Lpto II Pcsfsstoa pl2(si32 v gofoulnf. LiubMana, ponedeljek 29. novembra 1920. HI LIST Ste v. 271. Cene po pošti: za celo leto . H 8t — za po! leto . H liZ — za četrt leta. H Zl — za 1 mesec. . H V— Za Ljubljano mesečno 7 K Za inozemstvo mesečno H IZ'— Uredništvo in uprava: Kopitarjeva ulica št. G Uredn. telefon štev. SO Posamezna številka 60 vin. NEODVISEN DNEVNIK Posamezna številka 60 vin. Fe osSUoalc Liberalci «9 L!u3st|a«š m na deželi poraženi. Ljudska stranka najmočnejša useh strank. Nauk iz volitev. Včeraj se je bila po 7 letih 110'va volivna bitka. Ljudstvo je šlo na volišče ter tu izreklo sv'ojo voljo. Mi to voljo ljudstva sprejmemo na *&anje. Res je, da Ljudska stranka ni dobila naupolovične večine glasov, ostala pa je kljub Vsemu najmočnejša stranka na Slovenskem. ■ Eno je, kar moramo najprvo ugotoviti. V Ejtibljani je izmed 4 mandatov liberalna stran-aa ohranila le en mandat. Vsi ostali trije man-^>ti so prešli v roke socialnih struj, ki pome-n*lo najodločnejši boj proti liberalnemu kapi-^liznui. Liberalna stranka je v svoji glavni trdnjavi bila tepena. Na deželi bo komaj rešila mandat dr. Žerjavu in morda še dr. Kukovcu. Ker vsled ne-Znosnih razmer, ki vladajo sedaj pri nas, ra-s*e nezadovoljstvo ljudstva, ni čuda, da so komunisti dosegli tako število glasov. Toda, če liberalci vpijejo, da je to poraz klerikalizma, nt>j vedo, da je to, kar se je zgodilo pri nas 111 na Hrvatskem včeraj, poraz »državnotvor-a°stk, hi jo liberalci venomer naglašajo. Ce je Ljudska stranka izgubila svojo nad-Polovično večino, jo ni zgubila na mizerno stranko liberalcev in njihovih »kmetov«. Izgubila jo je na stranko, ki je v socialnem °ziru protikapitalistična, po svojih besedah (ne Pa po delu) radikalnejša ko Ljudska stranka. Tu se nam zdi potrebno čisto odkrito podariti, da nam je ta izid pokazal pot novega bodočega dela. Naša stranka mora vedno iti za ciljem, da ji je izhodišče ljudstvo. To pot je nam začrtal dr. Krek in to pot bomo morali v bodoče hoditi z vso doslednostjo in odločnostjo. Mi komunistične »nevarnosti« ne poznamo, ker vemo, da smo ji kos po svojem programu in po pozitivnem delu. Treba jc je nad-kriliti tudi po organizacijskem delu. Tega smo zadnje čase pri nas pogrešali mnogokje. Svetovna vojska je ustvarila nove razmere. S temi je treba računati. V vseh novih povojnih državah se je zgodilo, da so pri prvih volitvah v ustavodajne zbornice zmagali najradikalnejši elementi. Pokazala pa se je povsod tudi nemoč njihovega programa. In prav zato se je ljudstvo po drugih volitvah povsod zbralo v taboru krščanskih socialnih strank. Prav to se bo zgodilo pri nas. Ta izid bo na notranjo silo stranke blagodejno vplival. Prosti vseh kompromisarskih ozirov, bomo lahko razvijali svoj odločni krščansko socialni program ter bomo z uspehom bojevali boj proti gnili svobodomiselni demokraciji. Včerajšnji dan bo našo stranko ojačil, notranje okrepil, njen program poostril. Krščanska misel bo zopet zmagala ter sijajneje, čem bolj se bo vsakdo izmed nas zavedal, da je stranka tu radi dušne in telesne koristi krščanskega ljudstva. Prijatelji in tovariši, na krščansko in socialno delo! Izid DDtiteo u Ljubljani. Dr. Gosar izvoljen. Izid volitev v Ljubljani je sledeči: ^ugoslov. demokratska stranka . . 3196 Slovenska ljudska stranka . . . 1762 komunistična stranka...................1499 Narodnosocialna stranka .... 1189 socialdemokratska stranka ... 1158 Potemtakem se je v Ljubljani oddalo 8804 glasov od 11.158 volivnih upravičencev, iz česar ej razvidno, da je od volitev izostalo 2354 volivcev. Udeležilo se je torej volitev 78 9%, kar je dokaz velike udeležbe. Izvoljeni so: Dr. Tavčar, dr. Gosar, Deržič in dr. Lemež. Izidi na voliščih so bili naslednji: Število Volišče: volivcev Oddani glasovi SLS SKS JDS Soc, Kom. NSS I. Mestni dom 1097 848 271 281 82 97 117 II. Št. Jakobska šola A-N 767 626 135 274 67 n 69 III. Št. Jakobska šola O-Ž 623 505 106 227 79 50 43 IV. Deška šola Cojz. cesta 1003 795 155 216 194 134 96 V. Drž. obrtna šola 1038 801 130 377 92 72 130 VI. Državna realka 1005 770 119 414 79 55 103 VII. I. državna gimnazija 922 684 98 265 86 127 00 o VIII. Deželno so- dišče 835 652 165 312 70 46 59 IX. Učiteljišče A-L 568 421 103 _ 160 53 84 51 X. Ledina M-Ž 584 466 139 — 164 43 59 164 XI. Mest. ubožnica (Udmat) 648 540 144 122 55 149 70 XII. Strelišče 547 452 97 167 49 106 33 XIII. Šiška A-L 743 600 50 114 105 2 D 111 XIV. Šiška M-Ž 778 614 50 123 104 219 138 KRIZA NA POLJSKEM. ^ LDU Varšava, 27. novembra. (Orient) Položaj, ki je nastal vsled demisije finančnega ministra Grabskega, je omejen samo na port-felj finančnega ministra in ministra za Poz-hanjsko. Suoči je bilo tukaj zborovanje zastopnikov vseh strank, ki se udeleže sestave kabineta. Samo nacionalna ljudska zveza se zborovanja ni udeležila, ker je nasprotna vladi. Zastopane so bile nastopne stranke: Poljska ljudska stranka, ljudska nacionalistična zveza, socialisti, stranka krščanskih delavcev, stranka nacionalističnih delavcev, stranka »Odrešenja« ter konstitucionalna in meščanska skupina. Po nastopnem govoru predsednika Vitoša, v katerem je predsednik razpravljal o glavnem programu vlade, je govoril podpredsednik Das-zynski. Zastopniki različnih strank so vzeli izjave na znanje. Uspeh razgovora je bilo ugo-tovljenje sporazuma med vsemi strankami. Zastopniki vseh strank so izrazili vladi svoje zaupanje in smatrajo krizo za nemotivirano in so sprejeli ekspoze. Predsednik Vitoš je izjavil, da se podeli portfelj finančnega ministra in ministra za Pcznanjsko, katera ministrstva mora voditi strokovnjak, po sporazumu med strankami, ki sodelujejo pri vladi izlil fta dežeSL Na Kranjskem. Po glavarstvih, Celoten izid na deželi še ni znan. V naslednjem podajemo izide po okrajnih glavarstvih, v kolikor so nam znani. SLS 4384 SLS 4787 SLS 2251 SLS 1002 SLS 896 KAMNIK. SKS JDS Soc. Kom. 1575 461 318 1143 KRANJ. SKS JDS Soc, Kom. 1143 904 1167 71" RADOVLJICA. SKS JDS Soc. Kom. 977 545 655 LJ ČERNOMELJ. SKS JDS Soc. Kcn. 1086 212 1025 413 CERKNICA. SKS JDS Soc. Kem. 335 253 817 14, NSS 220 NSS 329 NSS 488 NSS 90 NSS 27 SLS KRŠKO. (Brez Škocijana in Tržišča.] SKS JDS Soc. Kom. ! 2723 2509 286 958 949 LITIJA. SLS SKS JDS Soc. Krnu. 2862 1040 270 188 KOČEVJE. SLS SKS JDS Soc. Kom. 2848 587 985 336 480 NOVO MESTO. Brez Mirne peči s 707 volivci.] SLS SKS JDS Soc. Kom. 2773 2961 334 265 7 ^ LJUBLJANSK CNOLICA. (Manjkajo 4 občine.) 1720 3888 508 1440 972 NSS NSS 342 NSS 199 NSS 180 Na Staferskem. Po glavarstvih. SLOV, GRADEC Z MEŽI2KO DOLINO. BREŽICE. Ljud- Samo- JDS Soc. Kom. NSS Prek- (Manjkajo 3 o’ ine.) ska stojna dem. mur. Ljud- Samo- JDS Soc. Kom. NSS Prek- 2558 698 441 208 225 36 ska stojna dem. -fur. 1352 2223 407 ■ 2078 210 , - 61 PTUJ. Ljud- Samo- JDS Soc. Kom. NSS Prek- KONJICE. ska stojna dem. mur. Ljud- Samo- JDS Soc. Kom. N"" Prek- 4748 4094 747 2722 394 299 83 ska stojna de". mur. 779 441 153 542 22 32 9 LJUTOMER. MARC3R. Ljud- Samo- JDS Soc. Kom. 1— Prek- Ljud- Samo- JDS Soc. Kom. NSS Prek- ska stojna dem. mur. ska stojna dem. mur. 2328 1653 282 306 76 67 16 5091 3052 99) 4536 1978 932 151 CELJE. PREKMURJE. Ljud- Samo- JDS ° Kom. i::s Prek- Ljud- Samo- JDS Soc. Kom. NSS Prek- ska stojna dem. mur. ska stojna dem. mur. 4805 2196 1199 4601 2583 422- 77 5437 153 172 989 108 125 1197 Odkritja dunajskega lista o uredniku,Jutra4 Dunajska »Arbeiter-Zeitung« dne 27. novembra prinaša po »Berner Tagvvacht« odkritja o dalekosežni habsburški propagandi, ki se vrši iz Švice po nasledstveih deželah in ostalem svetu. Dognalo se je, da je bila znana švicarska korespondenca »Agence Centrale« v rokah te propagande in z njenim denarjem vzdrževana. Švicarske oblasti so že uvedle preiskavo in gornjo agenturo zaprle. Za slovensko javnost je zanimiv ta-le odstavek »Arbeiter-Zeitung«: »Ob tej priložnosti moramo listo dopisnikov te najpodlejše izmed vseh agentur, ki so se kdaj pečale z širjenjem lažnjivih poročil, v toliko izpopolniti, da je visoka plača v frankih privabila tudi časnikarje v drugih deželah, ki so se za lepe denarce vdinjali nevarnim ciljem (upostavi Habsburgovcev!). Tu je pred vsem neki gospod Knaflič iz Ljubljane, nekoč tiskovni načelnik klerikalne deželne vlade v Ljubljani (To sicer menda ne, pač pa je bil g. Knaflič član novinskega urada Narodnega Veča v Zagrebu. Op uredn.), ki je za mesečnih 10.000 jugoslovanskih kron prodajal svoje jugoslovansko prepričanje.« Pripominjamo k temu poročilu dunajskega lista le-to, da je dr. Knaflič Še danes urednik ljubljanskega »Jutra«. Osmešena tretja internacionala. V času, ko so mislili Ljenini in Sinovjevi raztegniti svojo sovjetsko oblast tudi nad Italijo, triumira ondi imperialist Giolitti in njegovi fašisti. Socialna demokracija pa vlaga krotke zakonske načrte, ki naj bi dali delavstvu pravico, da sme podjetniku »svetovati« te in one izpremembe v obra-tu. Tako malo poznajo moskovski srečo-lovci poti svetovne politike in časa. Pa naj govori pismo samo! Italijanski proletariat — tako pravi moskovska poslanica' z globokim prepričanjem — stoji v boju proti kapitalizmu na prvem mestu. Jasno je, da je dospel revolucionarni boj na zadnjo odločilno stopnjo. Vsako čakanje na revolucijo v ostalih deželah bi bila največja napaka. Strah pred entento je prazen. Kar tiče blokade, je pač treba ž njo računati. Brez trpljenja in pomanjkanja revolucija v nobeni deželi na svetu ni mogoča. Rusija prestaja blokado že tri leta. (Tako lahkomiselno govore ti ljudje o umiranju in neskončnem trpljenju milijonov nedolžnih ljudi, žena in otrpk! Seveda o vsem tem Kakor poroča »Arbeiter - Zeitung« njen rimski dopisnik, je te dni priobčilo glavno glasilo italijanske socialne demokracije »Avanti« pismo centralnega odbora tretje internacionale v Moskvi italijanskemu proletariatu. To pismo je pisano kakor kako »pastirsko pismo« vernikom, graja, opominja in ukazuje kakor najvišja oblast, proti kateri ni priziva. Pismo je datirano dne 27. avgusta t. 1, ter nosi podpise Sinovjeva, Bucharina in Ljenina. Staro je torej že tri mesece in prihaja v javnost post festum — ko so revolucionarne igre v Italiji že davno minile in ni nobene nevarnosti več, da bi pismo učinkovalo na to ali drugo plat. Kljub temu je pismo zelo zanimivo in aktualno, ker kaže vso smeš-nost veličanstva tretje internacionale. Ti moskovski pustolovci se v pismu obnašajo, kakor bi bilo treba le še najmanjšega revolucionarnega veterčka, pa bi sovjetska »prenarejena« Italija padla tretji internacionali v naročje. In vendar je Italija danes prav tako malo zrela za boljševištvo, kakor katera koli druga kulturna država. Stran 2 »Večerni list«, dne 29. novembra 1920. Štev. 271. trpljenju in pomanjkanju, ki ga prinaša revolucija, ti trinogi sami ničesar ne vedo; oni sami se valjajo v izobilju in slasteh, svojo vest pa omamljajo in duše v vedno novih grozodejstvih in vedno novih užitkih. Takim nestvorom seveda misel na potoke krvi, na vse strahote in opustošenja, ki jih prinaša revolucija, vzbuja le novo zverinsko slast. A to slast naj plača v prvi vrsti ubogi proletariat, ki naj nese za svoje trinoge sam svojo zguljeno kožo na trg.) Potem graja moskovski areopag italijanske socialiste, da so v revoluciji vse prepočasni. V Italiji so dani vsi pogoji za zmago proletarske revolucije. A socialistična stranka se obotavlja in zadržuje množice, namesto da bi jih sama povedla na odločilni napad. Odkod to? Odtod, ker so v stranki še vedno reformisti: reformisti 7 vi ati Modigliani itd. se morajo takoj izključiti. V stranki se mora izvršiti najstrožja centralizacija. (To se pravi, da posamezne organizacije nimajo več druge pravice, nego zbirati delavske žulje in jih MIRNE VOLITVE. LDU Zagreb, 28. nov. (ZNU) Po poročilih iz vse Hrvatske in Slavonije so volitve narodnih poslancev v konstitutuan-to potekle v najvzornejšem redu in brez vseh incidentov. Ljudstvo je povsod mirn-no glasovalo in po glasovanju v najlepšem redu odšlo domov. RADIČ POMILOŠČEN. LDU Zagreb, 28. nov. (ZNU) Regent je podpisal ukaz o obširni amnestiji, ki vsebuje tudi mnogo političnih deliktov. Amnestija vsebuje tudi taka kazniva dejanja, katerih je bil obtožen Štefan Radič. Na temelju tega pomiloščenja je predsednik sodišča Vajič danes ob četrt na 18. uro naznanil obtoženemu Radiču amnestijo, ter mu izjavil, da je odpuščen na svobodo. Ko je Radič to čul, je vzkliknil: »Živel regent Aleksander«, in takoj odšel na volišče glasovat. Politične novice. ,+ Pruska ustava. Pruski deželni zbor je v 3. branju sprejel novo ustavo. Prusija ohrani dosedanjo črnobelo zastavo. V nasprotju z državnim zborom bodo imeli volivno pravico za deželni zbor tudi vojaki. Lastnega državnega predsednika Prusija ne bo imela. Deželni zbor se bo razpuščal ali sam ali pa s sporazumnim sklepom pruskega ministrskega predsednika, predsednika deželnega zbora in predsednika državnega sveta; razpust more skleniti tudi ljudstvo z glasovanjem. -f Politični položaj v Belgiji. — Pred kratkim se je izvršila v Belgiji izprememba kabineta. Novo ministrstvo je sestavil odlični katoliški voditelj Carton de Wiart. Poleg katoliške stranke sodelujejo ija vladi socialisti in liberalci. Načelna nasprotja med temi strankami so znatna in je gotovo, da sedanja sestava ne more ostati trajna. Ker so pa na dnevnem redu nujna državna vprašanja: revizija ustave, reforma voliv-nega reda, izboljšanje državnih financ in obnova dežele, so vse stranke pripravljene od svojega stališča popustiti v toliko, da se te stvari čim preje rešijo. Po rešitvi tega delovnega programa bo sedanja vlada takoj odstopila. Razen gornjih vprašanj pa je na dnevnem redu še druga pereča stvar: flamsko vprašanje. Sedanja vlada je za rešitev tega vprašanja kakor poklicana, ker so katoličani flamskim zahtevam zelo naklonjeni, a za Flamce so tudi vsi socialisti. Pa tudi med liberalci dobiva misel za pameten sporazum s Flamci vedno več tal. Ker je novi ministrski predsednik Carton de Wiart mož odličnih zmožnosti, je zelo verjetno, da se mu ta velika naloga posreči. S tem si bo pridobil za Belgijo ne-venljiva zaslugo, ker se bo mogla dežela potem — edina na znatraj — šele neovirano razvijati. + Kongres strokovne internacionale se je 22, t. m. otvoril v Londonu. Strokovna internacionala šteje sedaj 27 milijonov članov in združuje v sebi vse socialistične strokovne organizacije brez razlike. Kongres je sklepal o enotnih smernicah za socializacijo in se pečal z vprašanji o mednarodni razdelitvi surovin, zlasti premoga in prometnih sredstev. -j- Pravda proti komunističnim pona-rejalcem in poneverjevalcem, V Budimpešti se je začela obravnava proti bivšemu ljudskemu komisarju za finance pod Ku-novo vlado Juliju Lengyelu in tovarišem Obtoženi so, da so začasa svojega gospod-stva ponarejali kronske bankovce in jih kolt kovali s ponarejenimi češkoslovaškimi koleki. Razen tega so odnesli iz Avstro-ogrske banke 220 milijonov kron in jih porabili v zasebne svrhe. -V Surovo in omejeno. Versko prepričanje je stvar, ki mnogim ni dana. Komur je dana, mu je najvišje in najsvetejše na pošiljati centrali; v ostalem pa morajo držati jezik za zobmi in se pokoriti ukazom cd zgoraj; tajnikov in drugih funkcionarjev ne voli nobena organizacija sama, ampak jih imenuje in pošlje centrala. Tako je v Rusiji!) Vseh 21 moskovskih točk je treba najnatančneje izpolniti.^ Samo pod temi pogoji sme italijanski proletariat upati, da bo sprejet pod žezlo tretje internacionale. Kaj pravi na to italijanska socialistična stranka? Izgovarja se radi predolge zakasnitve'z objavo poslanice; potem zagotavlja, da je izključitev reformistov sklenjena stvar in končno obeta, da bo italijanski proletariat izpolnil svojo komunistično dolžnost. S tem ni veliko rečeno, kakor je naknadna objava poslanice in vse, kar ji sledi, sploh le zopet nov trik italijanskih socialističnih voditeljev, da slepe na eni strani proletariat, na drugi pa plaše buržuazijo. Želeti bi le bilo, da bi tej igri tudi italijanski proletariat tako do bro pogledal do dna, kakor ji je pogledala Gioliltijeva Luržoazija i svetu. In takih je bilo v dolgih tisočletjih nešteto milijonov in med njimi so bili najboljši, ki ijh je kdaj rodila človeška mati. To priznajo in spoštujejo versko prepričanje tudi tisti, ki sami nimajo vere, pa imajo veliko globokega znanja ali vsaj globlje čuteče srce. Med te kulturne ljudi socialistični žurnalisti vsekakor ne spadajo. Tako prinaša celo »Arbeiter-Zeitung« od časa do časa med dnevnimi novicami beležke, ki bi se jih moral sramovati vsak culu-kaferski list. Tako se v zadnji številki suro-vo-omejeno norčuje iz svete Katarine Aleksandrijske. To le kaže, da socialističnemu žurnalistu ne manjka samo versko prepričanje, ampak tudi vsaka umska in srčna izobrazba. Obžalovanja vredne množice, ki so izročene nekulturnemu vplivu takih ljudi. Vprašamo socialiste, kaj bi rekli o nas, ako bi na tak šnopsarski način pisali recimo o njihovi Rozi Luksemburg, o Be-blu ali kom drugem njihovih mrtvih veličin? -j- Prvo zborovanje avstrijskega zaveznega sveta. Dne 1. decembra se prvič snide avstrijski zavezni svet. V njem imajo krščanski sq-cialci 22, socialdemokrati 20 in velikonemci 4 zastopnike. Koroško zastopajo kršč- socialist Walcher, soc. dem. Neitzler in velikonemec dx\ Steimvender. -f- Jud na Luegerjevem mestu. Socialno-demokratična večina v dunajskem občinskem svetu, ki je obenem deželni zbor za Dunaj, je izvolila za predsednika deželnega zbora juda dr. Danneberga. Nemški kredit v Ameriki. Ameri-kanci so obdržali 100 milijonov angleških funtov vredno nemško premoženje, nad katerim so imeli kontrolo, za poroštvo za petkrat večji kredit, ki so ga priznali Nemčiji, ki si bo nabavila surovin v Ameriki. Dnevne novice. — Najstarejši avstrijski časnikar. Karel StroiBnigg, urednik »Grazer Volksblatta«, obhaja 80 letnico svojega rojstva. — Vlom v trgovino. L. H. trgovec in posestnik na Grosupljem okr. Ljubljana, je dne 22. t. m. po 12. uri na tukajšnji stražnici ovadil, da je bilo v noči na 22. t. m. vlomljeno v njegovo trgovino in pokradeno; 200 zavitkov herc. tobaka, 30—35 ška-t el j športnih cigaret, pribl. 30 ovitkov tobaka za pipo, 5 škatelj egiptovskih cigaret, 5 škatelj damencigaret, 300 kratkih smodk, 100 viržink, 100 brazilk, približno za 300 K denarja v bankovcih po 1, 2 in 10 K,‘ in kratek rjav površnik z črno podlogo, ki je imel na rokavih in na zadnji strani zaponke. — Umrl je v Gradcu general Blaž Schemua v starosti 65 let. Pokojnik je bil po rodu Slovenec. Nekaj časa je bil v bivši Avstro-Ogrski načelnik generalnega štaba. V vojni ni igral nobene vloge. Kakor pripominja »Arbeiter Zeitung«, je imel med »najvišjimi« nasprotnike, ki so ga potisnili v ozadje — jim je bil že premalo nemški in premalo hlapčevski. — Granata v topilni peči. V topilnici Waagner v Stadlauu se je te dni pripetila velika eksplozija. Med starim železom, ki so ga topili, je morala biti nabita granata. Nastala je razstrelba, ki je peč popolnoma raznesla. Kosi železa so leteli do 50 m daleč. Delavstvo je bežalo na vse strani. Pet delavcev je obležalo na mestu s težkimi poškodbami. —- Nesreča v gozdu. Jožef Hočevar, posestnik, leta 1851 v Hrušici rojen in pristojen, stanujoč v Mostah štev. 57, je šel dne 24. novembra 1920 leta popoldne s svojim zetom F. J., železničarjem, stanujočim istotam, v gozd »Štango«. Pri podiranju bukve se je taista obesila na drugo drevo. Ko sla bukev rešila izmed dreves, je padla ista na H. in ga čez trebuh in želodec tako pritisnila, da je obležal brez vidnih znakov poškodbe na mestu mrtev. Mrtvega Hočevarja je prepeljal J. na njegov dom, kjer so ga položili na mrtvaški oder. — Grofica in draginja. Kakor bo še v spominu, so se letos meseca julija vršili v Gradcu težki izgredi, tekom katerih je izgubilo življenje 7 oseb. Izgredi so se začeli na sadnem tpgu, kjer je po govorih grofice Petronile Zedvvitz nahujskano ženstvo naskočilo stojnice in jih oplenilo. Te dni se je morala grofica radi svojih tedanjih hujskajočih govorov zagovarjati pred sodiščem. Značilno je, da je dokazala, da se sama ni vdeležila izgredov, marveč je po svojem govoru hitela domov, s tem, da je imela za tisto uro naročeno — krojačico, ki ji je prišla pomerjat novo obleko! Zed-witz je bila obsojena na šest tednov težke ječe. — Tatvina na vlaku. Dne 18. novembra 1920 je bila Š. Fr... iz Idrije v onem hipu, ko je vstopil na glavnem kolodvoru v gorenjski vlak, ukradena iz notranjega žepa suknje črna usnjata listnica, v kateri je imel 3 bankovce po 100 lir, 3 po 50 lir in 320 kron jugoslovanskega denarja. Tatvine sumljiv je neki 25 do 30 let stari mož, srednje postave m rudečega obraza ter je imel rujav površnik in črn, trd klobuk. — Mont Blanc se podira. Listi poročajo, da so se na Mont Blancu utrgali najvišji vrhovi, ki so stvorih ogromen plaz in pridrli na italijanski strani do ledenika Brenoa. Človeških žrtev ni bilo. — Z namestnico hotela odsedeti zapor. Na Dunaju je bila neka Marija Pumm zaradi goljufije z živili obsojena na mesec dni zapora. Žena je pa poslala v zapor neko drugo žensko — brezposelno strežnico Katarino Ko-waczewicz, ki je na njeno ime presedala kazen. V plačilo ji je odštela Pumm 1000 kron in vsak dan ji je poslala zavoj dobrih stvari. Cela reč je pa končno prišla na dan in obe ženski sta bili obsojeni na novo kazen: Pumm je dobila 6 tednov strogega zapora, Katarina Kowaczewicz pa tri tedne! Uboga ženska glava! — Dobro so umeli komunistične nauke. V Brezno, vas v takovskem okraju, so prišli komunisti, da prirede shod. Svoje konje in vozove so spravili v hlev vaške kavarne. Ko pridejo po shodu po konje in vozove, teh ni bilo nikjer. Začeli so iskati in poizvedovati. Tedaj jim kmetje reko: »Vi ste nam na shodu govorili, da je treba vse deliti, da je naše, kar vaše. Torej smo vzeli vaše konje in vozove, da so naši.« — Okraden knez. Knezu Mihajlu Nikolajeviču Volkowsky je bilo na vožnji izmed Bologne in Trsta iz kupeja I. razr. ukradeno: 3 usnjati ročni kovčgi z različnim perilom, oblekami, čevlji, zlatnino, briljanti, eno vložno knjižico Lyonske banke v Lyonu, glasečo se na vsoto 2 in pol milijona francoskih frankov, potni list s sliko, različne korespondence, različne majhne potrebščine in vrhu tega še približno 160.000 francoskih frankov, ital. lir itd. Vrednost vsega skupaj 3 milijone francoskih frankov. Perilo, obleko, kakor tudi vsak kos zlatnine, je zaznamovan s kne-ževsko krono ter monogramom W. M. Kot nagrado za najditelja teh stvari je oškodovanec določil vsoto 100.000 franc, frankov. — Časopisne brzojavke v prometu s Finlandsko. V prometu v Finlandijo so dovoljene časopisne brzojavke za znižano 50% pristojbino po predpisih mednarodne brzojavne pogodbe. — Radi peresa na klobuku. Tone Bene-galin iz Velike Štange se je sprl s Karlom Čožom iz Račiče zaradi klobukovega peresa. Kuhala sta jezo eden na drugega precej časa. Tone, France in Janez Benegalija iz Velike Štange so se ponoči med 2. in 3. uro sprli, Karol Čož in Anton Benegalija sta se pa med seboj stepla. Zmagal je Benegalija in Gož je zbežal, toda revež je padel in Benegalija mu je z nožem zadal na hrbtu 4 velike in 2 mali rani, katere so smrtnonevarne. Ljubljanske n&vlce* -lj Zveza služkinj ima sejo danes, dne 29. novembra ob 8. uri zvečer v Strokovni ■ zvezi, Stari trg 2-1. Pridite gotovo vse! -lj »Veleturist.< Ljudski oder v Ljubljani bo vprizoril v sredo, na narodni praznik, dne 1. decembra ob pol 8. uri zvečer burko v treh dejanjih »Veleturist«, ki se odlikuje po svojem pristnem humorju in ki bo pripravila gledalcem par veselih uric. Naj si vsakdo poskrbi vstopnice v predprodaji. lj Ljubljanski trg. Tržni promet je zmeren, samo v soboto je kupčija izvanredno živahna. Cene so se stabilizirale. Mesni trg je dobro založen. Slanina se plačuje povprečno 50 K za kg, slabejši deli "po 48 K, riba in sal 52 K. Konsum klobas je zelo velik, kvaliteta pa še ni dosegla prejšnje kranjske kLobase. Kvaliteta šunk, izdelanih v Ljubljani, je ne-povoljna. Živahneje se kupujejo prvovrstne mariborske šunke. Divjačine na ljubljanskem trgu ni, ker restavracije in hoteli preplačujejo divjačino. — Najohčutneje je popolno pomanjkanje jajc, kar povzroča zelo živahen izvoz naših jajc v Švico. Tako je izvozil neki trgovec iz Čakovca sam 48 vagonov jajc, kupljenih v Sloveniji. Švicarji plačujejo jajca, postavljena v Maribor- ali Čakovec, po 5 K komad ter vse druge režijske stroške. Popolno pomanjkanje jajc na našem trgu, vzlic temu, da se plačuje zanje vsaka cena, dokazuje, da Slovenija to-časno nima preobilice jajc za izvoz. — Sadje je pri producentih ostalo na visoki eeni, D jo je povzročil jesenski izvoz. Na ljubljanskem trgu stanejo jabolka prve vrste 6 K, druge vrste 5 K, tretje vrste 4 K, luksusna jabolka 8 do 9 K. V splošnem je kvaliteta sadja na ljbljanskem trgu slaba. Kmečki sadni trg je bil pretečeni teden živahen. Pripeljalo se je dokaj izvrstnega sadja. Cene se gibljejo med 5 in 7 K. Kostanj je letos jako slab, ter se le malo kupuje. Špecerijsko blago je ostalo na starih cenah. Cena sladkorju je padla za 4 K' Kristalni sladkor 62 K kg. v kockah 68 K. — Odrasle perutnine je na trgu dovolj, — P°' manjkanje mleka je zelo občutno. Kvaliteta mleka posebno nekaterih zavodov se je znatno izboljšala. Cena mleku je 6 K liter. — Pe*e se opozarja, da naj se živahno zanimajo za kvaliteto kruha ter zjednačenje teže s ceno. Razne novice. Nova ureditev vojaške dolžnosti v Franciji. Vlada je predložila parlamentu nov načrt, ki določa važne izpremem-,e glede vojaške službe. Službena doba in13 trajati 2 leti aktivno, 18 let v rezervi, 1® let v domobranstvu. Novinci nastopajo vsako leto deloma v maju, deloma v oktobru-Med vojno ne bo nihče več oproščen kot nepogrešljiv v kakšni posebni, državi p°' treb. službi. Vsak bo vojak, hranjen in pla' čan po vojaško, prideljen pa bo k četi, z® katero bo sposoben: za fronto, zaledje, P1' sarno, tovarno in podobno. Ne bo več moral eden trpeti in umirati v vojski za 40 v. na dan, medtem ko drugi, ki je ravnotak0 vojak, le da je slučajno n. pr. rokodeleCi ostane doma in služi po 40 K v civilni službi. Poleg vojaških kadrov se ustanove ze v miru tudi civilni kadri za pomožne slu2' be. Z ozirom na ljudsko pomnožitev dob® oženjeni in očetje številne dece mnog« olajšave. Mesto 60, dobi oče 4 otrok 90 C?} dopusta na leto, oče 5 otrok pa 120 d®1. Očeta 6 otrok po 1. letu službe pošljcjd v rezervo, mesto drugoletne službe p^e le na 2 mesečno orožno vajo. Oče 8 otrok služi pol leta in eno 4 mesečno orožno va' jo. Mladi oženjeni vojak, ki je oče 1 otroka, ima pravico do iste ugodnosti kakor oče 6 otrok. Vsak rezervist, ki ima 4 otroke, se prestavi k domobranstvu. Podp°f6 družinam vojakov se zvišajo. Židovski žargon je priporočal v poli' skem parlamentu poslanec žid Schippfr' povdarjajoč, da je to že 500 let star jeziki razširjen po celem svetu in ima bogat0 literaturo in časopisje. Poljski listi pa naštevajo še druge prednosti in vrline žargona. Boljševiki, ki imajo židovsko vlad0' bodo namreč kmalu uvedli žargon v diplomacijo poleg francoščine. Mednarodn' ponarejalci denarja, potnih listin in dr°' gih potrebščin za goljufe in tihotapce s® že od nekdaj poslužujejo žargona. Če bj poljska država uvedla žargon v šole, bi l1 to mnogo koristilo v mednarodni politi-'1' Luksus v Ameriki. Na podlagi dav-čnih izkazov v Severni Ameriki so v W«s' hingtonu sestavili tabelo izdatkov za luk' suriozno blago v ]. 1919. Amerikanke s° izdale za vonjave i. dr. kosmetične'stvaD 750 milijonov funtov šterlingov. Cigaret s° pokadili za 800 milj. funtov št., cigar 2° 510 milj., penečih vin za 350 milj., dragib kožuhovin za 300 milj., za avtomobile '} milijardi, za gumi, ki ga rad žveči Anglež 50 milijonov, toaletna mila 400 milj., tobaka za čikanje in nosljanje za 800 milj., bofl' bonov in dr. sladkarij za 350 milj. — Kol1' ko mi prihranimo — ker nimamo! Katoličanov v Severni Ameriki ie 17.135.533. V zadnjem letu je pristopil0 23.635 izpreobrnjencev iz drugih veroiZ' povedanj, 150.000 pa jih je prišlo iz drug10 dežel. Splošni shod katoliškega dijašiva in mladine 1, 1921 v Pragi bo sklicala z° začetek julija Češka akademična liga, k* bo obhajala 15 letnico obstoja. Shoda s° bodo udeležili tudi dijaki iz Jugoslavi,e' Francije, Belgije, Amerike, Nizozemske itd. V pripravljavnem odboru so tudi 0r' li. Naslov odbora, ki že marljivo deluie' , je; Praga II., Volšilska ul. 1. Odgovorni urednik Jože Rutar. Izdajatelj konzorcij »Večernega lista«. Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v Ljubija01' Klobuke in slamnike vseh vrst, od preprostih do najfinejših riud1 vedno v zalogi tovarna klobukov in slamn'k° Franc Cerar v Stobd pošta in želez, postaja Domžale pri Ljublj®0*' V popravila prevzema tudi vsa tozadevna d®la ter preoblikuje po najnuvej-i modi. V Ljub1.!0 prevzema vsa naročila in moderniziranje tvr ' r Kovačevič i Tršan v Prešernovi ulici št. 5, se sprejema v sredo in sobo'o Radič dobil 50 mandatov. Zagreb, 29. Pri včerajšnjih volitvah je J okrog 15, komunisti okrog 18. Radič dobil okrog 50 mandatov, frankovci -------