjega in Malega Lipovca, lih pobili m vrgli v neko jamo v okolici Žužemberka. V začetku februarja so ljudje mrliče odkrili in jih takoj po-kopali na pokopališču v Selih pri Ajdovcu, štiri od teh žrtev so pa tolovaji zdaj ponovno odkopali , in njih trupla odvlekli, da ne bi prišla komisija in jih pregledala. kega Lipovca. Urbančič Karel, Urbančič Albin, njegov brat, Grandove Anton in Kužnik Ferdinand iz Srednjega Lipovca in Jerič Alojzij iz Malega Lipovca. 1 Umorjeni so: Jarc Janez. Novinc Ifcliks in Novinc Silvester iz Veli- Izgube komunističnih tolp v februarju V mesecu februarju — tako poročajo dne 2. marca iz Berlina — je čiščenje jugovzhodne Evrope zelo dobro napredovalo. Titove tolpe so imele v tem mesecu 4987 mrtvih in 2988 ujetnikov. Nemške čete so zaplenile 8 topov in 37 motornih vozil m zaseglo, pa tudi zavarovale 15 dobro opremljenih skladišč streliva in živil. Tako so čete tolovajskega »maršala« izgubile od 1. decembra dalje 25.616 mrtvih in 14.621 ujetnikov. Te izgube so pa v resnici še vse večje, saj so se morale tolpe umakniti v težko prehodna področja, kjer je gotovo mnogo ranjencev zaradi pomanjkanja oskrbe in zdravniške pomoči pomrlo. Bazen tega redčijo komunistične vrste lakota, tifus in druge kužne bolezni. Med naštevanjem plena omenja poročilo tudi 1115 konj, 97 topov srednjega in težkega kalibra,_ 115 motornih vozil, 6 oklepnih izvidmskih voz in 38 municijskih in živilskih skladišč. N a z a h o d n e m B a 1 k a u u Berlin, 3. marca. Na področju neke armade na zahodnem Balkanu so izgubile komunistične tolpe samo 25. februarja 72 mrtvih, mnogo ujetnikov in ranjencev. Mnogo je bilo tudi komunističnih ubežnikov, ki so se prostovoljno predali nemškim cftam. Nemci so zaplenili težko in lahko pehotno orožje vseh vrst in strelivo. Na Hrvatske ni Na nekem dalmatinskem otoku so nemške čete pri bojih s komunističnimi tolpami zasegle 68.800 nabojev za puške, 625 ročnih granat, mnogo signalnih nabojev in podobnega materiala. Hrvatski oddelki so. skupa j z orož-nistvom razbili več tolovajskih enot. Komunisti so imeli mnogo mrtvih in so izgubili tudi precej pehotnega orožja. Pri Petrinji so imeli komunisti v bojih 300 mrtvih in 200 ujetnikov. Nemško mornariško topništvo ie sestrelilo dva sovražna lovska bombnika, Posadki sta se rešili s padali, vse člane so Ncmci ujeli. Iz Berlina poročajo dne marca, da kliub slabemu vremenu nemške in hrvatske čete niso nehale napadati komunističnih tolp in Jim zadajajo hude izgube. ' Samo na področju ene same armade so izgubili tolovaji od 21. do i,7. februarja 781 mrtvih in 123 ujetnikov, mnogo izmed njih se jih je pa predalo. Nemške in hrvatske čete so uničile ali zaplenile sedem vozil, dva metalca min. en metalec granat, 16 strojnic in mnogo ročnega orožja in streliva. J Razglas Vrhovnega komisarja Tiskovni urad des Obereten Koiti-missars in der Operationszone »Adria-tisehes Kustenland« objavlja: Nočne tatvine in vlomi se zlasli na mestnem področju Trsta stalno množijo. Da bi prejeli zločinci zasluženo kazen in da bi zaščitil prebivalstvo pred temi dejanji, ie izdal der Oberste Kommissar in der Operationszone »Adriatisches Kustenland« naslednje izvršilne določbe k svoii odredbi z dne 19. oktobra 1943: Člen 1. Tatvine, izvršene z izrabo zatemnitve. se brez izjeme kaznujejo * smrtjo. Člen 2. Za izvedbo postopka ie pristojno posebno sodišče za javno varnost. Člen 3. Te izvršne določbe siopiio v veljav-/ nost z dnem 1. februarja 1944. veljajo torej za nazaj do tega dne Trst. dne 1. marca 1944. Naredba o zasegi vseh živil in krmil Na osnovi čl. I. naredbe Vrhovnega komisarja na operacijskem področju »Jadransko primerie« o upravljanju Ljubljanske pokrajine % dne 20. septembra 1913 in naredbe o pooblastitvi za izdajanje uredb o ureditvi notranjega prometa, razdeljevanja in uporabi vseh vrst blaga z dne 12. marca 1941. Službeni list št. 236/26 iz 1941, odrejam: § 1. Vsa živila in krmila v Ljubljanski pokrajini, ki niso pod zaporo in kolikor presegajo z raeioniraniem odmerjene odnosno proizvaialnim obratom in gospodarstvom dovoljene količine. se moreio z ukrepom pokrajinskega prehranjevalnega zavoda »Prevod* staviti pod zaporo, s čimer ie prepovedano vsako prosto razpolaganje z njimi. S 2. Pokrajinski prehranjevalni zavod »Prevod« je dolžan, da uredi promet z živili in krmili v skladu z veljavnimi predpisi iu z navodili nadreie-uili oblasti. S 3. Prekrške te naredbe. kakor tudi ukrepov, ki jih na osnovi te naredbe. izda prebranievalni zavod, kaznujejo upravna obla st va z denarno kaznijo do 5000 Lir in z zaporom do 2 mesecev. V težjih primerih se lahko izrečeta obe kazni. V vseli primerih se mora blago odvzeti. S 4. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu šefa pokrajinske uprave v Ljubljani. Ljubljana, dne 2. marca 1944. Prezident: Dir. srcneral Rupnik, s. ,r. Domobranska poroka na Grosupljem V nedeljo, dne 5. t. m. se ieviia Grosupljem ob 11. uri dopoldne vršila slovesna domobranska poroka. Domobranski poročnik g. Frane Kužnik, eden prvih p roti komunističnih borcev in junak iz Kočevia. se ie poročil z gospodično Loizko Janežičevo iz ugledne družine ia Peroveea, Poročne svečanosti, ki jih ie opravil vojaški kurat g. Matita Šink. so se udeležili razen sorodnikov in znancev naiožii soborci g. Kužnika iu častniki urosuoeliske postojanke. V popoldanskih urah ie prišel ua svečanost tudi stotnik g, Vuk Bupnik a gosno. Mlademu paru želimo na niegovl novi življenjski poti mnogo sreče in blagoslova! Gospod prezident Pokraiinske uprave ie v sporazumu z višjim vodjem policije in oddelkov SS v Ljubljani podaljšaj za območje mesta Ljubljane policijsko uro. Od 4. marca dalie se Ljubljančani sinejo kretatj po mestu od 4.30 do 22. Ljubljansko mestno povelistvo (Plafr-kommandatur) sporoča Ljubljančanom da,sta dostop in ltoin po zaščitnih jarkih pri šišenski cerkvi prepovedana. Jarki mejo na Videmsko ulico, železniško progo in Mažurani-čevo ulico. Matere nai pazijo na svoje otroke, da ne bodo hodili v ta prepovedani prostor in se tam igrali. Mestno povelistvo opozarja tudi gozd-ue delavce in druge osebe, ki liodi'0 po rožniškem gozdu, nai se dtže samo zgrajenih poti. ker ie v severnem delu rožniškega gozda več vojaških strelišč. Ukaze varnostnih straž na tem področju naj v vsakem primeru ubogajo. Žalna slovesnost so ie zadnjo nedeljo vršila za novomeškimi žrtvami komunizma v prosvetni dvorani v Novem mestu Počastili so io odlični zastopniki civilnih, vojaških in cerkvenih oblasti, na tildi drugi ugledni Novomeščani. tako da ie bila velika dvorana polna do poslednjega kotičku. Orkester .in pevski zbor sta zaigrala in zapela n Rita i domačih in tujih ža-lostink. nedolžnih žrtev sta se pa v globokih govorih spomnila dr Blatnik in ravnatelj Dolenc. Ljudje so zbrano poslušali njune besede, v mislih pri tistih, ki so žrtvovali svoje življenje za svojo vero in svoje prepričanje- Zaduiesa februarja t., 1. .so, začeli razuašalci prodajati po Liubliani tablice za tombolo Zimske pomoči, '1 i raz-liašalci so sami begunci in že s svojo obleko nazorno pričajo, koliko dela ima še Zimska pomoč. Prepričani smo. da bo marsikateri, Liublinučan že iz sočustvovanja do niih kupil tablice in stopil v k. jg knjižne tombole ki bo razdelila okrog 7500 lepih kniur Hrvatc.ka državnika na obisku pri Hiiierju Fiihrericv glavni stan 2. marca. DNB. 1. marca ie Fiihrer »prejel hr-vatakega ministrskega predsednika Mandiča in zunanjega ministra dr. Pe; riča. Sprejema sta se udeležila tudi nemški zunanji minister von Ribbentrop in šef vrhovnega ooveliništva vojske maršal Keitel. ^Hitler se ie z obema hrvatskima državnikoma prijateljsko razgovarial o vseh perečih hrvatskih vprašanjih Po razgovoru s Fiihreriem sta se ministrski predsednik Mandič in zunanji minister dr. Perič sestala z nemškim ministrom von Ribbentropom. Tudi z njim sta se nrav prisrčno in prijateljsko raztovarjala. Berlin. 2. marca. Po poročilu uradne »Inozemske poročevalske službe« ie obisk hrvatskih državnikov pri Fiitirov iu omogočil razgovor o vseh perečih hrvatskih problemih. Pri tem obisku sta se hrvatska ministra lahko prepričala, da gledaio Nemci na težave mlade hrvatske države z razumevanjem. obenem pa tudi verujeio. da bo hrvatski narod vse te težave prebolel. »Prisrčni razgovor s Fiih-rerjem.c končuje poročilo. »ie potrdil trdnost nemško-hrv.lskeea prijateljstva. bratstvo v orožju in zvezanost usode v skupnem boju proti boljševizmu. Bodočnost hrvatskeea naroda in njegove s trudom izvoievane države ie srčna zadeva Nemčije.« V pomirjen :o onim Ljubljančanom. ki so v skrbeh zaradi raztrganih bankovcev. razglaša predstoiništvo davčne uprave, da se ta zadeva že urejuie in da ie davčna uprava že dobila navodila. oo katerih bo do nadalniega sprejemala obrabljen papirnat drobiž. Tudi mani pokvarjene bankovce večjih vrednosti bo davčna unrava sprejemala toliko časa. dokler poštna uprava ne bo zavrnila takega denaria v škodo blagajnika. Popis zaloge vin v Ljubljanski pokrajini. in sicer po staniu dne 10. Ulje odredil Prevod. Zaloge moraio prijaviti trgovci na debelo in na drobno, upravitelji hotelov, restavracij gostiln, krčem in podobnih gostinskih obratov. ki prodair. io vina v odprtih ali zaprtih posodah, prav tako tudi pridelovalci (vinogradniki). Tiskovine za prijavo dobe trgovci na debelo pri svojem sindikatu. Gosposvetska cesta št. 7. gostinski obrati in hoteli pa nri gostinskem sindikatu v Trgovskem domu, Gregorčičeva ulica. Izpolnjene prijave naj gostilničarii do 14. marca pošljejo Prevodu. Izpolnijo nai jih točno in čitljivo. Pošta Ljubljana 6 se dne 10. marca t. I. po zaključku uradnih ur začasno zapre. Občinstvo nai se poslužuje drugih pošt. Osekite irssti Umrli so: V Ljubljani: Leopol-Tna Cankarjeva: Jo<4p 8clileimer; Ana Oiiredkarjeva; Štefanija Lapajnetova; Ivana Zoretova; Oton Kette, trg. inšpektor; Fran Stajnko, mestni uslužbenec v pok.; Fram* Nemec, bivši posestnik in trgo-vec; Frančiška Završanova; Zrinko \Verk, frizerski pomočnik; Milan Mravljak, notarski pripravnik; Ivana Zupanova; Franc Lavrič, inšpektor drž železnice v pok.; Rudolf JJejak, Hvar. Naše sožalje! Listek ..Družinskega tednika** VZGOJA TRT NAPISAL JOSIP ŠTKEKELJ Tam gori za hramom en trsek stoji, je z grozdjem ■ obložen, da komaj drži. Izmed vsega sadnega drevin in grmičevja je vinska trta naiboli opevana. Raste in rodi v vsaki poljubni obliki, kakor nobeno drugo drevo ali grm. Vzgajaš io po mili volii na razne pritlične načine ali visoko na kordon, špalir ali latnik. kakor pač imaš prostor. Rodi pa stalno vsako leto sad vseh sadov — grozdje, iz katerega napravljajo sladki mošt ali ognjeni sok — vino. ki po pesmi vtopi vse skrbi, potrta srca zveseli. Trte so raznih plemen in vsako pleme ima več zvrst. Najžlahtnejše grozdie rode takozvane evropske trte. v drugi vrsti križanke (hibride) vzgojene s križanjem evropskih žlahtnih in ameriških divjih trt. Križanke so odpornejše proti boleznim in tudi proti mrazu, ali grozdie ie slabše kakovosti, z vonjavo, ki mnogim ne ugaja. Grozdie enih in drugih ie po barvi belo (rumeno), rdeče ali črno. Tudi oblika grozdov in jagod je različna. Večina trt ie dvospolnih. Te so najrodovitnejše. So pa'tudi zvrsti samo z ženskim in samo z moškim cvetjem. Ženske doprinesejo grozdie. ako se oplode s plodom v bližini rastočih drugih sort trt, moške pa so nerodovitne. K tsm zadnjim spadaio nekatere ameriške zvrsti, ki jih vinogradniki sadiio za podlage žlahtnih evropskih. ,y?a?{do ima rad trto ob hiši ali v bližini, celo vinogradnik ii da prostor kie-ob domu. V vinorodnih kra- | cepiče odenemo z zemljo. Ključe polagamo v jame. da ie vrhnji popek ob površju zemlje in naravno tudi zunanii_ del pokrit z rahlo zemljo. Najboljše je. ako sadimo cepljene trte. ki so odpornejše in kar ie glavno tudi rodovifneiše. Ako sadimo trte posamezno n pr. kje ob južni steni ali iužno-zahodni. je treba izkopati 150 cm dolge in ravno tako široke iame v globosti 60 do 70 cm. Vrhnjo živo plast zemlje odlagamo na eno. spodnjo mrtvo na drugo stran. Jamo z .sujemo tako. da na dno iame namečemo snet spodnio plast, vrhu te pa gornjo živo. Ko ie jama zasuta, počakamo nekaj dni. da se zemlja usede, zlasti po dežiu. potem zakoličimo in sadimo, kakor ie bilo prej rečeno. Proti koncu junija odkopi jemo kur* ke vrhu posajenih trt tor odstrani no vrhnje korenine ki iih zlasti cepljene trte odženeio ter spet pokrijemo z zemljo do višine, kakor so bile poprej. da ne bi sonce ožgalo še nežnih zeljnatih mladik. Ako odžene niada trta več mladih pustimo vse. ker čim več lisiia ima. toliko boli se krepi. V avgustu spet odgrebemo posuto zemljo in ponovno odstranimo vrhnje korenine. V tem času pa so mladike že toliko olesenele, da se ni bati sončnega ožiga, pa ie tudi to potrebno, da se zlasti cepljene trte na zraku ufrde. Zaradi varnosti proti pozebi priporočamo v jeseni, ko listie odpade, odeti cepljeno trte nekaj nad cepljeno mesto z zemljo, ker je to v mladosti za mraz precej občutljivo. SPOMIN Nemški napisal V/ERNER WSRDEN Igralnico v Monte Carlu so preuredili v bolnišnico. Tam, kjer je nekoč vrvelo moderno življenje, razteza zdaj svoje peroti smrt. Ječanje in stokanje bolnikov se meša z ostrim vonjem po karbolu. Venomer kateri izmed ranjencev zaprosi: »Vode! Vode!« Radovedno so pogledali sončni žarki v bolniško sobo in obsijali bele postelje, iz katerih tu pa tam zre obvezana glava. »Sestra!« Skoraj neslišno se je približala bela postava postelji številka 5. »Ali ste klicali, gospod Lavot?« Oči ranjenca so se vročično sve- uh je. edino prav gojiti samo vrste J Dle, ko je prikimal. Obrnil je obraz žlahtnih trt. v nevinorodnih pa te na z ostro zarezanimi črtami proti usmi- prostem navadno pozebeio. Zato sadi- ljenki in jo vprašal: RIO ton takf> enniA rvK uiznih a f o »»o Ti _ »oestra, ali je to morje?« Pokazal je na veliko okno, skozi mo tod take samo ob iužnih stenah, na prostem pa se moramo zadovoljiti s križankami. Izmed žlahtnih trt spa- , ------ -------------- daio v nevinorodne kraie samo zgod- ll5a<-el°. ?e je videlo na morje. Napeto nje vrste, kakor so avguštana (svete Je prisluhnil bučanju valov, ki so Ane), čabski biser, magdalena anže- j enakomerno udarjali ob skalo, vriska, sicilijanska. žlahtnina (šoaniol! »Da, morje je, gospod Lavot V bela zlahtnma rdeča burgundec bel Monte Carlu ste. »Tu boste kmalu ‘n crn in dr. Izmed križank, k j uh | okrevali.« Bolniku se je spačil obraz, kar venomer je ponavljal: »Tu bom okreval...« Zato so se mu ti prostori zdeli tako znani... pogled na morje! Seveda! In ta velika krilna vrata! . Sestra ga je prekinila v premišljevanju. «Ali vas boli?« ga je sočutno vprašala. »Ali si česa želite?« »Ne, hvala!« ji je skoraj osorno Prima !u!a vTeče na prodal PETRONAFTA Ciril Metodova 35 a Iprei Tyrševa) Torbice, rokavice, čevlje ild. barvajte s specialno barvo ki n-mju ne Škoduje. Efaks Napoleonov trg. ZAMAŠKE stare, neuporabne in vsakovrstne odpadke kupimo v vsaki količini. Emonska e. 2, dvorišče — pisarna. OKVIRJI SLIKE. FOTOGRAFIJE. GOBELINE KLEIN LJUBLJANA, Wolfova 4 Ur ie mno»o vrst. so zlasti znane izabela. noah (šmarnica), klinton, razne vrste seibel (beri: zaibel) ild. Trte vzgaiamo potom ključev, zakaj s setviio Pečkov bi dobili trte. ki so navadno slabše vrste, kakor materne Kltuce pripravimo iz enoletnih mladik, pa bile te žlahtne križanke ali diviaki v dolgosti 25 do 40 cm. Na spodnjem koncu iih gladko odrežemo tik vPod popkom, na gorenjem na kakšna 2 cm nad popkom. Sadimo iih pa "'Hmiladi na strino mesto, še boliJe s™! ss legi v vrsto po 10 cm drugo od druge, : , no • ■[?, - nekaj časa spet da se^ vkoreničiio. V poševni legi namreč se bolje vkoreničiio kakor v navpični, ker ie spodnji del bliže povrsia in zraka. V naslednji pomladi presadimo take korenjake na stalno mesto. V orerigoianem zemliiš* i zakoličimo v razdalji, ki ie potrebna za po-zneiši način vzgoje. V vino-radih s pritlično vzgoio v »merimo vrste v razdalji 120 do 150 cm od severa proti jugu zaradi najugodnejšega obsevanja no roncu. trte v vrstah • pa 100 do 120 cm. Ob koliČih izkopljemo jamice v katere položimo navpično korenjake. Pred polaganjem odrežemo vse korenine, razen spodnjih, katere na skrajšamo na 5 cm. odgnalo mladiko pa na en popek. Da ne bi sadili trte preplitvo ali pregloboko, položimo ob sajenju preko iame ravno palico. Trto pridržimo v višini da sega popek do površja zemlie. t. i. tik pod položeno palico. Jamo do ‘/> za-polnemo s kompostom ali vsaj z boljšo zemljo ter primerno potlačimo-vrhu te položimo v krogu nekoliko vtezanega gnoja, da se pa gnoj ne dotika trte. Vrhu gnoja pa nasuiemo navadno zemlio iz iame. Ker pa ima trta zelo porozen les in ie nevarnost, da bi se gornii zunanji del posušil, zato ga pekriiemo takoj ob saditvi z rahlo zemljo 3 do 4 cm na debelo v obliki krtine. Kakor koreniake. prav tako pripravimo in sadimo tudi na divjake cepljene trte pa tako globoko, da ie mesto, kier so cepljene tik ob površju zemlie. Pri teh je še boli važno, da na površju zemlje štrleče čudno! po številki 18 je zmerom prišla številka 5. Dvakrat! Preneumno, da tega nisem izrabil. Venomer bi bil dobival!« »Jutri!!!« si je mislil in se obrnil na drugo stran. Naslednji dan je spet ure in ure presedel za igralno mizo. Koliko je že izgubil, ni vedel. Že trikrat je odšel v banko po denar. Igral je za ženin denar! »čakal bom vse dotlej, da pride številka 18,« si je dejal. »Ko bom priigral veliko denarja, me živa duša ne bo več spravila k tej grozni mizi. Potem bom takoj odpotoval.« Igral je tako zagrizeno, da je pozabil na vse. Lasje so mu v neredu padali na potno čelo. Med tem je slonokoščena kroglica tekala po zeleni mizi in pred uradnikom so se kupičile igralne znamkice. »Trinajst!« še zmerom je vročično čakal na številko 18. Živčno je s tresočimi se rokami preštel svoj preostali denar, še zmerom ga je imel dovolj. Krupje je zaklical: »Gospodje, igrajte!« Poleg sebe je zaslišal glas svoje žene, ki ga je milo prosila: »Edgar, pojdiva, tako lepo je zunaj !« Tedaj bi jo bil zmožen udariti. Premagal se je in zasikal: »Vraga, pusti me vendar pri miru!« Ljudje so postali pozorni. Njegova žena je s solznimi očmi odšla iz igralnice... »Osemnajst!« Zdaj! Vročično je zbral svoj denar in stavil na številko 5! Neki star Američan ga je odlomek sekunde gledal, potem pa stavil na številko 7. »Gospodje, igrajte!« Zdelo se mu je, da se priprave vlečejo v neskončnost. »Kako dolgo vendar teka kroglica... Neskončno dolgo!« si je mislil. A zakaj se prav za prav razburja? Zdaj vendar mora priti številka 5. Kaj pa njegova žena? No, njej bo kupil kakšno darilo, in vse bo dobro.. »Živčen sem,« si je mislil. Zdaj, zdaj. Kroglica se je začela ustavljati. »Končano!« Zdaj! Zdaj mora pasti kroglica v zarezo 5! Smehljal se je, a njegovi živci so bili do skrajnosti napeli. Pridrževal je dih. Zdaj, zdaj... »Ničla!« »Kako?« »Ničla!« je ponovil krupje... Krik je zadonel po bolniški dvorani. Sestra je odhitela k postelji številka 5. Zdravnik je prišel. Pozorno sta pregledala ranjenca, potem je sestra na zdravnikov namig pre-gmila mrliča z belo rjuho. F1 K*-, k* « pogledal, je sestra že izginila. Z mu ko se je nekoliko dvignil. Da, da, to je Monte Carlo! Vsak prostor pri posameznih igralnih mizah je poznal. Tam, kjer zdaj stoji vrsta postelj, pri prvi mizi v kotu, je tedaj igral. "Sprva je naslonjen na steber igro samo opazoval, potem je tudi sam prisedel. Drugi dan ga je krupje s črno brado že poznal in la-kej s svojim neprodirnim obrazom mu je ljubeznivo primaknil stol k mizi Vse to je zdaj jasno videl pred seboj. Spomnil se je, kako vročično mu je tedaj bučalo v glavi, in zdelo se H11.. ^e> da sliši obtožujoči glas svoje žene, ki mu je potem, ko je že več ur gledala njegovo igro, dejala: »Edgar, saj vendar ne bova vsega poročnega potovanja zabila v igralnici!« Ko je onazil, da nima več gotovine pri sebi, jo je sovražno pogledal in vstal. Ičo sta potem odšla iz dvorane, ni slišal srebrnega glasu svoje ljubke žene, s katero se je bil poročil iz ljubezni, ni opazil prekrasnih naravnih lepot, katerih se je ona tako veselila. .V mislih je bil še zmerom pri zeleni mizi. Ko je potem zvečer njegova žena položila glavico na njegove prsi in ga milo prosila: »Kajne, ljubi, v igralnico ne bova več šla?« je premišljeval: »čudno, A11 ima vaše hišno zaklonišče zasilni izhod? Če so kletna okna opremljena z rešetkami, jih dajte prepiliti in jih uredite tako, da se bodo zaklepala in odklepala. Napisal D. Gruden SL0VA5KA. Izpopolnjujem opis znamk, Iz* ilanih ob otvoritvi proge Presov-Str«.-.'!;? (Moj štev. 40.19'3!) Vrednota za 70 h je vijoi asta (glavni trg v Preiovu), za 80 n modra {lokomotiva), 1.3u Ks črna (izhod *i predora) in 2.— Ks rjava (v;ar.ukt). Za narodne svečanosti 15 X. 1913. so iz^la znamke za; 0.39 -j- 1.— Ks opei non.sCa, 0.70 4- 1.— zelena, o.80 -f 1,— sivomodra 1.30 + 2.— rjava. Od dosedanjih portovnih znamk (pismo t poštnim rogom) so doslej izšle nasleunje: 10, 20, 40, 50, 60, SO h, 1.-, 1.30, 1.G0, 2.- , 5.— in 10.— Ks. Do popolne serije manjkajo šo vrednoto za t.10, 2,Go *n 3.50 Ks. SRBIJA, Za stoletnico srbske pošte so izšla tele znamke: 3 din cfnober, 8 viJoliCastcrdeča, 9 zelena, 30 rjava in 50 modra. Zna vl.a so tiskano v malih polah tahd, na so r*a taki poli vsako vrednoto tiskali v enem četvercu. Naklada CO.G00 pol (240.000 serij). V konst žrtev bombardiranja v Nišu a izflo devet trankovuih znamk, a z dodoir-i i i 'd Tistim podtšskom bleiiozelene br.rvc in n < nlm natiskom; vreitnoie: 0.50 -t- 2. tk i o* lisasta, i J- 3 rdeča, 1.50 4- 4 zelana, 2^5 indigo, 14-7 lila, 4 4-9 ul Irank* r »n, 1? + 25 vinskordeča, 7 4-15 zelenosiva in 10 .j s va. ŠPANIJA. Za sveto leto 19^3 so z"!* 15^. ke za 20, vna 0je*ie a noža), 20 4- 5 karmin (kukavtea) in 30 -h 10 modra (encijan). Višje tri vr..«lnetp. imajo primerne tone, tiskano v drugih barvah, tako da so upodobljene cvetlice res ieno po -ane. TURČIJA Za XII. mednarodni v;->r^ni vele* sejem v Smirni Je izšlo 6znan.H: svetloclivno* zelena za 41/* K, sveiloroiaata za G, svetlomodra za 67«, modra za 10 vlioliisstorj: va |za 13V8 in siva za 27>/8. _ Frankovna serija se je podai|šala za štiri znamke s eliko (s icia Inonija: o 50, 4.—-, 5.—* m 10.— huruscv — Za 20!etnico rctiubliKe Je Ijllo 6 jnantk: 41/. kur. tlhmazetona. e knrniinaslorile a, f’ , mo. Cra, IC Vijoličasta, 13lfi sivocliv^a in 57V« rjava. ZADER — NEMŠKA ZASEDBA Zira-J, nc~n-ake zasedbe Zadra so izčle tam veljav'-? lijanslso znamke z natiskom »reuJsctse’ setzung Zaras. V naslednjem na v- V; m na . vse znamke, ki so dobile ta nat sk V -paju višina naklade. Frankov n e znamke: 0.05 sir;. 0.10 temnorjava 000.000), 0.15 zelena ' 0.00 karmin 000.000), 0.25 »ete-t* i . o>, 0.30 temnorjava (100.000), r 35 mrmra 9>. 0.50 vijoličasta — samo one s n slser vso štiri kombinacMe (200 iv min (200.000), i.oo vijoličasta , ,t,; v, modra (40.000), 1.75 oranimi (lojsoc), J; a karmin (5.000), 5.55 zelena (5.C001, 3.70 »iinii. tasta (800), 5 oo karmjn (5.009), 117.0« »!|eti-časta (1.045), 20.— zelena (711), 53 (32!!) in 50 — vijoličasta (47!) Ekspresne: 1.25 zelena rs' <■ oranžna (5.000) in 2.00 (aeroesnressn) rn k , , (10,000). Letalsae: 0.25 zelena /300001, r.50 (2.000), 0.75 rjava (30.000), 0.80 rt'e'a (-/• ■ 1.00 vijoličasta (50.000), 2. m V ra ■ 5.— zelena (130) In 10.— karmin (50!!). Portovne: o 25 riava (5000), o :o modra (5000), 0.20 karmin (5000), 0.25 zelena (1003), 0.30 eranžnerdeča (5000), 0 )0 črnorlava (aaou). 0.60 vijoiirssta (5000), 0.60 modra (1000), 1,— časta (1000)°0)‘ J'~ **len* 0000), S.— vljoli-Dopisnica: »o cent. (10.000) Kakor Je razvidno iz gornjega, Jo popolnih serij 10 32. ♦ Letošnji katalog Vvert 1914 Je izšel: vendar Je naklade take malima, da ga Je težko dobiti in stan* v Italiji do 35C3 lir. Najprimernejši nadomestek gimnastike »a vsakogar, je brezorožna samoobramba džlu-d&ttsu Sola za spretnost, prožnost in prisebnost. Poučuje strokovnjak vsak torek in četrtek za gospode: ob 19. uri za dame: ob £0. uri 6imnatiKna lota. Muzejska ul. 3, pritlilje Pohištvo spalnice, jedilnice, kuhinje Krže Franc - Vrhnika skladišče Ljubljana: Ciril-Metodova VI kmrne Slečen) DOŽIVLJAJI S SEVEBHIMI MEDVEDI Napisal Alvvin Pedersen iohiostniiP^?rr'a ‘ raznimi neori- nami Že Pevsočnostmi ie bila za nami. z.e se ie omelo nomladno uo-tovanie .severnih medvedov v vzhod^- groulandske 1lorde m na vsakem dal. sem izletu v to smer si onazil njihovo sled. Ker že dva meseca nismo iedli presnega mesa in ker smo imeli že nekaj dni prekrasno pomladno vreme pri —35° C. sem se odločil, da bom poskusil lovsko srečo pri lovu na severne medvede. Izbral sem med svo-!!Joi kot edino prtljago nepo- ln, f,reni!° 7? oavaden izlet. Zato sem t r'a,° Vlh Pohraiini kai težko krosom nLm s,mo DI'is,> p« led v fjordu. J ji j),Vvi} • da so potegnili po mili vo-zaiodeueli Čim z blazno, hitrico čez r-.I,.,: . ln zasneženi fjord nil Kmah, V'i ,napeto nrisiuh-nii nmalu io spet potegnil in divia vožnja se io nadaljevala. Nismo se dolgo vozili, ko so psi zagledali pred »eboi široko medvedjo sled. Bila ie še čisto sveža. Medved ie bil očitno tacal okrog manjše ledene gore in vohal za tjulenji, zakaj v snegu so bile še globoke luknje. Ker ni imel uspeha, se je napotil do druge ledene gore. In tako smo se tri ure vozili za njegova sledjo od ledene gore do ledene gore, na koncu sino se pa ustavili ob zaledeneli obali, kjer se ie bil spustil kosmatinec v vodo. Šele zdai sem spoznal, da med divjim zasledovaniem nisem pazil ne na čas ne na vreme, /e se ie mračilo in prej tako jasno nebo se ie prevleklo z debelimi, težkimi snežnimi oblaki. Čez gorsko verigo na severnem obzorju so se vlekli v!H* phlaki, oznanjajoč snežni meteŽ. časa ie bilo še vse čudno tiho, 86 i® Da začel pekel. Male sani m ?Iev?'nilT P*i »o d« ieli cviliti , ?ni 1 (1rua h drugemu. V loževal 11 *enl iih komaj še raz- ,. ha si ero ie nima kmalu popustila. Nftkohko se fe zjasnilo in zagledal sem v bližina leden sklad, velik prav toliko, da sem si v njegovem varstvu lahko zgradil prenočišče. Izvrtal sem s sanmi vodoravno votlino v zamet, medtem so si pa psi že izgrebli prenočišča in se zakopali vanje, tako da jih trenutek pozneje že nisem več spoznal. Pol uro nato sem tudi že sam ležal v votlini, zavit do nosu v spalno vrečo; veter ie moje ležišče kmalu zametek Ko sem se zbudil, ie bila noč. Imel sem občutek, da me ie nekaj zbudilo, in sem v polsnu premišlieval. kai bi utegnilo to biti. Trenutek nato sem se že skobacal iz snežne votline. Nobenega psa ni bilo več. Vihar se ie bil polegel, nebo ie bilo kristatnočisto. posuto z zvezdami. Pokrajina se ie kopala v mili mesečini. Pridržal sem dih iti poslušal; nikier nobenega glasu. Nato sem se napolil okrog sklada in kmalu zagledal najprej pasio nato pa medvedio sled. Medved ie bil prišel na fjord očitno z obale: kakšnih petdeset metrov pred moiim prenočiščem so ga napadli psi. Razriti sneg nokaj metrov naokrog ie dokazoval da se ie psom posreči to. medveda obkoliti. Kosmatinec se> ie pa kmalu otresel nadležnežev in splezal na bližnjo ledeno goro. Obšel sem to goro in se povzpel na leden sklad, tako da sem z zameta imel lep razgled po sneženi ravnini. Piš vetA mi ie prinesel na uho lajež psov. Zdai sem iih tudi z daljnogledom že opazil. Spustil sem se spet v medvedjo sled. ki mi je zdai. ko sem izgubil smuči v metežu, bila res dobro došla. in že čez četrt ure sem se medvedu tako približal, da sem ga lahko vzel na muho. Bil ie izredno močan kosmatinec; sedel ie in neskrbno ogledoval ose. ki so mu niso upali približati. Ko ga ie pa skušal najdrznejši izmed nuh od zadaj napasli, se ie bliskovito obrnil in mu priselil zloglasno zaušnico. toda na srečo ga ni dosegel. Kosmatincu tudi očitno ni šlo do živega. ko sem se približal tako. da me ie lahko opazil. Psi so pa ieli kakor blazni lajati. Vendar tudi ta laiež medveda ni spravil iz ravnotežja. Skušal sem skupinico obiti, da bi medveda zanesljiveje dobil na muho. Toda medved ie opazoval sleherni moi gib in so ve* čas obračal tako. da nio ie iinel pred očmi. Nisem se več obotavljal. temveč eem ga utrelil naravnost v čelo. Kosmatinec ie zariul in zamahnil s šapami, kakor da bi »e hotel braniti pred sovražnikom, napadajočim iz dosegljive bližine. Nato se ie vzpel in navalil na prvega bližnjega psa. Ali še preden se ie premaknil, ga ie zadela druga krogla v vrat. Zdai ie brez glasa omahnil, takoj nato so pa planili po niem razkačeni psi. Bil ie star samec z že obrabljenimi zobmi, toda najmočnejši, kar sem iih dotlej kdai videl. Od smrčka do repa ie meril ‘250 cm. Po telesu ie imel več za prst širokih brazgotin, ostankov ran. kj si iih je bil priboril v borbi s svojimi tovariši. Ko sem se ob svitanju napotil proti naši postaii — sam več sto kil težkega plena pač nisem mogel niti premakniti z mesta — so mi že prišli naproti tovariši s sanmi. Čestitali so mi k lov-»ki sreči, nato smo pa na mestu kosmatinca odrli. Nismo še končali dela. že ie krožilo nad nami tucat severnih krokarjev, veseleč se lepega in poceni plena Čeprav severni medved po navadi ni plašen in čeprav svoio zaupljivost in radovednost večkrat plača z življenjem. ga vendar vselej ni tako lahko loviti in ustreliti. Edino stari, izkušeni samci se tako zanašajo na svoio silno moč. da ne beže. če zagledajo človeka ali pse. Mlajši medvedje se skušajo pa pred preganiači rešiti vsai tako. da splezajo na koničasto ledeno goro. kamor psi ne moreio za niimi. Prav imenitno se medved reši pred zasledovalci tudi na tenkem ledu Brž ko ga psi obkolijo, tako da zani ni več izhoda, skočj pokonci in se z vso težo spusti na led. Ta se kainab pod njegovo težo zdrobi, kosmatinec, pa izgine pod vodo in odplava pod ledeno skorjo drugam. Psi in lovec tedai nai-bolie store, da se kar najhitreje umaknejo z mesta, kier ie led razpokal. V vodi severnega medveda kai lahko goniš. F.skimo 9 kaiakom preganja medveda lahko v tisti smeri, kamor si ga ž'*ii prignati, ne da bi se žival uprla cii skušala pobegniti v drugo smer. Kosmatinec mirno plava pred kljunom čolna, če pa slučajno namerava izpremeniti smer. zadošča udarec z veslom in že spot ubogljivo plava v zaželeni smeri daiie. Kskimo ie vselej tako prepričan v uspeh lova. da strp-lia šele. ko zleze kosmatinec iz vod<. na suho. {Konec prikodni’.S) nad njeno lepoto. USODNA ZMOTA NAPISAL FREDERIC BOUTET Ura je bila pol ene ponoči. Vse mesto je spalo in slišati je bilo samo bučanje mrzlega predporaladanskega vetra. Vrtove in vile je medlo obsevala luna. Trgovec Camusot se je s svojo ženo pravkar vrnil domov. Večer sta bila prebila v prijetni družbi pri Duffatovih. Legla sta v posteljo in gospod Camusot je že začel smrčati. Tedaj ga je žena nenadno prestrašeno zgrabila za roko. Trgovec se je zdramil in v svitu nočne svetilke zagledal bledi ženin obraz. ' -Mo mora biti pod posteljo,« mu je zašepetala trgovka. Gospod Camusot je res zaslišal čuden šum, kakor da bi se dva krožnika narahlo drgnila drug ob drugega. »ti zobmi šklepeta,« je spet zašepetala trgovka in se stresla od groze. Gospod Camusot ji ni odgovoril, temveč je iztegnil roko in segel v predal svoje nočn omarice po revolver. »Za božjo voljo, nikar,« se je prestrašila njegova žena in zgrabila svojega moža za roko. Carnusot je bil pogumen in močan mož. Preden si je pridobil_ ženo in z njo vred njeno trgovino, je bil podčastnik in se ni bal nobene nevarnosti. Tudi tokrat se skrivnostnega šuma pod svojo posteljo ni ustrašil. »Pridi izpod postelje, razbojnik H je zaklical. Šklepetanje z zobmi je prenehalo. »Ali si razumel?« je ponovil gospod Camusot. »Sicer bom streljal!« je potem grozeče pristavil. »Ne morem,« je zaječalo izpod postelje. »Kaj naj to pomeni?« je jezno vprašal Camusot. »Če si lahko prišel pod posteljo, boš prišel tudi izpod nje.« »Ne, ne morem,« je spet zaječal neznanec. »Preveč se bojim.« »Počakaj, ti bom že pomagal!« se je še bolj razjezil Camusot. Trenutek nato je trgovec skočil iz postelje in urno oblekel hlače. »Koliko vas je spodaj?« je iz previdnosti vprašal, potem pa dodal: »Za vse imam dovolj svinca.« »Sam sem,« je spet zastokal neznanec. Camusot se je sklonil, segel pod posteljo, prijel razbojnika za nogo in ga privlekel na dan. Potem ga je zgrabil za ovratnik in ga postavil na noge. Zdaj si ga je pobliže ogledal. Razbojnik je bil mlad, svetlolas in močno bled. S klecajočimi koleni je stal pred njim in se ves tresel. »Nikar me ne ustrelite,« je milo prosil. »Kaj si počel pod posteljo?« ga je jezno vprašal trgovec. »Odpočil sem si nekoliko,« je tiho odgovoril razbojnik. »Ko sem zaslišal, da ste se vrnili domov, sem se namreč na moč ustrašil...« »Tako, tako,« se je nasmehnil trgovec. »No, ti bom pa jaz povedal, kaj si počel: vlomiti si hotel.« »Prosim, odložite revolver,« je spet zastokal mladenič. »Če bi se po nerodnosti sprožil, bi še kdo lahko mislil...« »Res je,« mu je pritrdila gospa Camusotova, ki je revolver že ves čas prestrašeno motrila. »Da, razbojnik si, vlomilec, tat, morilec!« je na ves glas zavpil Camusot, ki je postajal čedalje bolj jezen. »Vlomil si, pošteno ti bom poplačal tvojo predrznost.« Spet je zgrabil mladeniča za ovratnik in ga nemilo stresal. »Na pomoč! Na pomoč!« je kričal mladenič. »Umoril me bo!« »Pusti ga že vendar,« se je spet oglasila trgovka. »Saj vidiš, da se ne brani.« »Da bi se branil,« je spet zavpil trgovec. »No, še to bi manjkalo. Vendar je razbojnika izpustil. »Kdaj si pa še kaj takšnega videla I Gre in se ti skrije pod posteljo poštenih ljudi in čaka na ugodno priložnost,« se je potem spet razhudil Camrsot. Mladenič je po teh besedah planil v jok. »Nedolžen sem,« je s solzami v očeh zajecljal. »Nisem vlomilec- biro ta sem! Oni me je prisilil... nekdo, ki ga sploh ne poznam. Najprej mi je dal piti, potem me je pretepel, me okradel in me naposled privedel semkaj. Tu me je potisnil čez vrtno ograjo in mi zagrozil: ,Naj ti ne pride na misel, da bi pobegnil! Takoj te bom ulovil in te umoril.* Potom sem skozi kuhinjsko okno splezal v hišo in pogledal, ali je kdo doma, da bi ga posvaril...« »Ali vidiš, kako bi potrebovali psa!* je vzkliknila gospa. »Justina v svoji sobi prav ničesar ne sliši.« Mladenič jo pa ihte dalje pripovedoval: »... Potem sem zaslišal, da ste odprli vrtna vrata in vstopili v hišo. Tedaj sem se tako prestrašil, da nisem več vedel, kaj počnem, in sem se skril pod posteljo. Na srcu sem bolan... Umrl bom... Prav žal mi je, da sem vam povzročil toliko nevšečnosti.« To rekši, je na smrt prebledel in se naslonil na zid. Zdajci je omahnil na tla. »Moj Bog, moj Bog!« je prestra- Vojak, ki je stal na straži, mu takoj odpre vrata. Na dvorišču ga obstopijo služabniki in vojaki. Jakec jim na kratko pove, zakaj je prišel. Dva vojaka ga peljeta po neskončno dolgih vijugastih stopnicah in hodnikih. Mal v treh poiezah. Rešitev križanke št. 7 Vodoravno: 1. pruka; kvaša. — 2. oo. (= očetje); aroma; Ig. — 3. tvor; bova. — 4. kolomaz. — 5. Kea (Mau-;; na Kea); ene; Iva. — 6. krap; tara, — 7. ksi; Abo (finski: Turku); ost. — 8. Nikodem. — 9. svak; rama. —• 10, ta; Rusin; A. K. (dr. Anton Korošec). — 11. ampak; zanka. Navpično: 1. potok; krsta. — 2. rov; eks; vam. — 3. okavina. — 4. karo; ikra. — 5. ar; lepak; uk. — 6. Oton; boks. — 7. km; Metod; iz. — vaba; Erna. — 9. oziroma. — 10. ; vas; mak. — 11. Agata; tlaka. Rešitev problema št. 7 1. Tc4—c81; kar koli; 2. Tc8—h8!; kac koli; 3. Ld6-e7, c5 ali Lh5-I3 mat. Križemka štev. 8 Pegasti legar ie ena tistih bolezni, ki razsaiaio predvsem v predelih, kjer so higienske razmere pomanikliive: prenašajo ca namreč uši V vzhodnih pokrajinah epidemije te nevarne bolezni niso redke, riiedtem ko je v Evropi, predvsem v Nemčiji, pegavec tako rekoč neznan. Kor se pa nemški vojaki kljub še tako higienskim ukrepom na vzhodu ne morejo zmerom obvuiovati pred malimi prenašalkami le bolezni, so Nemci leta 1942. ,v Lvovu obnovili in odprli Behriugov zavod, kjer pridobivajo cepivo za lo- gar. Postopek ie zelo dolgotrajen in dokai nevaren. V zavodu goie uši na debelo. Male krvosesalke nato inficirajo z mikroorganizmi pegastega lesarja: ko se ti mikroorganizmi v želodcu in črevesju uši zarede in razmnože. uši_ ubijejo, jim pod mikroskopom vzamejo inficirano črevesje in ca predelajo v cepivo. S preprečujočim cepljenjem proti pegastemu legaiiu so namreč dosegli nemški zdravniki izredno lepe uspehe, zato odslej vsakega voiaka, ki mora v okužene kraje, prej cepijo. Uši v zavodu morajo pa tudi od ne- česa živeti in se rediti Zalo zavod sprejema krvodajalce, ki krmijo uši it lastno krvio. Gornia slika kaže takšne krvodajalke pri daianiu krvi. Vsaka ima okrog nog privezanih nekai kletk, ki so v njih še neokužene uši. Ta nenavadni poklic ni posebno prijeten, saj je v vsaki kletki okrog tri sto do pet sto uši. vendar poleg dobrega plačila krvodajalke dviga in izoodbuia zavest, da s svojo požrtvovalnostjo pomagajo trpečemu človeštvu in znanosti v boju proti eni naihuiših infekcijskih boleznih. šeno kriknila, gospa Camusotova. »Umrl bo.« »Tiho bodi!« jo je miril mož. »Saj vidiš, da se pretvarja. »V resnici pa tudi njemu ni bilo nič kaj prijetno pri srcu. »Samo poglej ga,« je nadaljevala gospa Camusotova. »Saj vidiš, da je resno bolan. Rajši mu prinesi kakšne kapljice, da si bo opomogel.« Camusot je brž odhitel iz sobe in se vrnil s steklenico okrepčila. Potem sta z ženo mladeniča pet minut 0Lv„ a k zavesti, vonjati sta mu dajala meliso, eter in ga drgnila s kolonjsko vodo. »Moški ste res surovi,« je oštevala gospa Camusotova svojega moža. »Ubožca si skoraj iz kože stresel samo zato, ker naju je hotel posvariti pred vlomilci.« »Stresal sem ga zato,« se je branil trgovec, »ker sem ga našel pod svojo posteljo. To je pa vsekako sumljivo...« »Ni-res!« ga je spet zavrnila žena. »Zmerom misliš, da imaš prav, in vse mora iti po tvoji glavi. Saj si vendar slišal, kaj nama je ubogi fant povedal. Neki zločinec ga je pri-silil, da je odšel v najino hišo. Potem se naju je pa prestrašil. Pravi vlomilec ne pozna strahu. Za božjo voljo, samo da nama ne bi umrl. Nikdar več ne bi mogla v tej sobi spati.« »Prav imaš,« je pritrdil Camusot in mladeniča še zmerom drgnil s kolonjsko vodo. Nadaljevanje v t. stolpcu poa črto POMEN BESED Vodoravno: 1. Eden izmed stebrov človeškega življenja. Otroški »oče«. Športna’ kratica. — 2. Slovi po uživanju testenin. — 3. Oblika pomožnega glagola. Umetni jezik. — 4. Glavni junak poslovenjene Beaumar-chaisove komedije. — 5. Azijska država. Fizikalna lastnost sleherne gmote. — 6. Koledar. — 7. Brez nje bi tudi tebe ne bilo. Ploskovna mera. — 8. časovni prislov. — 9. Prešernov veznik. Nedoločni zaimek, časovni veznik. Navpično: 1. Ni vsakomur dan, kdor hodi po dveh. Izbera med dvema neprijetnima zadevama. — 2. Del bleke. Baltiška prestolnica. — 3. Slovenski zgodovinar (1875—1922). — 4. Ime mnogih nemških rečic. Pogojni veznik. Povratni zaimek. — 5. Mesto v Jadranskem Primorju. Kuri in sveti. — 6. Prva in zadnja črka rp*ške abecede. Najkrajši slovenski nedoločnik. Oziralni zaimek. — 7. Oblika nedoločnega zaimka. — 8. Plod zemlje. Civilizacijska bolezen. — 9. Podaljšana policijska ura je njemu posebno dobro došla. Kazalni zaimek. SAH Problem št. 8 Sestavil E. Petsch-Manskopf (1889) Naposled je mladenič odprl oč: in vprašal tako kakor v romanih: »Kje sem?« »Ne bojte se,« sta mu prijazno odgovorila zakonca. »Pri prijateljih ste.« »Lačen sem,« je zaprosil mladenič in spet zaprl oči. Gospa Camusotova je sočutno vzkliknila: »Ubožec! Kako grozno,_ Adolf! Teci urno v kuhinj‘o in pogrej juho. Vmešaj vanjo jajce. Jaz bom med tem nesrečneža negovala. Pohiti! Saj vidiš, kako izmučen je nesrečnež!« Camusot je ubogal. Urno je stekel v pritličj‘e. Pogrel je juho, vmešal vanjo jajce in se spet vrnil v prvo nadstropje. Na pragu spalnice je obstal ko vkovan. Njggova žena je ležala zvezana in z zamašenimi usti na tleh. Oči je imela od strahu izbuljene. Mladenič si je bil po Camusotovem odhodu najbrže hitro opomogel, ker ga ni bilo več v sobi. Odprto okno je kazalo pot, po kateri je odšel. Z njim je izginila trgovčeva denarnica, ura in revolver, prav tako tudi hriljantni uhani in več dragocenih prstanov njegove žene. Beli: Kc6, Tf2, Sel, d4, Pd2 (51 Črni: Ke4, Pe6 (2). Dospejo do debelih, težkih vrat. Dva vojaka stražita pred njimi. Brez obotavljanja ga pustita v dvorano in Jakec se znajde pred kraljem Kumom. Kralj ga prijazno vpraša, kaj ga je privedlo k njemu. Jakec mu pove, da je prišel rešit kraljično iz ječe. V tem trenutku stopi v dvorano kraljična sama. Jakec ostrmi nad njeno lepoto. »Tu je mladenič, ki bi te rad rešil«, reče kralj kraljični. »AH naj iftu dovolim?« »Prosim, očka, prepričana sem, da bo res našel tri zlate ključe in z njimi odprl začarano sobo, ki je v njej zaprta moja zlata svoboda.« Zdaj mu razloži to uganko. Kraljična je bila še otrok, ko je prišel v grad hud čarovnik. (Valje prihodnjič) Pri Obanovih ie bilo na obisku Se jiekaj prijateljev, samih mladih ljudi s svojimi ženami a!i zaročenkami. Kraljevala je med njimi gospa Oba-nova, Mary pa se je skoraj preočiio zn ostalo družbo ukvarjala z Dušanom. Razkazala mu je vilo. V knjižnici je vzela v roke Heinejev »Das ftuch dei Lieder« in ga — kakšno naključje! — odprla prav tam, kjer je bila natisnjena tista ljubka pesmica: »in vvunderschbnem Monat Mai...« Ah bi mu mogla povedati bolj razločno, kaj hoče, kakor mu je povedala s jem? Saj govori pesem o lem, kako se je v prelepem mesecu maju vzbudila v srcu ljubezen! Ali ne pričakuje, dri jj recitira drugo kitico, ki bi ji povedala: »V prelepem mesecu maju, ko ptice žvrgolijo, tedaj sem priznal vse svoje hrepenenje in tegobe...« Dušana je zares obšla skušnjava, da bi Mary preprosto objel, prižel k sebi in poljubil. Bila sta čisto sama v knjižnici in ona se prav gotovo ne Di branila. Nasprotno, vse njeno bitje se govorilo, da čaka na to in se le boji, da Skobal njenih želja ne bi dovolj razumel ali bi mu zmanjkalo ooguma 2e je napravil korak, da bi sc ji približal, že ie premaknil roke, da bi jih razširil in na ustne so mu »ilile nežne besede... Toda tedaj ga ie nekaj neznanega sunilo nazaj, preč »d nje. Postalo mu je neznansko ne-;odno in za trenutek si ni zaželel nič drugega bolj, kakor da bi kdor koli stopil v knjižnico in ga rešil nevarnosti. In ker ni nihče vstopil, je pričel naglo in izmikavajoče govoriti o stvareh, ki so bile v zvezi z vsem »rej kakor s tistim, kar je prvi tre-lutek hotel in kar je Mary tako za-frdno pričakovala. Kaj je bilo tisto, kar ga je zadržalo? Dušan ni vedel in tisti trenu-;ek tudi ni utegnil o tem premišljevati. &ilo je pač nekaj, nekaj... kakor sva-■ilna slutnja. Od koga? Pred čim? Videl je, kako je poslalo MarY »erodno od razočaranja in odpeljala 3a je v družbo ostalih goslov, ki so Sedaj sedeh v uti na vrtu, ali pa stali ob ograji in strmeti na jezero, po ka-'erem je drselo nekaj čolnov. Mary se je pričela razgovarjati s svojo svakinjo, Dušan se je pridružit Obanu, <(i je razlagal svoje zadnje lovske logodivščine. Pri kosilu ie sedel Dušan poleg Uary in premišljeval, kako je prav za prav vse to. Ali se ni pripeljal na obisk k Obanovim z mislijo na Mary? 4li m na vlaku snoval celo že načrte, kako se bo z njo poročil in postal . samostojen tovarnar? Takrat je bila vse še samo domišljija. Zdaj pa, ko vidi čislo razločno, da bi mogla postati stvarnost, se ji odmika. »Ne,« si je dejal, »usoda mi sama ponuja bogate darove sreče in ne smem se jih olepati. Kdo ve, kaj bi bilo potem?« Tedaj se je prvič tisti dan spomnil na Nado. Obšla so ga mešana čustva. Istočasno, ko je občutil neko ‘irepenenje po njej, si je ludi želel, da je sploh ne bi bilo na svetu. Ne-nain ga prav ona meša pri vsem tem tu? Toda tega ne bi smel dopustiti. Nikdar! Ne more in ne sme se spuščali v blaznosti. Nada je lepa, lepša ko Mary — čeprav je ludi ta Šepa, le na svoj, drugačen način — e celo očarljiva, nežna, sladka, čudovita ženska v vsakem oziru, ampak »jena svojstva so nemogoča. Sklenil e, da se je zaradi njih mora osvoboditi. Potem se je zares osvobodil »1 zdaj je svoboden. Tudi Rade sc je osvobodil. Torej? Če je že dosegel leta nemarnosti za zakon, potem prav zdaj »e sme izgubiti razsodnosti. Ostali • ROMAN * NAPISAL MARIJ S K A L A N e mora zvest svojim nekdanjim načelom, a lem načelom ustreza samo Mary Obanova. Tako je in mora biti! Sklenil je, da se ob prihodnji priložnosti ne bo več obotavljal. Pograbil bo, kar se mu ponuja in koval svojo srečo. »Da, prav nič drugače ne more biti,« je pomislil nazadnje. Popoldne so se Obanovi z gosti odpeljali z avtomobili v Bohinj in vse do slapa Savice. Skobal je znova sedel poleg Mary, ki je sama vozila. Tu riisla mogla govoriti nič posebnega. Motor je brnel in tiho se ni bilo mogoče [»ogovarjati, zadaj so pa sedJi Adolf Oban, njegova žena, njena sestra in oba otroka, štiriletni Robert in dveletna Zofija. Oslali gosti so sedeli v veliki limuzini, ki je vozila za njihovo. Mary je med vožnjo pripovedovala Skobalu o svojih lanskih avtomobilskih izletih po Italiji. Potovala je v jeseni vse do Napolija in se povzpela tudi na Vezuv. S seboj je imela svojo svakinjo in njenega brata. Dušan jo je poslušal, a mislil je na svoj sklep, da izkoristi prvo prihodnjo priliko in si jo osvoji. Samo če se mu bo taka prilika še ponudila? Na izletu? Težko. Ni upal, da bi mogla kje in kdaj oslali tako dolgo sama. In zbal se je, da je nemara sploh že vse zamudil, ko se je ni oklenit dopoldne v knjižnici. Da, take priložnosti prav gotovo ne bo več doživel in tako daleč mu Mary ne bo več prišla nasproti. Postal je nejevoljen sam nase. Zaman se je skušal otresti slabe volje, čeprav se je trudil, zavedajoč se, da bi z njo le še bolj pokvaril ves položaj. Obhajala ga je živčnost, ki je sicer ni poznal. K slapu Savice sla šla :: Mary zadnia. Po poti navzdol ga jc prijela za roko in rekla: »Saj dovolile! Na lokih poteh potrebujem opore.« »Prosim!« je dejal in premišljeval, ali naj ji stisne roko, ki jo je držal v svoji. Razum mu je pravil, naj ji jo, a spet ji je ni mogel in prevzela ga je skoraj obupna besnost. »Le kaj je danes z menoj?« se je vprašal. - Ko je strmel v vodovje slapa, ki je pršeč kapljice na vse strani padalo navzdol in bučalo, je opazil kako ga Mary od strani ogleduje in še vedno drži za roko. Spričo tega je začutil nekakšno otročjo zadrego, da ni vedel, kaj naj počne. Hofel je nekaj pripomniti, nekaj povsem nepriklad-nega, pa ni sredi bučanja vodovja Slišal niti sebe samega. A ko se je domislil nepotrebnosti tistega, kar je hotel povedati, je bil zadovoljen, da ga Mary zaradi bučanja slapa ni slišala. Tako si bo nemara domišljala, da ji je hotel reči kdo ve kaj prijaznega in pomembnega. Od slapa so se napotili proti gozdu, kjer so nameravali použiti zakusko. Oban jih ie pripeljal na malo jaso sredi starih bukev in smrek, kjer jc gospa s pomočjo svoje sestre pričela deliti jestvine iz košare, ki so jo prinesli iz avtomobila. Tudi pijače so imeli s seboj. Dušan je pojedel le neko malenkost in popil čašico konjaka. Mary je sedela sama na skali ob pričetku steze. ki je vodila v gozd. Stopil je k njej in jo vprašal, zakaj se jc oddaljila od družbe. »Da lahko strmim v gozd,« mu je odgovorila. »Ali vam gozd iako zelo ugaja?« »Da, zelo.« »Ali bi se hoteli malo sprehoditi po tejle stezi?« »Da, z veseljem.« Ponudil ji je roko, da je lažje vstala in potem sla odšla, držeč se še vedno za roke, v goščavo. Objel ju je polmrak gozda. Nad njimi so razprostirale svoje mogočne krone stare bukve, poganjajoče nežne, zelenkaslorumeno nadahnjene liste, a vmes so se vzrav-navale proti nebu vitke smreke 111 jelke. Tla so pokrivale plasti listja in odpadlih iglic ter z mahom prerasle skale. »Ali se česio takole sprehajale?« jo je vprašal po nekaj trenutkih molka. »Vselej, kadar sem zamišljena, odhitim v gozd. Ce je kje v bližini, seveda,« je rekla. »Kaj pa potem premišljujete?« »Človek ima vedno kaj, o čemer premišljuje. Ali vi ne premišljujete?« »Vsekakor.« »Toda vi gotovo ne hodite na sprehode sami?« je rekla Mary nenadoma in ga poizvedujoče pogledala. V 24 URAH barva, piisira iu kemično cisti obleke, klobuke itd. Škrobj iu svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Perc, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh tovarna JOS. REICH LJUBLJANA »Na sprehode utegnem res malokdaj,« je dejal, »a če že grem, grem rajši sam kakor še s kom « »Ali s katero... Gotovo imate veliko prijaieljic?« »Ne bi dejal. Nekaj znank. Nič več.* »Prav nič več?« »Zares ne. Na lo, da bi se vezal, doslej še nisem mislil, čeprav se vam bo zdelo (o nemara malo verjetno. Kako bi dejal? Čakal sem, dQ srečam pravo.« »Pa je niste?« »Ne, še ne.« »In če bi jo?«- »Bi se moral prepričati, da je res prava.« - Kako bi se o tem prepričali?« »To človek menda občuti.« »Menite?« »Da.« Čakal je, da bo spet spregovorila, a ni. Molče je stopala dalje ob njegovi strani, samo roka, ki jo je držala v njegovi, ji je komaj opazno podrhtevala. Potem se je nenadoma ustavila in rekla: »Predaleč ne smeva. Morala se bova vrniti k družbi.« »Da,« je dejtSl Dušan. iako sta obstala druo nasDroli drugemu in se gledala. Duša« je natanko vedel, da ie napočil trenutek, ki si ga je med vožnjo v Bohini želel. »Zdaj ali nikoli!« si je dejal. »Mary čaka...« Tisti trenutek pa se je nenadoma tako živo spomnil Nade, kakor da stoji skrita nekje za deblom bukve in ga opazuje. Skoraj telesno je začutil njeno navzočnost, skozi možgane pa mu je zablisnilo vprašanje: »Kje je zdaj in kaj počenja?« Nemara je s listini priskutnežem? Nemara ga objema -m poljubuje, in... Obšel ga je silovit nemir, in bes ljubosumnosti mu je hotel zadušiti srce. Le kako je mogel doslej dovoljevati, da je hodila z njim? Zazdelo se mu ie, da bi moral nemudoma steči, jo poiskati in jo iztrgati iz rok tistega nihčeta. Čisto nič se ni zavedal, da m v Ljubljani, marveč v gozdu blizu Bohinjskega jezera in da stoji pred njim Mary Obanova vsa drhteča od pričakovanja njegove izjave, da jo ljubi, in prav nič mani začudena nad njegovim nedoumljivim početjem. Tega se je zavedel šele tedaj, ko je Obanova čez dve, tri minule zanjo neskončno mučnega molka užaljeno potegnila svojo roko iz njegove in živčno rekla: »Pojdiva!« »Da,« je dejal ves zmeden. Mary je skoraj tekla po stezi proti jasi, na kateri sla pustila družbo iu Skobal je skokoma pobiral njene korake. Pri tem se je zaman trudil, da bi ji kar koli rekel, čeprav je čutil potrebo vsaj iz vljudnosti popraviti j mučnost, v katero jo je bil speljal. Tako sta se vrnila k družbi, ki ni | prezrla njunega odhoda v gozd in si. | je zdaj gotovo mislila svoje, ko sta j se vračala Inko naglo in zamišljeno. ! pa še brez besed , Potem je bila Mary lista, ki je naj-j boli s.lila, nai se vrnejo na Bled. In j vrnili so se. Skoba! se ji niti skušal ; ni več približati, a ona se mu je očito i hote odmikala. Bila jc razočarana ali užaljena. Samo Adolf Oban ga jie hoiel zadržati pri sebi še čez noč in morda celo čez ponedeljek. Toda Dušan se ie počutil kakor na trnju in venomer ponavljal, da ga čakajo v Ljubljani tako nujni opravki, da zares ne utegne izgubiti niti noči. Podvizati se mora na večerni vlak. »Ali boš odpeljala ti oospoda Ško-bala na postajo?« je Adolf vprašal sestro. »Obžalujem,« je rekla, »preveč sem utrujena in ne počutim se dobro. Bodi ti tako prijazen!« »Saj me lahko odpelje' šofer,« je dejal Skobal. Oban je ugovarjal in rekel, da mu ne bo nič škodovalo, če še predirja tistih nekaj kilometrov Tako sla kmalu neto sedela Skobal in Oban sama v avtomobilu. Slovo od Mary je bilo vse diugačno kaktfr sprejem. Mamomarno mu je ponudila roko in se mu komaj naklonila, ko jo je poslednjič pozdravil ter se ji zahvalil za dan, ki ga ie preživel z njo in v gostoljubni Obanovi vili. Ob koncu ii je zaklical še: »Na svidenje!«, a ni se zavedal, ali mn je ali mu ni odgovorila. Sele. ko je spet sam sedel v vlaku, je utegnil dodobra premisliti, kaj se ic bilo prav za prav dogodilo. Zapravil je naklonjenost sreče, ki mu je suma, ne da bi jo bil za lo poprosil, ponujala več kakor si ie kdaj utegnil zamišljati v svojih mladostnih sanjah. Sunil je od sebe mlado, lepo in bogato Mary Obanovo. In zakaj? Samo zato, ker ga jc \ najusodnejšem trenutku obsedel be ljubosumnosti na nekega trgovskega potnika v Ljubljani. Zaradi Nade Ilovarjeve, njegov * tipkarice v pisarni Industrijske družbe, nemogoče žensk % ki mu uničuje mir, živce in zraven še družabni ugled s svojimi blaznimi scenami. Da, zgrizel bi se. toda bes ljubosumnosti zaradi tega ni ponehal. Nasprotno, naraščal je š> čedalje bolj. Kakor da se krepi y vsakim kilometrom, ki ga prinaša bliži Ljubljani. Nazadnje ga ie jaha! kako vrag grešno dušo, da je v jezi stiskal pesti in ves zaripel v obraz sklepal da mera napraviti vsemu temu s tistim polizancem enkrat za vselej temeljit konec V tem svojem besu niti ni ime! časa, da bi se vprašal, čemu hočt prav za prav to. Zato, da si sne) prisvoji Nado? Drugače pač ne bi bilo v tem sklepu in še mani v dejanju pod Bogom nobenega smisla. Č< pa si jo spet prisvoji, polem mora sprejeli nase tudi vse nasledke: ljubezen, zvestobo, vdanost in poroko Vse to je bilo kakor na dlani, a Dušan Skoba! res ni utegnil opaziti Opažal je samo Julka jevca in Nade Ilovarjevo, s katerima mora obračunati zaradi njunih sumljivih računov.. XVIII Prav listo nedeljo, ko je Skoba pieživljal na Bledu iu v Bohinju nerazumljive trenutke svojih skrivnostnih razpoloženj, je preživljala Nade zadnje ure z Julkom Jevcem. Čeprav je bila zadnje dm zatrdm: sklenila, da bo končala to nesmiselne igro s fantom, katerega se ie posluževala samo kot sredstva v boju zn Dušana, se dokončno le ni moola odločiti za odkrit prelom. Ne zato, kei bi se sramovala brezobzirnosti, zato ker si m še bila popolnoma na jasnem glede svoje zadnje odločitve Kakor jo je čedalje bolj mučila misel na to, da bi končala življenje Dušanu m sebi, tako se je ir tudi bala in jo skusala zatreti. Ko je zatreti m mogla, je vsaj skušala odlagati izvršitev tega dejanja. Ali je še vedno upata, da se bo lazmerie med njo in Dušanom nenadoma spremenilo in bo spet vse dobro? Podzavestno prfiv gotovo. Iako je še dalje hodila z Jevcem, in ti to nedeljo sta se celo odpravila na izlet v Podutik. Julko ie prišel ponjo kmalu popoldne Sedla sta v tramvaj m se peljala do poti, ki zavile s ceste čez polja in skozi gozdičke do izletniške gostilne. Tudi Nada, kakor Dušan zjutraj, je z v m svojim bitjem občutila majniško pomlad. Prav za prav še boli. so; se je je dotikala z nogami in rokami. Pod njo je zelenela smaragdna trava, posejana s penušami. zlaticami in drugimi cveticami, iz grmi^Kov in gozdičkov so se oglašale ptice s svojimi veselimi spevi in na starikavi brezi ie drobil zlatokljimi kos občutkov polne melodije. Rahli* sapa ji je prinašala v nozdrvi vonjt mlade vigredi. Vs; to na novo obmeno, lazmaha se veseleče življenje, pa m vzbujalo v nj i sprostitve, temveč le še večjo napetost. Niena duša je bila kakor z elektriko nabit oblak in nikoli ni vedela, kdaj bo švignila iz nje strelu, kateri bo sled I vse orjiušu: . < m Samo tega se je zavedala čisto jasno da koraka z vsakim trenutkom boli proti nekemu koncu, ki bo pomenil prelom s preteklim Ali tudi začetek novega? Tega ni vedela nrihvdniir □ KULTURNI TEDNIK PRVI SLOVENSKI PREVOD IZ OLAFA DUDKA Dasi spada norveški narod med nai-nianjše^ na svetu, ie počrnil slovstvo, s kakršnim se ne more ponašati marsikatero veliko ljudstvo. Norveška prozna deta. posebno romani, se prevajajo že dolgo v vse kulturne iezike, m tudi Slovenci smo iih dobili leno »levilo. Nismo na vse doslci imeli še noiienetra prevoda iz del velikega nri- iiCi’ Obifn Duuna sodobnika .Vn;V.?,2, ia »oleir nirva visoko jem en etra slovstvenega oblikovalen. i .vr?e*y .’,asi prevodni literaturi ie ulaj izpolnila Tiskarna Merkur z izdajo Duunovega romana »OlsOvski la ntje: v .prevodu Rudolf« K re-& a 1 a. >01soyski fantje« so življenfeka nevest štirih bratov. Johana. Jagru. Ar-n«ia in Sebulona. sinov ribiškega na-celjen, a na otoku Olsovi. od rojstva so 8n}> ^ obeli starejših iu naimlai-??£?*• v. »iih ie upodobljena na never-micin kli-na duševnost ^„P™fbh norveških liudi z moria. Od . , '? (1° POt-lavia čutimo kako pri- iCKlni in nepokvarjeni so |i liudie. sile in samozavesti ie v n iih, v! II- i11?!j ,Jrv.in Se nrav iih kdai pa kdai obvladalo temnejše strasti Ti Mn?rk,'- w> la" ll\ kakršne more izo- “Kovali samo■ neizprosen boi s ori-dosn i1,?11'1',10'1.*1 0,1 »airaneiše mla-(hrtu* fant ie Bredi morja, ki ie romn r! plovnih iunakov «s£ina- doživlja svoj o t njim* 111 1|l,d,e doživljajo J*™?? noeebno značilen tudi po -.n. m s« močilo razločmo n. pr. od * mminoveea. Duun slika v njem živ- ljenje s širokimi potezami in nam le kie pa kje prikazuje detajle. Za to slikanje so posebno značilni tudi njegovi kratki in včasih zelo preprosti, toda kleni in notranje močni stavki, ki izpuhe v prevodu zalo marsikatero potezo in prvino. Sicer na • ie Kresalov prevod vzoren, sai si ie s prejšnjimi prevodi iz norveškega slovstva pridobil že posebno prakso v slovenjenju norveške stilistiko in miselnosti. Knjiga ie tudi čedno opremljena iu se sama priporoča. * Hekšev Sonetni venec. Jože Bekš. ki ie bil doslej /n a n bolj po priložnostnem objavljanju svojih pesmi, ie izdal pri Učiteljski kot bibliofilski tisk »Sonetni vene«, katerega ie napisal v spomin prerano umrlemu lastnemu sinu. z ilustracijami ga ie pa opremil E. Justin, a pospremilo na pot mu ie napisal B. Borko. Najprej je bil ta venec sonetov objavljen v »Jutru«. in ie že takrat zbudil pozornost po pristnem očetovskem čustvovanju, ki ie položeno vanj. čeprav sicer Bekš ni pesniški obli kovni ec večjega stila. Čedna in svojevrstna knjižica globoko pietetneea pomena ie vredna pozornosti. * Bralec Branko in sestrica Mira. Tiskovna zadruga ie izdala te dni sedinj zvezek svoie mladinske zbirke Polic« za male. v kateri te nov ponatis Rotmanovega strina :Bratec Branko in sestrica Mica« v prevodu Vladimirja Levstika. Rotma-novi stripi so se svoiečasno zelo priljubili naši mladini, pa tudi mnogim odraslim, ker Bo polni iskrene ljubkosti. za katero no kvalitet i dale? zaostajajo ilustracije. Nova izdaia dokazuje. da ie za ta dela še vedno «U»vo)j zanimanja. Boli bi pa seveda bili veseli novega, izvirnega slovenskega stripa, sai so prav za(lnin lela pokazala, da so nam dorasli tudi na tem področju pisatelji in ilustratorji. Tretii sešitek »Umetnosti« VIII. letnika. ki io izdaja Bibliofilska založba v uredništvu M. M a 1 e š a ie izšel v začetku marca in obsega št. 7—9. Posvečen ie v glavnem velikemu francoskemu. kiparju Rodinu s prispevki V. K. »Zadeva ,z Rodi nov im Balzacom \ U. M. RiLkeja »Rodinov Balzac«. M. Benčine informativnim člankom Angliste Rodine in več slikami njegovih plastik. M. Skalan obravnava v svoiem eseju problem motiva v upodabljajoči umetnosti. V rubriki ‘Iz umetniškega sveta« sta dve anekdoti o Rodinu (dr. A. Debeljak), potem sledi raznoter drobiž in vrsta poročil o priobčenih slikah ter novih slovenskih knjigah. Poleg raznih tujih »likarjev in kiparjev so z reprodukcijami zastopani od domačih Ivana Kobilca. Tone Krati. Mirko s Šubic. _I’ranče Godec in Ekla Piščančcva. V Živi njivi so objavili svoie pesmi Alojz Gradnik (dva so-•neta). M. Skalan (Tašča) N. Rus (Nova pomlad). I. Peruzzi (Večerna molitev) in^ 1. Minatti (Poletje). Mimo tega ie E, Kus prevedel Domianičevo posem »Nofni Jctosc. dr. A; Debeljak pa nadaljuje ciklus llaiamovih nihajev. jn Vsak človek potrebuje v zaklonišču prostora pol kvadratnega metra in dva kubična metra. Ali Je vaše zaklonišče tako veliko, da sprejme pod temi pogoji vse hišne prebivalce? Njena skrivnost »Nekaj ti moram povedali, Peter. Kmalu nas bo troje.« »Anica, ljubica moja, ali je to res?< »Da. Mati in oče sta se namreč ločila in se bo zdaj mati k nama preseli la.< Pametna služkinja »Micka, ali ste dali ribicam vode?* »Ne še, saj je še niso popile.« Moder prekupčevalec >Kaj, sto lir zahtevate za tega psa? To je vendar preveč. Samo poglejte ga, kar venomer trza z ušesi.* »Kaj še! Samo pomežiknil mi je, naj ga ne dam ceneje.« Nerodno Primarij neke norišnice telefonira na telefonsko postajo iu (»rosi za neko-zvezo. Gospodična ga po pomoti napačno zveže in primarij se razjezi: »Gospodična, ali veste, s kom go vorite?« »Ne,< odgovori uradnica, »vem pa, odkod govorite.« Brihtna glava Očka je kupil fotografski aparat in zdaj sli,.a malo Anico od vseh strani. Deklica je zelo potrpežljiva,,a nekega dne tte vendar oglasi; Očka, zdaj me pa fotografi raj, kako jem čokoladno torto.« Čarovnija Neki čarovnik priredi v mestu predstavo in razkazuje ljudem vse mogoče čarovnije. Zdajci pravi: »Zdaj vam bom pokazal čarovnijo, kakršne še niste videli. Zato na potrebujem eno jabolko. Ali mi ga lahko kdo izmed vas samo za nekaj trenutkov posodi?< Tedaj se oglasi eden izmed gledalcev: J Ko l»i kdo iniel jabolka, bj bila že davno priletela na oder.* Točnost Sobarica: »Oprostite, gospod, ali mi niste naročili, naj vas poklicem ob sedmih?* Hotelski gost: »Naročil sem vam vendar, da me zbudite najkasneje o poli šestih, da pridem še na prvi vlak. Koliko je pa zdaj urii?- Sobarica: »Osem. gospod.* Pred zverinjakom Gospa Kozamurnikova je peljala svojega sinčka v živalski vrt iil med ogledovanjem divjih živali vprašala paznika: >Kaj mislite, kaj bi dejal ta tiger, ko bi zna! govoriti?? »Dejal bi: .Zmotili »le se, gospa, jaz sem leopard,ji je vljudno odgovoril paznik. Dober namen Bogata vdova: Kuj. poročili bi se radi z menoj, pa niti službe nimate?« Ženin; »Draga gospa, posvetil bi se rud samo vaui.« JM1333MUBL; TfflDNIK s. ra. i»it> Učite svoje otroke delati! V svojo sramoto moram priznati, da nisem med tistimi, ki znajo hitro in ročno zabiti žebelj v steno, popraviti pregorelo varovalko ali prekrojiti staro moževo srajco v Učno žensko bluzo. In vendar si zelo želim, da bi znala tudi sama kaj narediti, da bi mrtve stvari v mojih rokah zaživele, da bi znala uporabljati svoje roke. Zdaj, ko sem odrasla, moram vsako šolo o praktičnem delu drago plačati, in navadno se šele po grenkih izkušnjah naučim, da je treba prijeti in storiti to ati ono delo. Zakaj to? Ali sem mar bolj nerodna, manj bistra in manj spretna kakor moje tovarišice? Vsekako sem v gospodinjskem in ročnem delu manj izkušena in res nesamostojna. Zakaj? Ker sem se prepozno pričela učiti. Nekaj krivde je pač tudi v moji vzgoji Bila sem edinka, zato so po eni strani starši vse storili, da bi me kar najbolj skrlmo vzgojili, po drugi strani so se pa silno bali zame in so v tej pretirani bojazni zagrešili marsikatero vzgojno napako. Med njimi je bila tudi ta, da me od mladih nog niso seznanili z ročnim delom, preobremenili so me z duševnim delom tako, da ni bilo časa za delo z rokami. Na kakšno »delo« mislim? Na tisto, ki se ga loti vsak otrok mimogrede, ne da bi se zavedal, da je to sploh »delo«. Pobere krepelce in z njim popravi svoj polomi/eni voziček. Izreže škatlo iz lepenke in si naredi »avto«. S pipcem narezlja mizo — tudi to je zanj delo — in je zato pošteno tepen. Vendar pa zna kmalu sukati in uporabljati škarje, nož in podobne nevarne predmete. Zadnjič sem videla, kako je moj sedemletni nečak cepil polena. Že sem mu hotela reči, da se bo usekal, pa sem se domislila, da sama ne znam cepiti polen, prav zato ne, ker so se zmerom tako bali zame, da se ne bi zbodla, usekala ali urezala, prav zalo ne, ker nikoli nisem imela v r ' ah noža, Škarij, kladiva ali sekire, in molčala sem. In fantiček se res ni usekal. To »delo« sega torej že v detinstvo. Če se otrok v nežni dobi ne seznani z ročnim delom, če ga starši stalno navajajo samo k duševnemu delu, študiju ali izobrazbi, pozneje izgubi naklonjenost do ročnega dela. Spominjam se, da me je mama pozneje večkrat — imela sem kakšnih štirinajst let opomnila, naj si vendar poskusim kaj sama zašiti in zakrpati, pa se mi je to delo zdelo zoprno in neprijetno, morda celo nekoliko manjvredno. Izgubila sem bila že pravi, naravni odnos do dela z lastnimi rokami. Zelo ruda sem pa tisti čas brala knjige, klimpala« na klavir in se ukvarjala s podobnimi zadevami, ki pa s telesnim, ročnim delom niso imele nobene zveze. Ker sem iz gimnazije takoj odšla v službo — bilo je je osem ur na dan — se tudi nisem naučila kuhanja. Kadar sem imela dopust, sem bila pa vesela, da sem preživela nekaj dni na svežem zraku, ne pa da bi stala za štedilnikom in sukala kuhalnico. Pozneje, ko sem se poročila in imela otroke, se rnk je to večkrat hudo otepalo. Morala sem v vsem ubogati in poslušati taščo in morala sem molčati, čeprav sem vedela, da imam kdaj pa kdaj tudi jaz prav, kljub temu, da ne znam še samostojno gospodinjili in kuhati. Tašča me je namreč vselej zavrnila, češ da še kuhati ne znam in se ne razumem na kuhinjo in štedilnik. Če pomislim zdaj, je delno imela prav, razen tega je bilo pa molčati treba še zato, da je bil mir v hiši. Če hi bila pa takoj, ko sem se poročila, znala sama kuhati in gospodinjiti, bi si prihranila marsikatero bridko uro in bi bila tudi sicer v zakonu bolj samostojna in samozavestna Hvala Bogu, zdaj je že vse to za menoj. In vendar ne bi rada, da bi morala vse to še enkrat preživeli, prav kakor ne hi rada, da bi moje hčere tako doživljale pomanjkanje vzgoje v gospodinjstvu in ročnem delu. Zato priporočam vsem materam, naj navajajo otroke ud zgodnje mladosti k telesnemu in ročnemu delu. Otrok naj zna prijeti v roke tudi kakšno orodje, ne bojte se, ne bo se takoj zbodel, usekal ali urezal! In po-zneie naj skušaio dekleta in fantje svoj »šport« tudi doma pri domačem delu, ne pa samo pri odbojki in nogometu. Kako prijetno ja, če dekle pomaga materi pri pometanju, brisanju prahu in kuhanju preprostejših jedi, fantu m tudi ne škoduje, če nacepi drva, jih zloži, ali pa prinese iz kleti, podkuri peči in opravi nekaj tistegu dela, ki je materi v zrelih letih pozneje že v nadlogo, posebno če nima hišne pomočnice. Vcepite otrokom ljubezen in spoštovanje do dela z lastnimi rokami! Dolgo so mestne matere mislile, da je telesno delo manjvredno. Zalo so morale domače hčerke študirati, igrali klavir, izobraževali sc v svetovnih jezikih in hoditi na plesne vaje. Le (Ji ItirJ« modeli so risiuii izrečno z* »Družinski tednik« in niso o,,, or .uKjer objavljeni.) štirje lepi pomladanski plašči. Prvi je temnozelen in zelo nabran. Ima dva velika žepa, pripela na pas. K plašču nosimo temnordečo ovratno ruto in rokavice. — Drugi plašč je temnordeč. Ima majhen ovratnik v obliki, ki je letos zelo v modi. Ruta in rokavice so mornarskomodre barve. Zadaj je plašč zelo nabran. — Tretji, sivi plašč, je zadaj naguban in zapet z veliko zaponko. Ovrnina ruta je žive barve iu poživlja enolično sivino. — Petrolejskoinodri zadnji plašč ima spredaj in zadaj od sedelca po dve globoki gubi in naredi postavo zelo vitko. redkokatera od teh izobraženih hčera si je pa sama znala zakrpati ali sešiti obleko, čedno prišiti gumb k plašču ali zarobiti krilo. Toda v samostojnem gospodinjstvu je vse to hudo potrebno. In ko pridejo otroci, je tako prijetno, če doma sama zašiješ kakšno srajčko ali preprosto oblekco, da ti ni treba vsakokrat hoditi k šivilji in plačevati za delo. In razen tega imaš z gotovim izdelkom tudi vse več veselja, če veš, da si ga sama naredila. Te besede sem napisala iz lastne izkušnje, zato niso izmišljene, temveč resnične. Namenjene niso samo dekletom in fantom, temveč predvsem staršem, suj je navajanje k delu bistven del vzgoje. S. M. NAS NAGRADNI NATEČAI Kotiček za praktične gospodinje Za vsak prispevek, objavljen v tet rubriki, plačamo 10 lir Pečeni štruklji ir mesnih izdelkov Narodi vlečno testo iz presejane moko iu aa pusti počivali pol ura. V kozici razbeli malo maščobe, na kateri zarumeni malo čebule iu zelenega pe-tršilja. pridaj mesne izdelke, katere si dobila na nakaznice, malo opeci in pomešaj in zmes ie gotova. Razvleci testo, ga pomaži z raztepenim iaieem in zmesjo in opoprai. Soliti ni treba, ker so mesni izdelki sami že dovoli slani. Zvij v štrukelj in peci v pečici približno mio uro. Poleg serviraj kislo zolje in kosilo bo prav dobro in izdatno. 9f. M. .Mešaua rižota Zarumeni na maščobi precej drobno zrezane čebule in petršilia. Ko čebula dobro zarumeni, zalii r. mlačno vodo. v kateri si. raztopila dve jušni kocki, dedai že prejšnji večer namočenega g raba, ki »i aa nekaj časa že kuhala in paradižnikove mezge po okusu. Ko vse skupaj nekoliko prevre. dodaj riž. dišave in papriko in osoli. De.- ot minut prej. preden io riž kuhan, primešaj še vrečico gob jr prahu in pusti, da vse skupaj vre še deset minut. Potem serviraj kot samostojno jed. ki ie tečna in okusna, skupaj s kakršno koli šolalo. M. M.. U. Cvetača » krompirjem Razdeli cvetačo na male koščke in jo skuhaj v slani vodi. Namaži kozico s surovim maslom iu! naloži v sredo odcejeno cvetačo, okrog na nareži na lističe tri kuhane krompirje. Polii po cvetači in krompirju nekoliko raztopljenega surovega masla, nekaj žlic mleka iu par zrn soli. Potem postavi v pečico za 10 do Ib minut in jed je gotova. Serviraš kot samostojno jed. A, P.. Li. * Za vsak prispevek, objavljen v Kotičku za praktične gospodinje-, plačamo 10 lir. Znesek dvignete lahko takoj do objavi v naši upravi. Po pošti pošiljamo šele takrat, ko se nabere več takšnih nakazil. —■ Prispevke naslovile na Uredništvo »Družinskega tednika«. Kotiček za praktične gospo-diuje. Ljubljana. Poštni predal 253. Izkušnje so pokazale, da je prebivalstvo pri letalskem napadu v zaklonišču najbolj varno. Ne omalovažujte torej priprav in skrbi za tisti kraj, ki vam utegne še kdaj rčšiti življenje! Telovadbo delovne žene Po navadi se najmanj posvetijo telovadbi ravno one ženske, kj po cele dneve presede v službi in se prav nič ne gibljejo. Le malo med njimi ie takšnih, ki se zavedajo, da bi jim telovadba vsestransko koristila. Prav gotovo namreč vsaka služba z eno-slranskkri delom negativno vpliva na mišice, njihovo delovanje in preko njih na ves organizem. Pri takšnih ženskah se potem na lepem pojavijo posledice njihovega nezdravega življenja, ki so včasih tako- hude. da so jim komaj zdravniki kos. Vsaka ženska, ki ves dan duševno dela in se malo giblje na svežem zraku, bi morala redno smotrno telovaditi. Športnih panog, posebno pa gimnastičnih vai ie mnogo in si mod njimi vsaka lahko najde pravo. Za vse pa velja isto pravilo: vztrajnost in red. Telovaditi mora vsaka poklicna ženska vsak dan po nekaj minut, športni panogi, ki si jo ie po svoji uvidevnosti izbrala, pa naj se posveti samo enkrat do dvakrat na teden. Onim. ki ne vedo kateremu športu bi se posvetile, navajamo nekaj primerov. 'liste, ki morajo po ves dan ■stati, hi se morale baviti z ritmiko, one. ki zmerom samo »ede. Da z drsanjem ali plavanjem. Ženske, ki v svoji službi veliko duševno delajo, potrebujejo za sprostitev živcev šport, ki zahteva koncentracijo in disciplino. Tem priporočamo sabljanje ali džiu-džitau. Seveda naj pa še vsaka posebej dobro premisli iu izbere. Starost, letni čas in slabo razpoloženje naj jene ovirajo, S telovadbo bodo izgubile sorazmerno zelo malo časa. dosegle pa velike uspehe. Sedem zapovedi za nego nogavic Nikdar ne obuvaj nogavice ua 11020 tako. da io vlečeš v vsej dolžini. Zvij nogavico prav do stopala, potem io pa počasi in previdno nategni nn nogo. Nogavico po vsaki uporabi operi, nikdar ue obuj umazanih! Ne pori nogavic v vreči, temveč v mlačni vodi. Ne zvijaj in ue drgni jih. temveč samo stiskaj. Milnica bo šla skazi tanko tkivo in razkrojila vso nesnago. Po pranju nogavice dvakrat dobro izolakni. Prvič v topli, drugič, pa v mrzli vodi ki si ii. pridala nekoliko kisa. Tako bodo nogavice ohranile barvo. Nogavic ne smeš lakot obesili. Mokre zuvij v brisačo in počakaj, da so v njej nekoliko osuše šele potem jih obesi. Če hočeš, da bodo nogavice dolgo ohranile lepo barvo, jih ne smeš sušiti niti nad štedilnikom, niti na soncu, temveč na prepihu. Luknje na nogavicah pošij pred pranjem. S’ pranjem namreč luknje še povečaš. fe "Um M vss za vsak&gsr Ali ste že. kdaj pomislili, kako to. da vam vašu najboljša prijateljica hvali kakšnega človeka, kakšen lil m ali kakšno pokrajino z vsemi mogočimi presežniki, medtem ko vi ne opazite na njih nič posebnega? Da. včasih ste se celo potrudili, da ste prebrali to ali ono knjigo, ki jo ie prijateljica tako zelo hvalila, toda glej. bili ste razočarani, ko ste io odložili iu niste vedeli, ali ima slab Okus ona. ali vi. Iu ali ste kdaj pomislili, da vzrok za to ni samo razlika v okusu, temveč da mora ta vzrok tičati nekje globlje? Alj ste si že kdaj ogledovali ženske iz evoie okolice, kako različno se starajo? In ali se niste kdaj na tihem čudili ob spoznanju da ie ta ali ona v /.reliih letih lepša in prikupneiša kakav tedaj, ko ie bila še mlada, druga ie pa že zgodaj izgubila vso blestečo svežino svoje mladosti, čeprav še ni hudo v letih? Prav tako ste spoznali, da so nekatere ženske, ki s<* nikoli ne ukvarjajo s telovadim in »linijo«. vseeno čvrste iu vitke, medtem ko so druge, čeprav vsak dan redilo telovadijo, debelušne iu težke. Pri prvih se lete poznajo samo v ostrih potezah, pri drugih pa v hoji. gibih iu v vsej zunanjosti, Ali s« še nikoli niste vprašali, kako to. da' krema, ki ie vaši znanki tako čudovito olepšala polt. vam prav nič ni koristila? In koliko ie načinov lepotne nege. ki si niso prav nič podobni. na imajo vsak zase dovoli navdušenih zagovornic! Ni dolgo, kar ste v uekem kozmetičnem članku brali. da ie mrzla voda izvrstno lepotilo. Poskusili ste 111 ugotovili, da vam ne prija. Nekateri spet hvalijo in povzdigujejo limono v deveta nebesa. Na vaši polti ie pa čisto odpovedala. Nekje ste brali, da ie mandljevo olje neprekoslfivo za nego polti. Poskusih ste in po nekaj dueli uporabe opazili, da dobivate mastno polt z razširjenimi znojnicami. »črnimi pikami« in zajedal«. Neka vaša znanka prisega na čist alkohol za nego obraza. Ko sto io ubovali. ste dobili lišaj iu gube... Zakaj? Zakaj? Zakaj? Ker spadate ,po svojem temperamentu k skupini, lci vseh teh lepoti! ne potrebuje. Vaši bližnji vedo o vas povedati, da ste nežni, naravni in na poseben način očarljivi. Znanstvenik bi vas uvrstil med »solarne r lipe. In ženska, ki ii tako zavidate vitkost, ie zastopnica skupine kolerikov. Prav kakor vi ima občutljivo in suho polt. vendar ii manjka vaša očarljivost, .le oglata in energična. Neka druga vaša znanka, ki ti vsi zavidam napeto polt i« svežino obraza. ie po svojem tempemientu melau-holičarka In tista, ki ie bila v tuia-dosti tako ljubka in sveža, zdaj ie pa uvela in debelušna, spada v skupino fiegmutičark. obe. pa v skupino »lunarnih« tipov. Žensko »lunarnega« tipa imajo vse bolj odporno ooltv m tudi ostrejša lepoti la bolje prenašalo kakor »solarne , ženske. »Ni vse za vsakogar.« uči star pregovor. in nn po krivici. Zato tudi lepo-lil. oblek in okolice ne izbirajte kar tjavdan, sicer ue teiste nikoli pravilno negovani, tu; čedno oblečeni, ne zadovoljni z okoljem, ki v njem živite. Najprej si morate biti na lasnem, h kateremu tipu spadale in kakšnega temperamenta ste. Šele. ko boste to vedeli, si boste lahko z zanesljivostjo izbrali lepotne pripomočke, obleko in svoje znance in ne nazadnje tudi — svojega življenjskega druga. Iu) K DARMOL najb&tji« odvajalno sredstvo Žepni robec in higiena Nihče n« bo trdil da žepni robec ni higienična zadeva. Vendar moramo ua vseeno omeniti en pridržek: higieni služi robec samo. če ga uparil Mia higieničen človek. Kako to? Cisto ure-prosto. . , Žepni robci niso samo muhasta moda. temveč jih imamo zato. da se vsebujemo vanje, da naniv 11 c visi »svečka« iz nosu kakor našim otrokom. Do tod ie vso lgoo iu prav. Pokaži se pa. brž ko človek ki so higienično useku ie, položi tak »higieničen« rabljen robec, na stol, na ixe liro ali celo na mizo Tf4a’ namreč njegovo dejanje ni ve« higienično, pa tudi roboc ni več higieničen, temveč nosilec bacilov. v Žepni robec spada v zen. kakor ze ime samo pove. In kadar io umazan, spada v umazano perilo ju tudi v žen ne več. Nikoli pa ni prostor za žepni robec, ta ali oni kos pohištvu, pa tudi poti zglavjem žepni robec ni na mestu. ker os-tane tam pogosto več tednov. z njim pa bacili raznih bolezni, med katerimi i« prehlad st: nainedolz- •nejša. . v • Higienično ie. če kihamo v zepn: robec da se kapljice ne razpise 00 prostoru in ga ne okužijo. Vendar pozneje s tem robcem ne smemo otroku Obrisati roke ali usta.v Nekateri robci, posebno v malih ženskih ročnih torbicah, so pa pogosto podobni zeml jevidu. Na 11 i i h ie polno »ledi rdečila, črnila iu ostankov iedj. Menda ni trot m poudariati, da spada taksen robec že zdavnaj v umazano parilo. Puščan io žopnega robca do vhod kotih je zelo grda razvada, zalo se 10 moramo vsekako odvaditi, la razvada ne izdaja samo slabe in pomanjkljive vzgoje, temveč tudi pomanjkanje sim štovania do bližnjih ki morajo ur mižati to nadlogo po stanovanju. imamo sami takšno razvado, si potrkajmo na prsi iu se odločimo, da (se bomo poboljšali, sebi in svoii okolici na ljubo. sobno pri otrocih zelo pogostna, pa ■tud.ivpri odraslih ni redka, saj s(, statistično ugotovili, da ima vsak drugi človek gliste. Gliste niso tako nedolžne, kakor marsikatera misli. Prav tako ie tudi napačno mnenje nekaterih ljudi, ki pravijo, da so gliste človeškemu telesu potrebne iu da so že »za kai koristne«. Gliste so zajedalke in za miš organizem, posebno zdaj, ko hrana že tako ni posebno izdatna, samo škodljive. Ne samo, da v črevesju sesajo važne sokove, tudi same .izločajo razile strupe, ki zastrupljajo organizem. Glistavi ljudje so slabokrvni, razdražljivi, zaspani in mani odporni za razne bolezni kakor ljudje, ki nikoli niso imeli glist. Gliste se zvijejo tudi v klopke in lahko resno motijo prebavo. Nekatere se tudi prežim skozi ostenje črevesja v druge organe in jim škodujejo. Imamo dvoie vrst glist: okrogle in lasno. Prve so bole. dolge kakor deževniki ali pa vsaj pet centimetrov dolge. Zapičijo se v črevo in pijejo črevesni sok. Pogosto jih izločamo, ker same odinro. posebno če jemo jedila, ki jim ue diše. Neprijetnejše in nevarnejše so manjše. la sna te gliste. Te povzročajo predvsem hud srbež okrog črevesa, lahko Pa zaidejo tudi v slepič in povzroče vnetje. Človeka tako izmučijo, da postano slabokrven in malodušen. posebno ker se jih ie težko odkrižati. Gliste se tnuože z jajčeci, ki jih izločamo z blatom. Ta jajčeca pridejo v prst, od ondod jih pa z zelenjavo spet prenesemo v človeško telo. Zato ie nevarno, če jemo neumito sadje ali slabo oprano zelenjavo. Otrok naleze gliste tudi neposredno T>. prsti, sai po navadi rad brska po prsti in io celo nosi v usta. ko se začne plaziti po tleli. Zato ie dobro otroka odvaditi nositi roko v usta. Vselej, kadar namerava otrok ponesti kakšen predmet v usta. mu brez besede ročico potisnemo navzdol. Počasi mu bo to prešlo v navado in sam ne bo več nosil predmetov v usta in iih lizal. Laže ie gliste dobiti, kakor odkrižati se jih. Posebno otrokom iih težko odpravimo. Otrok se namreč vse iz-nova sam okuži, ker se praska okrog črevesa, kjer ea srbi. in si sam spel zanese jajčeca v usta in črevesje. Zdravnik sme predpisati za otroka glistave« ali »suntonin :. toda otroku ga smemo dajati samo po zdravnikovem navodilu iu pod njegovim nadzorstvom. Na svojo roko smemo zdraviti gliste samo z domačimi zdravili, med katerimi ie česen naiboL znan iu uspešen. Jajčeca glist pa prenašajo nn živila tudi naše največie sovražnice muhe. Zato morajo biti živila nn takšnih prostorih, kjer ni muh. in pokrita. Prav tako dobimo iaičeen glist v vodi. ki ni čista iu je v bližini stranišč, Ce pijemo takšno vodo. dobimo lahko tudi še kakšno hujšo črevesno bolezen iu ne samo gliste. Kmečki otroci so boli glistavi kakor mestni. Pogosto slišiš, kako pravi ta ali oni materi, ki otroka skrbno neguje: »Kaj pa na kmetih? Tam so vsi otroci zdravi, čeprav nihče tako ue »ari okrog njih!« To ni res! Nn kmetih umre mnogo več dojencev kakor v mestu, kjer imamo dečie domove in skrbno nego, vse več otrok ie slabokrvnih iu glistavih kakor v mestih. Sami se bomo še spomnili, da smo pogosto videli lepo kmetijo, vzorno urejena gospodarska poslopja, pred hišo pa bledične otroke. Predvsem bi morali na kmetih poskrbeti, du bi imela vsaka hiša res čisto pitno vodo iz vodovoda ali primernega vodnjaku. Takd bi preprečili že izvor mnogih bolezni, ki zdaj po kmetih pobero še vse več dojencev in otrok kakor v mestu. Gliste so in ostanejo nadležne znie-dalke. ki iih moramo zatirati z vsemi predpisi higiene iu zdravljenja, čeprav so le redko zgodi, da kdo za gli-stavostio umre • Porabili nasveti B GLISTAVOST Ce ie otrok slabe volje, če brez vzroka sitnari, če noeo testi, ce si mam- nosek, ugotovi mali. da ima gliste. Vselej to kajpak ne drži, pogosto pa vendarle. Glistavost je po- V vlažne prostore postavimo vedra s suhim, žganim annom ali klorovim kalijem; la dva vsrkata vlago in znatno osušita prostor. Če poleg tega sobo še zakurimo, bomo kmalu dosegli popolno osušitev. Klobučevino očistimo z vlažno krpo. namočeno v raztopini enimi jaka. špirita in ščepcu kuhinjske soli. Če ie klobuk zel« umazan, e a najprej očistimo z drobnim smirkovim papirjem in šele nato po gornjem opisu očistimo. Duh po ribah odstranimo z jedilnega pribora, če ga zdrgnemo s kašo iz milnima luga in pepelu. Z občutljivih kovin odstranimo duh trn ribah s cltronovo lupino Snežke moramo po vsaki uporabi skrbno očistiti. Vso nesnago, blato itd. moramo pod tekočo vodo umiti in nato snežke na hladnem prostoru posušili, Nato šob’ iih zdrgnemo s krpo. pomočeno v petrolej in vna koncu zaradi prožnosti se namažemo z glicerinom. Zimska pomoč ne sme biti za nas samo mučna obveznost. Darujte z zavestjo, da pomagate ljudem, ki trpe po nedolžnem, tistim bratom in sestram, ki jih je usoda prisilila, da morajo sprejemati darove, ne mi-lodare! Naslov Zimske pomoči: Gosposvetska cesta 2/1, telefon št. 47-57. Račun poštne hranilu, št. 16.580. Ilerausgebur; K. Bratuša, JournaHst; rerantworllicher Redaktaur: IT. Kern, Jouruulist; Druckerei: Merkur. A. 0. fn Ljubljana; tor die Druckerol veranhvorllich: 0. Mihalek — alte iu Ljubljana, — Izdaja K, Bratuša, novinar; odgovarja H. Kerni novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja 0. Mihalek — vsi v Ljubljani.