GLASILI*  SOCIALISTIČNE  ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJI M O V MESTO
LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak četrtek - Posamezna številka 20 din - LETNA NAROČNINA 600 din. polletna 300 din, četrtletna 150 din; plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo 1200 din oziroma 4 ameriške dolarje — TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici - Komunalni banki v Novem mestu štev. 606-70/3-24
Štev. 5 (567) Leto XII.
NOVO MESTO, 2. FEBRUARJA 1961
UREJUJE uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Tone Gošnik -NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto. Glavni trg štev. 3 (vzhod iz Dilančeve ulice) — Poštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave 5tev. 127 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — TISKA Časopisno
podjetje »Delo« v Ljubljani
Vzgoja aktivnih državljanov
je ena najpomembnejših nalog Socialistične zveze delovnega ljudstva, ki naj v pogojih nove samouprave pomaga državljanom, da bodo dobro upravljali in dokončno odstranili mezdno miselnost — Sami si režemo kruh, nihče nam ga ne • deli; zavest samoupravljavcev, ki v celoti odločajo o svoji bodočnosti, naj preveva vzgojno in politično delo SZDL
Nedeljska konferenca Socialistične zveze občin Senovo in Videm-Krško je bila tako po izredno uspeli udeležbi kot poteku,u razpravljanju in bogatem deležu gostov prav gotovo doslej vsebinsko najtehtnejši obračun dela politične organizacije obeh občin. Razen predstavnikov organizacij, obeh ObLO, članov predsedstva Okr. odbora SZDL iz Novega mesta, delegacije iz garnizije JLA v Cerkljah in 382 izvoljenih delegatov iz obeh občin so se je udeležili tudi podpredsednica GO SZDL Slovenije tov. Vida Tomšič, član Glavnega odbora SZDL Slovenije inž. Jože Lev-stik-Vid, zvezni ljudski poslanec Ivan Videnič in predsednika obč. odborov SZDL iz Brežic in Sevnice. Celodnevna konferenca je bila temeljit pregled uspehov in nalog, ki so zdaj pred socialistično zvezo združenih občin Videm-Krško in Senovo. Razprava gostov in delegatov je pripomogla, da bodo zastavljene naloge pred organizacijami SZDL v občini kot na dlani v novem delovnem programu, ki ga je konferenca sprejela.
Uvodno poročilo na konferenci je prebral predsednik obč. odbora SZDL Lojze Stih; bilo je zgoščen pregled dejavnosti, uspehov in problemov Socialistične zveze v občini. Izmed 12.155 volivcev v občini Videm-Krško je 6579 članov v vrstah SZDL ali 54,1 odst., medtem ko je v občini Senovo od 5167 volivcev 2992 članov oz. 57.08 odst. Mnogi odbori so bili glede pridobivanja članstva zelo aktivni, saj zajema n. pr. krajevni odbor Dovško kar 97,4 odst članstva. Brezje-Kališevec 78 odst.. Videm-Krško desni breg 84.22 odst, Videm-Krško levi breg 76,4 odst., Pijavško 94,56 odst. itd., je pa spet precej odborov, ki imajo v 6vojih vrstah komaj 12—25 odst. volivcev. Prav tu čaka nove odbore Socialistične zveze še precej hvaležnega dela, saj celoten napredek občine nenehno izpričuje velik napredek tega predela novomeškega okraja.
O osnovah družbenega plana za obdobje 1961/65 je nato zelo konkretno razpravljal tov. Stene Nunčič; kar za 00 odst. bo družbena proizvod večji konec nove petletke, ki pomeni za združeno občino pravcato prelomnico v primerjavi z vsem njenim dosedanjim razvojem. Tov. Milan Ravbar je govoril o vlogi politčnih organizacij v novem planskem obdobju, pri čemer je v zvezi z gospodarskim razvojem občine podčrtal potrebo, da bodo organizacije SZDL napele vse sile za reševanje novih proble-
Ljudska skupščina LRS potrdila predlagani združitvi
V ponedeljek je Ljudska skupščina LRS med drugim potrdila predlagano združitev 4 občin v našem okraju: Senovo se združi z občino Videm-Krško, Žužemberk pa z občino Novo mesto.
mov s političnega stališča. Dolžnost odbornikov ObLO je. da pri tem tesno sodelujejo s Socialistično zvezo in nj'enimi člani. Posebno skrb bo organizacija posvetila uveljavljanju žena in 20-letnici vstaje.
niti ne vpliva na razvoj življenja v svojem kraju. Kritizirali so, da ni n. pr. pri 132 novih stanovanjih na Vidmu niti enega kotička za otroke. Nad 700 zaposlenih žena v občin; nima — razen 1 ali 2 vrtcev in pralnice na Vidmu — nobene resne pomoči Za varstvo družine. Stanovanjske skupnosti in krajevni odbori bodo morali prav na to veliko resneje gledati in določiti tudi potrebna sredstva. Delegati so n. pr. dejali tudi tole:
»Socialistična zveza je glava na vasi ali v kraju. Ona mora zagotoviti, da bo razvoj celotne družbene dejavnosti šei v pravo smer, SZDL raj usmerja to dejavnost!«
Delegati so precej kritično ocenili nekatere nedelavne odbore SZDL, na plenarnem zaključku konference pa so se seznanili z delom obeh komisij.
Poročevalca sta posebej podčrtala, da so delegati koristno razpravljali o vlogi krajevnih odborov, ki naj sodelujejo s SZDL na podlagi konkretnih programov. Delavci iz tovarn naj delajo politično tudi doma, na vasi. Brez politične pomoči Socialistične zveze ne bo mogoče reševati nalog, ki so zdaj pred občino in njenim nadaljnjim razvojem. V razpravi po poročilih obeh komisij sta sodelovala tudi predsednik obč. odbora ZB Lojze Colarič, ki je zlasti opozoril na skrb in dolžnost družbe do članov Zvez1? borcev, ki so potrebni pomoči skupnosti, in sekretar OK ZKS Franc Pirkovic. Le-ta je opozoril posebej na to, naj organizacija pogumno rešuje vsa pereča vprašanja, ki jih prinaša razvoj in nadaljnje raz-slojevanje naše vasi. Konferenco je v im^nu garnizije JLA
Z nedeljske konference na Vidmu-Krškem
382 delegatov izmed 459 izvoljenih se je v nedeljo udeležilo razgibane občinske konference SZDL občin VI-uem-Krško in Senovo. Na sliki: Julij GUha in Franc P' I ovič (v prvi vrsti, z leve na desno); Stane Nunčič, inž. Jože Levstik-Viđ, Vida Tomšič in Karel Sterban (v drugi vrsti, z leve na desno), zadaj skupina gostov in 'elegatov.
pozdravil tudi podpolkovnik Stanko Verbič, ki so ga delegati toplo pozdravili.
Velike uspehe v gospodarstvu spremlja rast zavesti socialističnih državljanov
Čestitke, ki jih je konferenci nato izročila podpredsednica GO SZEL Slovenije tov. Vida Tomšičeva, so sprejeli delegati nadvse prisrčno in z dolgotrajnim aplavzom. Tovarišica Tomšičeva je takoj v začetku podčrtala, da so poleg vidnih uspehov v gospodarstvu opazni tudi uspehi v rasti zavesti socialističnih državljanov tega področja. Taka konferenca in tak odnos do problemov sta posebno važna prav zdaj, ko smo na pragu novega petletnega plana. Razložila je pomen sedanjih načrtov, pri čemer ne gre samo za plane in številke, temveč predvsem tudi za samoupravljanje ljudi. Temelj vseh naših planskih postavk je vera v .iniciativo človeka, ki ve. da dela zase. Opozorila je na globok pomen decentralizacije; novi predpisi in zakona bodo bistveno spreme- i nili nekatere sedanje odnose v ustvarjanju in razdeljevanju sredstev. Gre za novo računanje, ki bi mu lahko rekli: od proizvajalca navzgor, do vrha. S tem je povezana tudi devizna reforma in njen namen, da bomo na enotnih in konkurenčnih temeljih lahko merili produktivnost dela. Med odnose komuna-podjetje prinašajo novi predpisi prav tako veliko novega. Delavni človek mora spoznati, da samo njegova plača še ni njegov standard, da sodj sem še marsikaj drugega, kar urejuje, upravlja ali dela komuna.
(Nadaljevanje na 3. strani)
Konferenca je po uvodnih poročilih nadaljevala delo v dveh komisijah. Nehote 6e je večina razprav vrtela v obeh komisijah predvsem okoli gospodarskih vprašanj; lahko bi bilo manj prakticističnega gledanja pa več ocen s političnega stališča. Posebno pereč problem za občino je nedvomno vprašanje ponujanja zemlje v zakup in vzdrževanje ostarelih kmečkih proizvajalcev, katerim renta za oddana zemljišča ne bi zadoščala za dostojno preživljanje. Odpirajo se vprašanja okrog arondacije tako ponujenih zemljišč. Delegati niso bili zadovoljni z organizacijsko čvrstino v vrstah SZDL. Opozorili so, da nekateri odbori SZDL ne delajo resno, zato nimajo potrebnega ugleda
Z OBČINSKE KONFERENCE ZVEZE BORCEV V NOVEM MESTU
Skrb za bivše borce
tudi poslej poglavitna naloga organizacije
SENOVO
za svoj praznik
2e osmič praznujejo letos prebivalci rudarskega Senovega in okolice svoj praznik — 9. februar, spomin na ta dan v letu 1944, ko je zmagovita XIV. divizija kot vihar utišala okupatorje in jim nagnala strah v kosti, v kraje pod Bohorjem pa prinesla nov polet narodnoosvobodilnemu poslanstvu. 9. februar je praznik vseh občanov senovškega kraja. Letos ga bodo po-I častili s takim sporedom:
Od. 4. do 8. februarja: tekmovanja društev.
Sobota, 4. februarja: SVOBODA s Senovega priredi dramo ~Svet in plamen-" v šolski dvorani.
Nedelja, 5. februarja: slavnostna seja Občinskega ljudskega odbora. Po slavnostni seji razdelitev pokalov ObLO tekmovalcem posameznih skupin — Popoldne ob 16. uri: ponovitev drame »Svet in plamen-.
Četrtek, 9. februarja: ob 10. uri matineja kino predstav na Senovem in v Brestanici (za šolsko mladino, brezplačno). Ob 16. uri: kino predstava za odrasle na Senovem
jetrtek, 9. februarja: ob 19. uri v kino dvorani: USTNI ČASOPIS, ki ga priredi podružnica Novinarskega društva Slovenije iz Novega mesta. Sodelujejo: občinski in krajevni odbor SZDL in LMS, časnikarji Dela. Dolenjskega lista m RTV Ljubljana, predstavniki domačih kolektivov in javnega življenja. V zabavnem delu programa nastopajo: oktet SVOBODE Senovo in glasbeni ansambel »STEB« Svobode iz Brestanice. Med prireditvijo bo nagradno žrebanje kuponov brezplačnih vstopnic!
Na letošnji občinski konferenci, ki Je bila v Novem mestu 29. januarja, sta bila formalno združena dosedanja občinska odbora. ZB Žužemberk in Novo mesto.   Po združitvi Šteje organizacija ZB v občini Novo mesto 3922 članov, organiziranih v 27 krajevnih in 7 terenskih organizacijah. V  poročilu  predsednika občinskega odbora ZB Novo mesto tov. Jožeta Udovča Je bilo prikazano delo občinskega odbora in njego-
6. februarja: ustanovitev Okrajne kmetijsko-gozdar-ske zbornice
V imenu iniciativnega odbora bodoče Okrajne kmetijsko - gozdarske zbornice je Lojze Pajnič sklical ustanovni občni zbor nove zbornice, ki bo v ponedeljek ob 12. uri v dvorani OSS v Novem mestu. Sprejeli bodo' poročilo pripravljalnega odbora nove zbornice, njen statut, pravilnike in organe, kakor tudi proračun za leto 1961 in višino prispevkov članov kmetijsko-gozdarske zbornice, o čemer bomo še obširneje poročali.
Prispevek !. novomeške osemletke
Za alžirske otroko so vneto zbirali tudi učenci I. novomeške osemletke. Po zadnjih podatkih, ki smo jih dobili pretekli teden, je mladina te šole zbrala nekaj nad 57.00(1 dinarjev.
OBVESTILO
Posamezna številka Dolenjskega lista v drobni prodaji (v trafikah, trgovinah in pri prodajalcih časnikov) stane od danes dalje 20 (dvajset) dinarjev.
UPRAVA LISTA
vih komisij. Največ dela Ima komisija za prošnje in pritožbe. Lani je imela kar 50 sej. Prejela je 563 prošenj, rešila pa 402. Se vedno prihajajo premalo dokumentirane prošnje in izjave, kar močno otež-koč-a hitro reševanje zadev. Otroci padlih borcev ta žrtev fašističnega nasilja se v glavnem vsi šolajo ali izobražujejo za razne poklice.
Na konferenci so poudarili,' da se zadeve borcev rešujejo preveč samo z upokojitvami. Taka rešitev naj bi bila samo za tiste člane ZB, ki niso zmožni opravljati eno ali drugo delo. premalo se je dosedaj skrbelo za prekvalifikacijo članov ZB, s čimer bi prišli do višje osnove za pokojnino, v tem so zlasti podjetja premalo napravila. Zelo pereče Je vprašanje primernih stanovanj za člane ZB( saj je v občini blizu sto družin borcev, ki so brez stanovanja ali žive v slabih stanovanjih. V tem zadene precejšnja krivda podjetja, ki zaposlujejo borce, prav tako pa je tudi občina do sedaj pri dodeljevanju stanovanj premalo gledala na družine borcev, zlasti tistih, katerih družinski poglavarji niso v delovnem razmerju.
Ostalim dolžnostim Zveze borcev, kot je skrb za člane, zbiranje zgodovinskega gradiva in drugo, se letos pridružuje še proslavljanje 20-letnice vstaje slovenskega naroda. Na konferenci so poudarili, da bodo pri letošnjih proslavah organizacije ZB sodelovale čim aktivneje, oziroma bodo pobudnik proslav in prireditev ( v čast 20-letnice prtčetka narodnoosvobodilnega boja. Proslave naj bi bile skozi vse leto, pričele pa bi se z osmim marcem. Kot kaže, bo osrednja republiška prireditev v okviru proslav 22. julija na območju novomeške občine, to Je v Zu-
Izredni občni zbor 0ZZ
Predsednik Okrajne zadružne zveze v Novem mestu Tone Pire je sklical za 6. februar izredni občni zbor OZZ Novo mesto, ki bo v dvorani okrajnega sindikalnega doma. Na zboru bodo pregledali delo in poročilo upravnega odbora, nato pa sklepali o sprejemu statuta zveze in o pravilniku o organizaciji dela OZZ v Novem mestu. Razen volitev je na dnevnem redu tudi sprejem proračuna OZZ in sklepanje o pooblastilih predsedstvu skupščine.
žemberku. V zvezi s to proslavo so pričali z deli za postavitev dostojnega spomenika padlim borcem na Cviblju pri Žužemberku. Zgrajena bo tudi grobnica, v katero bodo prenesli posmrtne ostanke številnih padlih borcev, ki so pokopani v okolici Žužemberka. Hkrati bodo v Suhi krajini uredili tudi ostala partizanska grobišča.
Ob koncu konference so izvolili 35-članskl občinski odbor ZB, 22 delegatov za okrajno konferenco ter nadzorni odbor. Zaključke in sklepe konference, ki jih bo zbral sekretariat občinskega odbora, bodo dobile vse organizacije ZB v občini. P.
8.284 žena v našeh} okraju, iiolikor jih je- zapuštenih, je ustvarilo lani 16 milijard dinarjev družbenega bruto produkta oz. kar 33 odst. vsega, kar smo v okraju sploh naredili! V industriji našega okraja dela 3.160 žensk, v prosvetni službi 939, v zdravstvu 929, ostale pa so v trgovini, obrti, ljudskih odborih, na kmetijskih posestvih, zadrugah itd. Od vseh zaposlenih ljudi v okraju je v gostinstvu kar 77.5 odst. žensk, v zdravstvu 76,4 odst., v prosveti 73,1 odst., v financah in kreditnih zavodih 70,6 odst., v pravosodju 61 odst., v trgovini 48,1 odst. in v industr. dobrih 32 odst. žensk. V okraju je zaposlenih 32,4 odst. vseh žena, medtem ko znaša republiško povprečje 34 odst. — Se vseh teh številk in ogromnega deleža naših žena, ki so razen tega matere, gospodinje in vzgojiteljice družin, sploh zavedamo? Kaže, da ne vedno in ne povsod! Minuli teden so na razširjeni seji komisije za družbeno uveljavljanje žena pri okrajnem odboru SZDL razpravljali o številnih problemih in nalogah s tega področja, o čemer bomo obširneje poročali v prih. številki Dolenjskega lista. Seje sta se udeležili tudi Dolfka Boštjančič, predsednica Zveze ženskih društev Slovenije, in Meta Košir, urednica »Naše žene«. O problemih žena v okraju so razpravljali tudi na seji predsedstva okr. odbora SZDL letos 6. januarja, bilo pa je tudi že posebno posvetovanje s predsedniki občinskih odborov SZDL. Vse to so hkrati priprave za občinske konference žena, ki bodo ta in prihodnji mesec, medtem ko bo zvezna konferenca žena aprila letos v Zagrebu.
V SObOtO Seja Okrajnih Zborov Konference SZDL
Predsednik OLO tovariš Niko Belopavlovič je sklical za soboto 19. t. m. skupno sejo obeh zborov OLO, ki se bo začela ob 9. uri v prostorih Doma ljudske prosvete v Novem mestu. Na seji bodo med drugim:
— razpravljali o spomeni, ško-varstveni službi v okraju;
— obravnavali novo organizacijo kmetijsko - gozdarske službe na področju okraja;
— pregledali razvoj in problematiko obrti v okraju;
— objavili podatke o osnovnih značilnostih sprememb v novih zakonih in zakonskih osnutkih.
Na dnevnem redu je tudi poročilo o združevanju občin,
VREME
za čas od 1. II. - 12. II. 1961
Padavine pričakujemo okrop 1. februarja, od 5. do 7. februarja in od 11. februarja dalje vmes suho oziroma lepo razdobje vremena. Do 5. februarja bo milo. vreme in bo mraz le ponoči. Okrog 6. februarja zlasti okrog 11. februarja pričakujemo vdor mraza s snegom.
Dr. V. M.
potrdili bodo pravila Zavoda za izobraževanje odraslih in rešili več drugih upravnih, imovinsko - pravnih zadev, prošenj za jamstva in pod Predstavniki OLO bodo tud1 odgovarjali na vprašanja odbornikov.
Danes dopoldne je v Novem mestu redna letna občinska konferenca Socialistične zveze, na kateri jo7tudi 80 delegatov iz občine Žužemberk. Jutri bo občinska konferenca SZDL v Trebnjem, v nedeljo v Sevnici in v torek v Črnomlju.
jutri: seja ObLO v Novem mesto
V petek dopoldne bosta ločeno 4. seja Občinskega zbora m 9. seja Zbora proizvajalcev ObLO Novo mesto, na katerih bodo odborniki razpravljali in sklepali o poročilih mandatno imunitetne komisije in komisije za volitve in imenovanja. > Razpravljali bodo nadalje o predlogu odloka o dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev in uslužbencev za leto 1961 ter o predlogu odloka o spremembi odloka o obč. taksi in občinskem prometnem davku. Odbornikom bo poročala tudi komisija za gospodarstvo.
Na 15 skupni seji obeh zborov bodo nato izvolili podpredsednika ObLO, člene svetov, komisij LO in upravnih komisij pri ObLO. Na dnevnem redu je še razprava in vk'eoanie o območjih in <=te
vilu članov krajevnih odborov v novomeški občini, razrešili in imenovali bodo pa tudi nekaj direktorjev.
Brigadirji se pripravljajo
Občinska vodstvo mladine so sprejela prve prijave mladincev, ki bodo v aprflu s XV. novomeško MDB Simončič Vinko-Gašper odšli na avtomobilsko Cesto bratstva in enotnosti. Res je, da se mladinski aktivi seznanjeni z letošnjimi mladinskimi delovnimi akcijami je pa naloga občinskih komitejev LMS, da pričnejo z agitacijo, kajti čas odhoda se naglo bliža. Okrajno vodstvo mladine se je odločilo, da se XVI. in XVII, MDB imenuje po padlih herojiS Martinu Kotar j u oz. Jožetu Mft> helčiču
Beseda o rejništvu
(Nadaljevanje in konec)
Prej je bilo omenjeno, da je vsako odvajanje otroka od staršev v določeni meri škodljivo, zato zakon določa, da slabe gmotne razmere otrokovih staršev same po sebi ne morejo biti vzrok za oddajo otroka v rejništvo. Preden skrbstveni organ otroka odda v rejništvo, mora poskusiti vse, da se odpravijo vzroki, zaradi katerih bi bilo treba otroka izločiti iz družine.
Posebno pozornost je treba posvetiti izboru družine, ki bo sprejela otroka v oskrbo in v vzgojo. Izbrati je treba načeloma popolno družino, to je tako, v kateri sta oče in mati, družino, ki ima že svoje otroke, skratka tako družino ki bo otroka sposobna vzgojiti v koristnega člana socialistične družbene skupnosti. Zakon predvideva, da mora biti med rejnikom in rejencem starostna razlika 18 let in da se otrok ne more dati v rejo osebi, ki je starejša od 55 let ali pa v družino, kjer je več kot troje ie mladoletnih otrok.
Zakon določa, da ima rejni-ška družina pravico do plačila za otrokovo oskrbovanje. Višina rejnine se določi z rej-niško pogodbo, ki jo sklene skrbstveni organ z rejnikom ob oddaji otroka v rejništvo. Potrebna finančna sredstva za plačevanje oskrbnin za otroke v reji mora zagotoviti občinski ljudski odbor v svojem proračunu. Vendar je dolžnost občine plačevati rejnino šele drugotnega značaja; če otrok nima nikogar, ki bi bil po zakonu dolžan zanj skrbeti ali ki bi bil zmožen plačevati rejnino, takrat mora to dolžnost prevzeti občina. Če otrok ima starše ali koga drugega, ki je dolžan zanj skrbeti, pa te dolžnosti ne izpolnjuje, skrbstveni organ sam v celoti plača rejnino, od osebe pa, ki je dolžna in zmožna preživljati otroka, zahteva povrnitev stroškov preko sodišča.
Do sedaj je bilo zlasti neurejeno vprašanje sklepanja pogodb o pravicah in dolžnostih rejnika do rejenca in pa vprašanje višine rejnin. Naši občinski ljudski odbori danes za svoje rejence plačujejo rejnino od 2.000 do 5.000 din mesečno, kar seveda ne ustreza Stroškom, ki jih ima nekdo z oskrbo otroka. Zakon je' to enotno uredil z določilom, da je. ob vsaki oddaji otroka v rejništvo potrebno skleniti pismeno pogodbo med skrbstvenim organom  in rejriiško
družino, s katero se poleg pravic in dolžnosti obeh zavezanih strank določi tudi višina rejnine.
Zakon določa, da rejništvo preneha s polnoletnostjo otroka, z razvezo rejniške pogodbe, katero imata pravico zahtevati obe zavezani stranki ali pa, če so prenehali vzroki, zaradi katerih je bil otrok oddan v rejništvo.
Starši in rejniki
V 28. členu zakon določa, da morajo starši, ki oddajo otroka sami v rejništvo, najpozneje v enem mesecu o tem obvestiti pristojni skrbstveni organ. To pomeni, da morajo vsi starši ali skrbniki, ki oddajo otroka v rejništvo tuji družini   brez   posredovanja ali
dali otroke v rejo brez privoljenja skrbstvenega organa, ne velja pa za rejništva, ko je. skrbstveni organ oddal otroke v rejo.
Za starše in skrbnike, ki so otro&e oddali v rejo, oz. za rejnike, ki so otroke sprejeli, pa ne bodo oddaje oz. sprejema otroka priglasili skrbstvenemu organu v predpisanih rokih, ZAKON PREDPISUJE DENARNO KAZEN DO 20.000 din. . •
ZAKON JE PRIČEL VELJATI U. 11. 1960. STARŠI, KI STE PO TEM DATUMU SAMI ODDALI OTROKE V REJO, MORATE TO SPOROČITI SKRBSTVENEMU ORGANU V ROKU ENEGA MESECA PO ODDAJI OTROKA
V REJO. STARŠI IN SKRBNIKI, KI STE OTROKA ODDALI, OZIROMA REJNIKI, KI STE OTROKA SPREJELI
V REJO PRED UVELJAVITVIJO ZAKONA, TO JE PRED 11. 11. 1960, MORATE TO SPOROČITI SKRBSTVENEMU ORGANU SVOJE OBČINE NAJPOZNEJE DO 11. 2. 1961!
Kakor je iz vsega navedenega razvidno, je namen zakona urediti rejništvo kot važno panogo socialnega varstva otrok in mladine, zagotoviti otrokom, posebno v najnežnejših letih primerno nego in vzgojo, da bodo lahko postali koristni člani naše socialistične družbene skupnosti. Mi vsi, starši in rejniki, družbeni delavci kot posamezniki in družba kot celota smo dolžni skrbeti za rast in razvoj naših otrok, kajti: »OD DUŠEVNEGA IN TELESNEGA ZDRAVJA JE ODVISNA HARMONIJA MED LJUDMI JUTRI.- In komu izmed nas ni do tega, da bodo naši otroci, ko odrastejo, živeli še lepše, kot živimo mi danes!?...
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
PiSe: Franci Brine, socialni delavec 0L0, Novo mestfl_
brez privolitve skrbstvenega organa, o tem v roku enega meseca po oddaji obvestiti pismeno ali osebno (ustno) upravni organ za socialno varstvo občine, v kateri je otrok imel svoje zadnje prebivališče pred oddajo v rejo. Skrbstveni organ je treba obvestiti zlasti glede vzrokov, zaradi katerih je bil otrok oddan v tujo družino, ter o tuji družini, ki je otroka sprejela. Skrbstveni organ potem preizkusi in pregleda, če je bila oddaja v rejo res nujna in za otrokov vsestranski razvoj koristna ter ali tuja družina, v katero je bil otrok oddan, izpolnjuje pogoje, ki jih določa ta zakon in ki zagotavljajo, da bo otroka vzgajala za koristnega člana naše družbene skupnosti. Če skrbstveni organ ugotovi, da družina teh pogojev ne izpolnjuje, lahko otroka odvzame in ga da sam novi rejniški družini.
Ta člen nalaga to dolžnost staršem, ki bodo otroke oddali v rejo po uveljavitvi tega zakona.
Člen 32. pa določa, DA MORAJO STARŠI KI SO DO UVELJAVITVE TEGA ZAKONA ODDALI OTROKE SAMI V REJNIŠTVO, IN REJNIKI, KI SO OTROKE SPREJELI, TO SPOROČITI PRISTOJNEMU SKRBSTVENEMU ORGANU NAJPO-ZNEJEV V TREH MESECIH, POTEM. KO ZAČNE. VELJATI TA ZAKON. To ve)ja le za primere, ko so starši od-
TEUENSKl NOTUANJEPOLJTICNJ PKEGLED
Dogodki se, da se tudi skupščinski poročevalci včasih zmotijo. Tako je bilo tokrat, za to zasedanje Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije. Poročevalci, ki so sedeli v odborih in šteli tiste, ki so se v posameznih odborih prigla-šali v razpravi, tehtali njihove prispevke, so sodili, da bo razprava na skupnem zasedanju dokaj skopa. Vendar so se zmotili. Razprava je bila vsestranska, zajela je vsa področja, predvsem pa podprla osnovna načela Resolucije o programu perspektivnega razvoja LR Slovenije v razdobju 1961 do 1965. leta.
osnovne značilnosti Programa razvoja v prihodnjem razdobju so hiter in skladen razvoj gospodarstva in s tem povečana produktivnost dela, izboljšanje življenjskega standarda in nadaljnja krepitev materialne osnove delavskega in družbenega upravljanja.
Podpredsednik Izvrš. sveta Viktor Avbelj je v ekspozeju o Programu perspektivnega razvoja dejal, da v tem procesu ne gre samo za formalno spremembo, temveč za zavesten določen odnos do nekaterih važnih družbeno političnih in ekonomskih vprašanj ter problemov oziroma do načina, kako reševati ta vprašanja in probleme. Opozoril je, da velja v sistemu planiranja računati z objektivnimi dejstvi glede na razvoj in položaj delavskega upravljanja in komunalnega sistema. Glede na to mora tudi planiranje doživeti bistveno kvalitetne spremembe predvsem zato, ker mora računati na dosedanje uveljavljanje in delovanje organov neposredne socialistične demokracije, obenem pa računati z nadaljnjim njihovim razvojem oziroma z njihovo politično vlogo v celotnem družbeno političnem dogajanju. Računati velja, je bilo rečeno, predvsem s tem, da pomenijo ti organi najaktivnejšo postavko v našem celotnem družbenem razvoju in da za uspešno izvrševanje svojih nalog svobodno razpolagajo tudi
amou prav i janje v prvem pianu
z določenim delom družbenih sredstev. In dalje je bilo rečeno, da glede tega dela materialnih sredstev planiranja nikakor ni moč imeti nobenih ambicij, da se bo lahko na njihovo uporabo vplivalo na star, distributiven in direktivni način.
Skratka, že iz teh osnovnih ugotovitev, ki so jih poslanci v svoji razpravi podprli, je moč povzeti, da je planiranje oziroma programiranje prihodnjega razvoja v naši stvarnosti predvsem instrument, ki naj pripomore k uspešnejšemu Izvrševanju osnovnih družbeno političnih nalog.
Ena izmed izredno pomembnih odločilnih značilnosti prihodnjega razvoja, kot ga predvideva Program, je, da bomo še močneje uveljavili organe delavskega upravljanja in komu nalni sistem. Z izpopolnjevanjem ekonomskega sistema naj bi se še vnaprej razširjal obseg pravic in dolžnosti delovnih kolektivov in organov delavskega upravljanja. Izdatno naj bi bila torej okrepljena materialna osnova za delovanje teb organov, hkrati s tem pa naj bi ti organi prevzemali nase tudi vse večje obveznosti.
Stališče, ki ga zavzema Program glede skladnega razvoja gospodarstva in družbenega standarda, je, naj bo ta razvoj skladen, z drugimi besedami rečeno, da je tudi v prihodnjih petih letih ohranicn takšen odnos v investicijah za gospodarstvo in za družbeni standard, kakršen je bil dosežen v zadnjih štirih letih. ;
Resolucija o programu perspektivnega razvoja LR Slovenije razen drugega opozarja na nadaljnjo demokratizacijo delavskega upravljanja v gospodarskih organizacijah, kar naj Se v večji meri omogoči neposrednim proizvajalcem vpliv na poslovanle
Ime portugalske potniške ladje s 20.000 tonami nosilnosti je naenkrat postalo znano po vsem svetu; »Santa Marta« je postala sinonim za osvobojeno ozemlje demokratične Portugalske, postala je up portugalskih demokratov, doma, v kolonijah in v izgnanstvu, hkrati pa je postala resen memento za diktatorski režim dr. Salazarja in za njegove atlantske zaveznike, ki so menili, da je režim tako trden kot eseudo, t. j. portugalska valuta'.
Ko je »Santa Maria« s približno 600 potniki in 300 člani posadke zaplula že daleč od domovine, so v različnih pristaniščih začeli prihajati na krov novi potniki, skromno oblečeni, ponavadi z enim samim kovčkom, ki so 'ga tudi sami nosili, saj so bili vsi potniki III. razreda, »Nenadoma sem zaslišal strele, vpitje in kričanje; ko sem pritekel na krov, sem videl ljudi, ki so z brzostrelkami in revolverji obkolili kapitana in ladijske oficirje ter jim ukazali naj spremene smer vožnje. V spopadu je bilo tudi nekaj ranjenih, eden pa je bil ubit..Tako popisuje dogodke eden Izmed očividcev, ki je bil ranjen, in so ga izkrcali v pristanišču Santa Lucia... Tako se je torej začel upor in prevzem oblasti na ladji »Santa Maria-.
Uporniki, ki so se .vkrcali v ladjo kot potniki in ki so Izvedli prevrat, so portugalski emigranti, ki jih vodi v Braziliji nastanjeni portugalski general Del-gađo. Le-ia je na zadnjih portugalskih volitvah za predsednika republike baje dobil največ glasov, a mu jih Sa-lazarjev reakcionarni režim ni priznal. Njegov pooblaščenec, Henrique Galvao. ki je izvedel vso akcijo na ladji »Santa Maria-, je s krova tega prekooceanske-ga parnika napovedal vojno Salazarje-
vemu režimu. Vojna napoved, seveda bolj simbolična kot realna, je široko odjeknila tako na Portugalskem kot v njenih kolonijah. Vlada je izdala varnostne ukrepe, proglasila je pripravno stanje policije in vojske, medtem ko so iz portugalskih pristanišč izplule vojne ladje z nalogo, da prestrežejo »Santr Mario- in zadušijo upor na njej.
Zanimiva je bila tudi reakcija v svetovnem javnem mnenju. Brazilska javnost se je za podvig izredno navdušila In novoizvoljeni predsednik Quadros je
mednarodno pravo. »Portugalci so naši zvesti zavezniki- pravijo namreč v Londonu, pozabljajoč, da stavijo na napačno karto ene izmed najbolj reakcionarnih vladavin v Evropi.
»Santa Maria- stoji zaenkrat z ugas-njenimi stroji pred brazilsko obalo; proti njej hiti portugalska fregata Pe-dro Escobar in španska admiralska ladja. Kako se bo zadeva naprej razvijala, je prezgodaj reči, saj je tudi neka za-hodnonemška filmska družba sicer že patentirala scenarij na temo »Santa Ma-
»Santa Maria«
izjavil, da je Galvao njegov osebni prijatelj, ter da se lahko izkrca v Braziliji, ne da bi se mu bilo treba bati internacije ali zaplembe ladje. V VVashing-tonu so dolgo oklevali med ocenami, ali je Galvao »pirat- ali politični bojevnik. Ameriške bojne ladje so dobile nalog naj poiščejo uporniško ladjo in zelo zanimivo je, da so jo cele tri tedne zaman »iskale-, ko so jo odkrile, pa so takoj -izgubile- kontakt z njo. Zadrego je razrešil State Department, ki je sporočil, da smatra afero »Santa Maria- za notranjo portugalsko stvar, ki se v njo ameriška mornarica ne misli vmešavati. Najbolj okosteneli pri vsem tem so bili Britanci, ki so kljub močnim protestom laburistične stranke vztrajali skoraj do zadnjega pri tem, da je »Santa Maria- niratska ladja in da so vse mornarice dolžne postopati z njo v smislu določb, ki jih za tak primer predvideva
ria-, pisati pa ga še niso začeli, ker ne vedo kako se bo stvar končala. Toda eno je jasno že danes: podvig kapitana Galvaoa je opozoril svetovno javnost na razmere na Portugalskem, razmere, ki so dosegle že tisto mejo, ki ne prenese več napenjanja. Materialni uspeh vojne napovedi, ki jo je s krova »Santa Maria- poslal Galvao Salazarju, je seveda iluzoren toda moralni in propagandni uspeh je nedvomno velikanski. To pa je cilj, ki so ga portugalski demokrati zasledovali. Ni izključeno, da bo temu, moralnemu uspehu, v bližnji prihodnjosti sledil tudi materialni uspeh. Tudi kubanski uporniki pod vodstvom Fidel Castra so 1956 opozorili svetovno javnost nase z ugrabitvijo 11 ameriških dirkačev (ki so jih po 11 dnevih izpustili), dve leti nato, pa je Ca-stro na čelu zmagovite vojske vkorakal v Havano...
Dobro vodstvu - dober sindikat
Predsednik Okrajnega sindikalnega sveta Ludvik Kebe o pripravah sindikalnih organizacij za letne občne zbore
ZAHTEVAJTE POVSOD KVALITETNO OBUTEV
INDUSTRIJE OBUTVE
Novo mesto
Sindikalna organizacija Je v preteklem letu uspešno opravila mnogo nalog. Spomnimo se samo izobraževanja odraslih, Izpopolnjenega sistema nagrajevanja po delu, razvoja delavskega samoupravljanja in vrhu vsega še skrbi sindikata za vsakdanje življenje dal&vca: prehrano, stanovanje, prevoz na delo in z dela. V veČini naštetih velikih nalog je bil sindikat pobudnik akcije. Prav zato nas Je zanimalo, kako se sindikalna organizacija pripravlja na letošnje leto in kakšnih nalog se Je sklenila lotiti. Predsednik OSS Novo mesto, tov. Ludvik Kebe nam je rade volje odgovoril na zastavljena vprašanja.
RUDNIK RJAVEGA PREMOGA
SENOVO
PRIPOROČA POTROŠNIKOM SVOJ KVALITETNI PREMOG
TRGOVSKO PODJETJE
»Potrošnik«
ČRNOMELJ
nudi svojim- odjemalcem vedno veliko izbiro blaga po ndekdh cenah
Kako ocenjujete priprave letošnjih sindikalnih občnih zborov?
O tem smo razpravljali že lani na posvetu predsednikov občinskih sindikalnih svetov. Da bi slednji v pripravah laže pomagali in sodelovali, smo občne zbore sindikalnih podružnic v vseh občinah razdelili na dve obdobji: januarja In februarja naj bi bili v javni upravi, ustanovah s samostojnim financiranjem, v obrti, trgovini in gostinstvu, skratka v vseh manjših podružnicah. V proizvodnji in v večjih gospodarskih organizacijah naj bi pričeli šele marca, torej takrat, ko bodo znani vs-j osnovni podatki zaključnih računov. ObSS so že pripravili posvetovanja predsednikov podružnic in se tam pogovorili o vsebini občnih zborov ter hkrati določili ključ za izvolitev delegatov za občne zbore občinskih sindikalnih svetov, ki bodo aprila.
Ste morda že Izbrali najpomembnejši vsebinski poudarek letošnjih občnih zborov?
Glavna vsebina občnih zborov naj bo v uveljavljanju načel demokratičnega upravljanja v gospodarstvu in v vseh kolektivih, to pa pomeni: razvoj sistema delitve dohodka v tem smislu, da bo kolektiv poplačan v sorazmerju z vloženim trudom; v javni upravi: boj za nagrajevanje po učinku in pravilno delitev variabilnega dela prizadevanje za urejanje pravilnih odnosov med ekonomskimi enotami, dalje skrb za pravilno gospodarjenje, odkrivanje rezerv, skrb za izobraževanje, skratka skrb za odpravljanje cele vrste vprašanj, ki jih vsak dan srečujemo.
Sindikalne podružnice ne smejo pozabiti na skrb za delovnega človeka. Tu mislim na stanovanja, prevoz na delo in z dela, domove
oddiha, predvsem pa stanovanjski; gradnjo v obliki zadružne gradnje Le tako bomo lahko razen sredstev iz stanovanjskih skladov pritegnili tudi individualna sredstva in ona iz kolektivov. Mislim, da ne bi bilo odveč, če bi upravni odbori občinskih stan. skladov že zdaj izdelali pravilnike za razdelitev sredstev in le-ta nato podeljevali na natečajih s posebno pozornostjo do stanovanjskih zadrug. Kolektive bomo s tem k odpravljanju stanovanjskega problema kar najboV spodbudili.
Kakšni naj bodo novi člani izvršnih odborov sindikalnih podružnic?
Sestav Izvršnih odborov smo žt lani močno izboljšali: od 1471 članov je bilo 361 žena, 269 mladincev ostali pa so bili v starosti od 30 do 40 let. Letos moramo kadrovski sestav še izboljšati, predvsem pa moramo v izvršne odbore izvoliti ljudi, ki bodo znali prisluhniti razpravi v kolektivu in znali probleme načeti tako, da bo kolektiv lahko o njih razpravljal. To je š* posebej pomembno zato, ker se j< zelo razpasla težnja, kolektive obveščati o že izvršenih dejstvih, kai je vse prej kot dsmokratično Preds. sind. ali IO podružn. torej niso predstavniško telo, ki na.' v imenu kolektiva prikimava ali odkimava! Oni so samo »-prenos,., s pomočjo katerega kolektiv zve vse, o čemer bo odločal DS ali uprava in obratno: ki omenjenima posreduje mnenje kolektiva o določenem vprašanju. Prav zato moramo letos člane izvršnih odborov podružnic skrbno izbirati.
Povejte še kaj o vsebini predvolilnih konferenc.
Tu naj člani sindikata razpravljajo največ o tem, kako Je po-
družnica uresničila program, sprejet na lanski konferenci, razen tega pa naj lzbero še najtežja vprašanja, da jih bo rešil občni zbor. 2e na predvolilni konferenci se bo treba pogovoriti o organizacijski obliki sindikata, saj moramo sindikalno organizacijo prilagoditi proizvodnim principom in obračunskim in ekonomskim enotam v podjetju, ker le-te brez nje ne bodo mogle živeti in delovati. Sele v enoti, ki Je sicer sestavni del kolektiva, bo sindikat postal tribuna delavcev ln hkrati njihov največji pomočnik v dobro njih in vsega kolektiva. Preko te tribune bodo dajali predloge, reševali težave in urejali medsebojne odnose.
Kakšni naj bodo programi novih sindikalnih vodstev?
Od programa dela Je odvisno marsikaj, zato ne bo odveč, če bo vsaka podružnica na občnem zboru izvolila tudi komisijo zanj. Program naj zajema predvsem naloge s področja izobraževanja, skrbi za delovnega človeka (dovoz ln odvoz, stanovanja, družbena prehrana), ki so v neposredni zvezi z načrtom perspektivnega razvola pod-letja, ki ga je kolektiv sprejel. Proizvodnja je v marsičem odvisna tudi od pogojev dela, zat- smo pač dolžni primerne pogoje dela jstvarjati.
Naši delavci vse premalo vedo o zakonodaji (delitev dohodka, razni predpisi socialnega zavarovanja, :akon o financiranju šolstva itd.) :ato predavanja, o tem ne bodo .kodovala. Se posebej pa se bodo morala nova sindikalna vodstva ooglobiti v razvoj delavskega samoupravljanja. Tu mislim v prvi vrsti na obratne delavske svete. Ni dovolj, da smo jih izvolili, na njih moramo prenašati nove ln nove pristojnosti. Za primer bi Jih lahko mimogrede nekaj naštel: ukrepi s področja delovne zakonodaje, sprejem in odpust,-disciplinski ukrepi, socialna :akonodaja, razpolaganje z delom amortizacije in podobno. Skratka, obratnim delavskim 6vetom moramo prepustiti več pristojnosti, predvsem pa tiste, ki se nanašajo na enostavno reprodukcijo. M.
DUNAJ - AvstnjsJta policija je aretirala na Dunaju znanega nacista, Eichmannovega pomagača pri uničevanju Zidov, Franza No-vvaka. Za njim je pred nedavnim razpisala tiralico zahodnonemška policija, potem ko ga je že nekaj let -pogrešala-. Novvak je »delal« med vojno na Koroškem in je bil torej v Avstriji dobro znan. Po vojni je dobil avstrijsko državljanstvo.
I.EOPOLDVILLE - Kasavubu in Mobutu sta dala prepeljati ujetega premiera Lumumbo iz Thvsevllla, ki je pod njuno oblastjo, v Elisa-bethville, ki je pod varstvom Com-bejeve žandarmerije in njenih belgijskih oficirjev. Lumumbo eo na letališču, ob prisotnosti vojakov OZN, nečloveško pretepli, prav tako ministra v njegovi vladi Mpola. Slednji je mučenju podlegel.
STANLEYVILLE - Čete generala Lundule. ki so zveste legalni kon-goški vladi premiera Lurreumbe. so prodrle v Ekvatorialno pokrajino. Sile kongoške vlade Izvajajo ob-, last v treh od šestih kongošklh provinc.
MOSKVA - Sovjetska vlada :e osvobodila dva ameriška pilota, ki sta bila sestreljena nad morjem, ki ga smatrajo sovjetske oblasti za teritorijalne vode ZSSR. ■Predsednik Kennedv pa je obvestil sovjetsko vlado, da je prepovedal kakršnekoli polete ameriških letal nad sovjetskim ozemljem. Sovjeti so prenehali motiti oddajo »Glasa Amerike-, ameriška televizijska mreža pa je odstranila s svojega programa televizijski film -Boj proti sovjetskim vohunom-. Prve lastovke, ki bi utegnile biti zna-nilke pomladi v mednarodnih odnosih !
PARIZ - Francoska vlada je -dovolila- polkovniku Trinquieru, strokovnjaku za vojno v džunglah, da odide v Elisabethville in stopi v službo Combejevih oborož. sil. Istočasno prihajajo vesti,'da novači Combe bivše gestapovce in najrazličnejše avanturist« za svojo -tujsko legijo«, ki naj bi bila glavna opora »vladi neodvisne Ka-tange-.
Vsi ga moramo poznati
Po 1. odstavku 15. člena in 108. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-89(52) v zvezi s 3. in 8. členom in 150. členom Temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, žt. 2-22(59) je Okrajni ljudski odbor Novo mesto na seji okrajnega zbora dne 20. decembra 1960 sprejel
ODLOK O JAVNEM REDU IN MIRU OKRAJA NOVO MESTO
iplošne določbe
1. člen
Vsak državljan se mora vesti tako. da ne moti dela, razvedrila in počitka sodržavljanov, da varuje javno moralo pazi na čistočo, ne kazi lepote in zunanjega lica kraja, ne dela škode na javnih prostorih in ne ogroža ljudem zdravja.
Dobrine iz prejšnjega odstavka uživajo upravno-kazen-sko varstvo po tem odloku.
II.
Varstvo reda in mira
2. člen
Za vzdrževanje reda in miru na javnih prireditvah in v gostinskih lokalih je odgovoren prireditelj oziroma tisti, ki ga je prireditelj pooblastil, ter upravnik gostinskega lokala oziroma tisti, ki odgovarja za lokal; ti so zlasti dolžni:
1. postaviti primerno število rediteljev in storiti vse po-
Odlok o javnem redu in miru okraja Novo mesto — pomemben dokument za uravnavanje medsebojnih odnosov državljanov
trebno, da se ohrani red in mir;
2. odstraniti iz prireditvenih prostorov in gostinskih lokalov pijane osebe, ki ogrožajo red in mir ali vzbujajo zgražanje:
3. skrbeti, da strežno osebje ne daje alkoholnih pijač alkoholikom in drugim osebam, o katerih je znano, da se nagibajo k izgredom, če uživajo alkoholne pijače;
4. skrbeti, da se _ prireditev konča oziroma gostinski lokal zapre ob času, ki je določen s predpisi o obratovanju ali z dovoljenjem.
3. člen
Vsak državljan se mora vesti na javnih prostorih spodobno in 6e izogibati dejanj, s katerimi se krši red in mir, moti gibanje, delo ali razvedrilo državljanov ali se vzbuja javno zgražanje ali žali javna morala.
Prepovedano je:
1. izzivati k pretepu, neredu ali prepiru, smešiti, nadlegovati in ogrožati državljane;
2. motiti javne shode, zborovanja, sestanke in druge javne prireditve;
3. vstopiti brez dovoljenja v zgradbe ali kraj, kamor je vstop prepovedan, če je prepoved vidno označena ali če je to iz okoliščin mogoče razbrati;
4. prodajati ali kupovati zunaj tržnega prostora, razen v primerih, dovoljenih po tržnem redu;
5. ovirati promet na pločnikih ali drugih javnih prostorih z zlaganjem kuriva ali drugih predmetov preko časa, ki je nujno potreben, da se ti predmeti odstranijo, ali pa tudi sicer uporabljati javni prostor za odlaganje kakršnega koli materiala ali kako drugače občutno ovirati promet;
6. zadrževati se kljub opozorilom v prireditvenih prostorih aH gostinskem lokalu po končanem obratovalnem času;
7. kaditi v kinematografih, gledališčih in drugih prostorih, kjer je kajenje prepovedano.
m.
Varstvo ljudi in premoženja
4. člen
Prepovedana so dejanja, s katerimi se ogroža varnost ljudi oziroma premoženja, in to:
1. ugasniti, poškodovati ali odstraniti svetilko, postavljeno za razsvetlitev javnega prostora;
2. opuščati namestitev in vzdrževanje varnostnih naprav pri gradnjah in popravilih;
3. zanemarjati vzdrževanje al' opustiti r»oravila zgradb
ali naprav, če ogrožajo varnost;
4. postaviti ali pustiti predmete tako, da utegnejo pasti na javni prostor, karkoli vreči, izliti ali postaviti na javno pot, če je s tem ogrožena varnost, čistoča ali zunanje lice kraja;
5. opremiti ograjo na cestah, po ulicah in drugih javnih poteh z bodečo žico;
6. puščati ob javnih poteh ograje ali živo mejo v takem stanju, da ogroža varnost ali ovira promet in kazi zunanje lice kraja;
7. metati kamenje ali druge predmete, ki ogrožajo varnost državljanov ali premoženje;
8. dražiti ali plašiti živali;
9. z brezobzirno vožnjo ali kako drugače oškropiti ali po-mazati ljudi ali pročelja stavb;
10. kolesa prislanjati ob stene, izložbe ali kamor koli, kjer bi to lahko povzročilo škodo ali oviralo promet;
11. sežigati odpadke ali sploh kuriti ogenj na odprtih prostorih v bližini stavb ali drugih naprav, ali motiti okolico s smradom ali dimom, odmetavati cigaretne ali druge ogorke na kraju, kjer je možnost, da se zaneti požar;
12. streljati z zračno puško ali drugim orožjem izven šport-
*tri»rU5ča:
13. poškodovati kulturni spomenik ali storiti kaj drugega, kar kvari zunanjost in vrednost kulturnega spomenika
IV.
Varstvo zdravja, čistoče in zunanjega lica kraja
5. člen
Prepovedana so dejanja, ki ogrožajo ljudem zdravje, nasprotujejo pravilom čistoče ali kazijo zunanje lice kraja, in to:
1. metati odpadke, pljuvati ali kako drugače ponesnažiti tla ali predmete na javnih prostorih;
2. poškodovati ali uničiti ali odstraniti posode za odpadke, postavljene na javnih prostorih;
3. v mestih kar koli stepavati na javna pota, zračiti posteljnino ali..sušiti perilo na uličnih oknih in balkonih ali na ulicah samih;
4. odlagati odpadke, odpadno gradivo ali gnoj na mestih, ki niso za to določena, posebno ob javnih cestah in poteh;
5. pustiti greznice nezadostno zaprte ali jih izpraznjevati in razlivati v okoliščinah in na način, da se povečuje smrad;
6. metati v kanalske požiralnike predmete, ki jih utegnejo zamašiti; onesnažiti vodo, namenjeno ljudem in živalim;
8. prati ali umivati pri studencih in javnih vodovodnih napravah, namenjenih za pitno vodo;
(Konec prihodnjič)

Dobro obveščanje je pogoj za uspešno upravljanje
Na občinski konferenci Socialistične zveze v Brežicah se je v soboto zbralo 220 delegatov, izvoljenih na krajevnih-konferencah Socialistične zveze v brežiški občini. Razen delegatov je konferenci prisostvovalo še več gostov, med katerimi smo opazili tudi člana Glavnega odbora SZDL Slovenije Jožeta Ingoliča, predsednika okrajnega odbara SZDL Viktorja Zupančiča in sekretarja OO SZDL Romana Ogrina. Konferenco je začel predsednik občinskega odbora SZDL Franc Sablič a poročilom, zatem pa je po krajši razpravi nadaljevala delo v dveh komisijah: za gospodarski in komunalni sistem in za organizacijska vprašanja.
V poročilu In razpravi je bilo največ govora o obveščanju državljanov, o novih, sodobnejših oblikah dela Socialistične zveze in o nadaljnjem gospodarskem razvoju komune. Predsednik občinskega odbora SZDL Franc Sablič je V svojem poročilu naglasil. d.-; se bo morala Socialistična zveza v občini boriti, da bo sistem obveščanja postal sestavni del komunalnega sistema. Tudi ljudski odbor, delavski in zadružni sveti ter drugi organi bodo morali razmišljati, kako urediti obveščanje državljanov. Jasno je namreč, da brez dobrega obveščanja ne more biti uspešnega upravljanja. Zato bo moral vsak organ v občini organizirati svoj sistem obveščanja, ki se kajpak ne sme omejiti samo na obveščanje na\^zdol, temveč mora omogočiti tudi obratno pot. da bo stalno vedel, kaj menijo državljani o posameznih problemih.
SESTANKI SO PREŽIVELA OBLIKA DELA
Ko so govorili o novih oblikah in ustrezni vsebini dela organizacij Socialistične zveze, prilagojene višji stopnji našega družbenega razvoja, so poudarili, da je ljudem čedalje bolj jasno, v čem je bistvo statutarnih sprememb. To je najbolj vidno v samem življenju krajevnih organizacij Socialistične zveze, ki so v razmeroma kratki dobi. saj delujejo šele nekaj mesecev, že lepo zaživele in nenehno iščejo sodobnejše oblike dela. Člani čedalje bolj spoznavajo, da oblike same. naj so še tako sodobne, niso same sebi namen, temveč gre hkrati tudi za novo vsebino dela. ki jo poraja naš družbeni razvoj. V nenehnem razvijanju demokratičnega samoupravljanja Socialistična zveza ne more in ne sme ostati samo pri sestankih kot edini obliki dela. Treba je iskati privlačnejše in učinkovitejše oblike dela. ki
bodo članom SZDL omogočile, da bodo lahko ob vsakem času vplivali na vsa dogajanja v družbi.
Sekcije v brežiški občini še niso zaživele. Bilo je sicer nekaj poizkusov, da bi nastale prve sekcije, ker pa zanje ni bilo pravih izhodišč, niso zaživele. Nekateri so namreč menili, da so sekcije v bistvu dosedanji elektrifikacijski in podobni odbori, le da so le-tj spremenili ime. Možnosti za ustanavljanje sekcij je dovoli med člani Socialistične zveze je treba le zbuditi zanimanje zanje. To pa bo uspelo le tedaj, ko se bodo zavedali problemov, sredi ' katerih živijo, in ko bodo spoznali, da je njih rešitev odvisna le od njih samih.
O DRUŽBENEM PLANU MORA RAZPRAVLJATI CIMVEC LJUDI
Dalje so govorili tudi o pripravah za izdelavo perspektivnega družbenega načrta in družbenega načrta za letos. Grajali so člane SZDL, ki bi morali v posebni strokovni komisiji pripraviti vsebinski okvir plana, vendar tega niso naredili. Konferenca je predlagala, naj člani SZDL, ki delajo v ljudskem odboru, čimprej ustvarijo pogoje za čimširšo in zares demokratično razpravo o osnutku družbenega načrta.  Poudarili so.
da nikakor nc smejo dovoliti da bi šel plan tak, kakršnega je izdelal občinski aparat, naravnost pred ljudski odbor ir šele potem na zbore volivcev Vse predloge, pobude in pri pombe, ki jih bodo dali zbor volivcev, delavski in zadružn sveti ter drugi samoupravn organi, je treba upoštevati ir jih vsklajene z realnimi možnostmi upoštevati v družbenem načrtu.
-r Delegati občinske konference SZDL v Brežicah volijo organe konference
\ Zapiski z nedeljske občinske konference Socialistične zveze v Metliki
Viden gospodarski napredek
Načrti šentjerneiske zadruge
Kmefjska zadruga v Šentjerneju ima vse pogoje, da se razvije v močnega in vsestranskega proizvajalca. Dosedanji uspehi, ki jih Je zadruga imela v poljedelstvu, posebno pogodbeno sodelovanje s kmeti, uspehi v travništvu in še obsežni načrti, ki so predvideni v petletnem perspektivnem planu, dokazujejo, da se bo dalo v prihodnje napraviti precej več in da bo treba še marsikje na novo orati ledino. Plan predvideva tudi. da bo treba bolj paziti na tiste veje kmetijstva, ki imajo pogoje za razvoj, pa se do zdaj zaradi določenih vzrokov niso razvile, Ce pa so se. se niso načrtno. To velja predvsem za živinorejo, saj je znano, da je šent-jernejska okolica precej močno živinorejsko področje. Najbrž bodo že 1081 pričeli rediti 50 glav mladega goveda. V ta namen bodo preuredili hlev za več kot 200 glav živine in prašiče — bekone. Odločili so se za holandsko pasmo belih prašičev, ker je pitanje teh hitrejše kot pri črnih prašičih. Sčasoma bo tam zraslo središče, od koder bodo bekone raz-prodajali tudi v oddaljenejše kraje. Za holandsko pasmo prašičev, predvsem pa za na-
čin pitanja, se kmečki proizvajalci zelo zanimajo in je bilo lani okrog 250 pogodbeno pitanih prašičev.
S porastom živinoreje bo treba rešiti vprašanje travni-štva. Največ travnikov leži ob Krki; tla so tam zelo močvirna. Da bi povečali donos krme, bodo morali ukreniti še marsikaj, predvsem pa ta ob-krški pas posušiti. O tem vprašanju v Šentjerneju že dalj časa razpravljajo.
V perspektivnem planu je predvideno še nadaljnje širjenje zadružnih zemljišč. Do 1965 bo zadruga nakupila in odkupila okrog 200 ha površin. Do zdaj je imela zemljišča tudi v najemu. Za lastno proizvodnjo je že letos najela in obdelala 20 ha zemljišč. Razen tega uspešno sodeluje v pogodbeni proizvodnji s kmeti. Vendar pogodbeni plan zaradi slabega vremena letos ni bil dosežen: od 240 ha zemljišč so obdelali le 168 ha, pri čemer je sodelovalo 288 privatnih gospodarstev. V jeseni so v obkrških predelih posejali le 60 odstotkov površine, medtem ko je bil drugod po okolici ta odstotek znatno večji in je dosegel celo 90 odstotkov.
Kmetijska zadruga pa ne ve-
ča samo proizvodnje, za svoje potrebe je že zgradila novo strojno postajo, v kateri je delavnica za popravila strojev. Delavnica je opremljena z najmodernejšimi pripomočki. Za ta dela in za gradnjo enosta-novanjske hiše je porabila 4 milijone lastnih sredstev. Hitrejši način proizvodnje in obdelave zemlje zahteva čimveč strojev. Zato bodo nabavili nekaj kombajnov in traktorjev s priključki. Še posebno potrebujejo tovornjak. Uredili bodo tudi upravne In poslovne prostore ter skladišča. Za vsa ta dela in novogradnje bodo porabili čez 131 milijonov sredstev, sama zadruga pa bo razpolagala s 37 milijoni lastnih sredstev.
I. Zoran
Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva se je udeležilo nad 150 delegatov in :■©-stov, med njimi podpredsednik republiškega Izvrš nega sveta dr. Jože Vilfan, predsednik OLO Novo mesto Niko Belopaviovič in drugi.
Po poročilu predsednika občinskega odbora SZDL tov. Škofa je bila organizirana razprava v dveh- komisijah: za ideološko-politična in organizacijska vprašanja ter za delavsko in družbeno samoupravljanje in gospodarska vprašanja. T.azprava v obeh komisijah je bila zelo živahna in plodna, ker so delegati dobili že prej napisana poročila.
Poročilo in razprava sta pokazali, da je metliška občina dosegla v zadnjih letih viden napredek v industriji in kmetijstvu. To nam'dokazuje tudi porast narodnega dohodka v letu 1960. ko je znašal 180 tisoč din na prebivalca, medtem ko je bi' Pred dvema letoma le 70 tisoč din. Družbeni bruto produkt je znašal lani 2.920 milijonov. V tem letu je predviden porast bruto produkta za 17 odstotkov. V perspektivnem planu je predvideno, da bo znašal 6.7 milijarde dinarjev. Obenem se bo dvignil narodni dohodek na prebivalca, ki bo ob koncu novega petletnega obdobja znašal 331 tisoč dinarjev.
Opaziti je. da se je spremenila struktura udeležbe pri dohodku. Leta 1955 je 68 odstotkov bruto produkta dajalo
kmetijstvo, medtem ko je bilo že v letu 1960 drugače. Kmetijstvo je dajalo le 25 odstotkov vsega dohodka občini Videti je. da se jača vloga družbenega sektorja. Pred leti je bil močno zastopan zasebni sektor, medtem ko je predvideno, da bo že v letu 1961 družbeni sektor dajal 61 odstotkov vssh dohodkov.
Pred leti je bilo to področje v glavnem agrarno in hi imelo nobenega večjega industrijskega obrata Zdaj sta tu že dve močni tovarni: Beti in Novoteks. ki zaposlujeta 500 ljudi. Tudi število zaposlenih se je v občini povečalo: zdai jih je že 1000.
Več skrbi bo potrebno posvetiti razvoju turizma in gostinstva, kajti opaziti je bilo. da v zadnjih letih ni bilo na tem področju vidnega uspeha T0 bo potrebno posebno zdai ko bo rekonstruirana gorjan-ska cesta in bo Bela krajine postala pomembno turistično področje.
Tudi v kmetijstvu 1e bil dosežen precejšen napredek Vendar Je treba iskati vzroke da kmetijstvo ni doseglo še večjih uspehov, v slabi agro tehniki in razdeljenosti zemljišč. Po drugi strani pa naši kmetovalci pridelujejo preveč kultur in še to tiste, ki jih potrebujejo zase. Premalo upoštevajo rajonizacijo in specializacijo glede na tržišče. Potrebno bo število kultur zmanjšati in gojiti le tiste, ki so za to področje najbolj primerne. Petletni perspektivni plan predvideva 40 odstotkov
Vzgoja aktivnih državljanov
„Kovina" na Bizeljskem
Pred letom In pol so na Bizeljskem ustanovili manjši kovinski obrat, v katerem je bilo zaposlenih dvanajst članov. Lani marca pa so ga še razširili. Odprli so novo kovinarsko delavnico, v kateri popravljajo raznovrstne stroje. Podjetje je lani Imelo že 12 milijonov dinarjev kredita in 2 milijona dobička. S temi sredstvi bodo v kratkem začeli graditi nove delavnice, razen tega pa bodo uredili pisarniške prostore. Tudi potrebne sanitetne   pripomočke   bodo na-
bavili. Plan, ki ga je podjetje postavilo na osnovi lastnih zmogljivosti in lastnih sredstev, predvideva letos 50 milijonov dinarjev prometa. To je vsekakor visoka številka, vendar poudarjajo, da je ne bo težko doseči. Pričakujejo tudi, da bodo kmalu lahko nabavili univerzalne škarje za rezanje kovinskih plošč. 30-tonsko stiskalnico in stružnico. To bo za 25—30 članski kolektiv mladega podjetja, kj se šele razvija, kar lep uspeh.       I. Z.
(Nadaljevanje 6 1. strani)
Tov. Tomšičeva je nato opozorila na vlogo komun v bodočem gospodarskem razvoju, pri čemer imajo kolektivi še večjo vlogo kot doslej, da bo komuna enotna, močna in da bo imela svoj program razvoja.
Kje je v pogojih takega samoupravljanja državljanov, ki bodo razpolagali z milijardami bruto produkta in narodnega dohodka, delež in vloga Socialistične zveze? Tov. Tomšičeva je podčrtala, da mora prav Socialistična zveza vzgajati ljudi v tem duhu. da bo postal vsak državljan aktiven državljan, »mi« in »vi«, kar se še vedno ponavlja, pa čeprav ni treba nič več čakati na stvari »od zgoraj-. Večino stvari bo reševala komuna, pri čemer je zlasti treba razbiti občutek miselnosti mezdnega delavca, občutek, da ti nekdo ''mei f"*p kruh. Mi si ca reže-
mo sami in zato ne potrebujemo nikogar »zgoraj«, ki bi to delal namesto nas! Oblast, ki jo imamo, pa je treba izvrševati v praksi in ne o njej samo govoriti. Zal je še dostikrat tako, da se človek potegne rad za neko stvar šele takrat, ko gre za njegovo skrb. Tu je vloga Socialistične zveze, da pomaga državljanu pri izvrševanju njegovih državljanskih dolžnosti, da pride pri tem do Izraza.
Krajevni odbor je samouprava ljudi, ne pa majhna komuna!
Zato je konferenca pravilno podčrtala, je nadaljevala Vida Tomšičeva, vlogo krajevnih odborov in stanovanjskih skupnosti kot najvažnejši problem v bodočem funkcioniranju komune. Komuna odloča o proizvodnji in potrošnji, krajevni odbor pa ni majhna komuna! Krajevni odbor je samouprava
Zdramljeni volivci
Zapiski ob dosedanjih zborih volivcev v novomeški občini
Prezgodaj je še, da bi lahko posredovali popolno oceno Zborov volivcev, pa vendar smo opazili mnoge razveseljive stvari, ki jih je na dosedanjih zborih volivcev nismo bili vajeni. Najprej udeležba: bila je v večini primerov boljša kot doslej, le malo zborov je bilo preloženih. Odborniki so poročali povsod mnogo boljše, kot smo bili vajeni prej, volivci pa so s svojimi vprašanji posegali zelo globoko.
Volivci bi morali na zborih potrditi občinski odlok o dopolnilnem proračunskem prispevku, odlok o povečanju davka na maloprodajo in še odlok o povečanju cestnih taks. Še lani bi volivci vse te odloke molče potrdili, na letošnjih zborih volivcev pa se je razvila živahna razprava. Napak bi bilo, če bi trdili, da je bila ta razprava povsod najboljša in zdrava, pa vendar, volivci so razpravljali. V kmečkih predelih so brez odlašanja potrdili odlok o dopolnilnem proračunskem prispevku, se malce ustavili ob davku na maloprodajo, zato pa toliko temeljiteje razpravljali o cestnih taksah. ..
V strnjenih industrijskih predelih je bilo nasprotno: tam so mimogrede potrdili odlok o cestnih taksah, zato pa toliko dlje razpravljali o davku na maloprodajo in predvsem o do polnilnem proračunskem prispevku. Iz tega pač lahko razberemo, da se je zavest volivcev povečala, da jih pa še vedno skrbi predvsem lastni žep. Povsod so zahtevali natančna pojasnila, v kakšne namene bo občina zbrana sredstva porabila. Zagotovilo, da bo posebni proračunski prisnovek porabljen Za gradnjo obrafa drtižfSene orehr.me. ni zadoščalo: volivci So želeli vedeti kakšen bo obrat.. k'e ho stal. že'eli so ooznati njegove znviTljivosti in so poudarili, dn ne bi bilo odveč, če bi dobili na vpogled načrte.
Precej vprašanj ie bilo izrečenih tudi na račun neplačanih dolgov občine Novo mesto Volivci so zahtevali informacije
kolikšni so ti dolgovi, zakaj so nastali, v kolikem času jih bo moč odplačati in podobno. V volivčevi notranjosti se je torej le nekaj zdramilo. Zaveda se, da on ustvarja družbena sredstva in z njimi tudi posredno razpolaga. Ni mu več vseeno kakšno je gospodarstvo v občini, saj je od tega v marsičem odvisen tudi njegov žep.
Okoli razprav o povečanju davka na maloprodajo je bilo mnogo razprav. Volivci so največ zahtevali, naj bi s temi sredstvi razpolagala trgovina sama, bilo je čutiti celo neke vrste navijanja zanjo. Škoda le, da se nihče ni spomnil vprašati, koliko nadplač so razdelila lan! trgovska podjetja v občini? Morda bodo trgovci rekli: saj so naše povprečne plače kljub temu nižje od ostalih! Morda res, pa vendar jim nihče ne brani nagrajevati po delu. tako kot je to uvedla že večina ostalih kolektivov. Dokler ne opravijo tega, pač nimajo pravice zahtevati od potrošnika, naj jim s svojim žepom krpa prodajalne!
Na zadnjih zborih volivcev so uslužbence občine, ki so doslei navadno tolmačili volivcem problematiko, zamenjali odborniki. Nekateri odborniki so opravili to v redu in brez večjih težav, marsikje pa se je zataknilo.. Na prihodnjih občinskih volitvah bodo morali pač skrbneje izbirati odbornike, kot smo jih doslej! V Beli cerkvi na primer je odbornik nreousMl branje in tolmačenle gicidiva za zbor žuoniku! Ta je ooravil vse v redu in pošteno, pa vendar, zakaj le so volivci volili odbornika? Bili so tudi primeri, da so odborniki (na vasi) poizkušali prevaliti breme vodenja zbora na uslužbenca občin?, ki ip bil slučajno prisoten !p za morebitno tehnično pomoč. Tudi to ni orav. Sestav odbornikov Iludskega odhora ni naiboliši za takšne zhore volivcev, kot so bili zadnji, prepričani na smo. da bodo orihodnji še boljši.
Volivci so se zdramili, tega pa smo lahko vsi samo veseli
ljudi v njihovih dnevnih življenjskih vprašanjih (kot 60 vodovod, kanalizacija, ceste, skrb za stare in onemogle in pod.). S tem v zvezi seveda raste vloga zbora volivcev kot zveze med komuno in volivci. Tu, na zboru volivcev, državljan direktno sodeluje s komuno. Krajevni odbor nima nobene pravice do skladov, ki jih ima komuna. Le če Ima konkretne programe, mu komuna pri tem lahko pomaga. Zato krajevni odbor ni organ oblasti. To je skupnost v dnevnih vprašani'h. Nasprotno pa mora volivec na zboru volivcev soodločati; take zbore moramo zato skrbneje negovati. Tudi tu ima SZDL veliko vlogo, da pomaga pri vzgoji aktivnih državljanov, da bodo hoteli biti odločujoči činitelji, ko gre za probleme komune. Ljudi je treba torej navaditi, da bodo nktivni v svojem upravljanju občine. Krajevni urad kot ekspozitura občinskega ljudskega odbora pa mora biti spet tak. da bo ljudem res v korist 1n pomoč.
Tako gledanje m sodelovanje pa ustvarja tudi nove, to-variške odnose med ljudmi Prav v tem. v gojitvi socialističnih odnosov med ljudmi bo morala Socialistična zveza še več narediti.
Tovarišica Vida Tomšičeva je zaključila svoj prisppvpk v razpravi z besedami:
»Zdi se mi, da vaša občana zaradi teh novih materialnih možnosti že stopa med t'st« razvitejše občine v Slovpni'i kjer naj se kmalu pokažpio t" večii usnern tud' v tph novih čiovpških o^ri^ciVi Va rtWi(rl konferenci SZDL bomo tudi o tpm vprjptno žp lahko več govori li«
Na konfprppr' cn irvnliti n*-*v 33-članski občinski odbor SZDL in 8 delpeatov z» kongres SZDL Slovenije.
To.
Izdelujemo kvalitetno žensko * perilo In se . iripArnčamo potro&n:'-~-za nakup
TOVARNA
V V T t.
METLlKfl
vseh obdelovalnih površin v kooperaciji, od tega največ žitaric, nato krmskih rastlin, vinogradov in sadovnjakov Vrednost kmetijske proizvodnje je bila v 1960. letu 23 milijonov 828 tisoč dinarjev. Leta 1965 pa bo znašala 47 milijonov. Največji problem ki se bo pojavil v naslednjih letih, bo jemanje zemlje v zakup. Z našega področja odhaja vse več ljudi v industrijo. Tako ostaja mnogo zemlje neobdelane ali pa slabo obdelane za-nidi premajhnega števila delovne sile. Vrsta problemov bo nastala tudi pri obnovi 83 hektarov vinogradov. Za premagovanje vseh teh problemov bo potrebna pomoč in ak tivnost članov SZDL.
Socialistična zveza je v preteklem obdobju premalo pomagala družbenim organizacijam in društvom. Ta so se borila s finančnimi težavami in prostori. Zato bo potrebno misliti na gradnjo ali ureditev primernih prostorov za dom družbenih organizacij.
Podpredsednik republiškega
izvršnega sveta dr. Jože Vilfan je bil z razpravo nadvs« zadovoljen. Govoril je o razvoju komunalnega sistema pri nas in v bodočnosti metliške komune. Dejal je, da je razvoj in obstoj komune odvisen od prebivalcev samih, vendar zaradi gospodarskega razvoja in pa dejstva, da je Bela krajina zaključena geografska celota v Beli krajini skoraj da ne moreta obstajati dve občini.
Predsednik OLO Niko Belopaviovič je rekel, da ne moremo nekaterih služb, kakor so promet, komunalne dejavnosti, elektrifikacija in ostalo obravnavati ločeno. Zato bo potrebno, ker tako narekuje gospodarski razvoj, da se obe občini v Beli krajini združita. Preden pride do združitve, je potrebno vso stvar tehtno oremisliti in pripraviti
Ob koncu so delegati izvolili nov 21-članski plenum in dva delegata za kongres SZDL Slovenije.
Janez Dragog
!
Marsikaj novega
• DELOVNI KOLEKTIV ZDRAVSTVENEGA ZAVODA: POSLEJ SAMOUP-RAVLJAVEC!
2. Povsem novo vlogo bo imel po novih predpisih delovni kolektiv. Ta bo postal iz pasivnega izvrševalca strokovnih to upravnih nalog v zavodu — samoupravljavec zavoda in bo volil upravni odbor. Delovni kolektiv bo močno zainteresiran na uspehu dela zavoda, na gospodarjenju, na kvaliteti dela, na sklepanju pogodb zavoda, na cenah storitev in podobno, ker bo od vsega tega odvisen osebni dohodek članov kolektiva.
Vodstvo zavoda (svet zavoda, upravni odbor) bo moralo, preden bo dokončno odločilo, dobiti od delovnega kolektiva njegovo mnenje o vseh stvareh, ki imajo pomen za ves kolektiv (pravila^ pravilnik o delovnih razmerjih in osebnih dohodkih itd.). Člani delovnega kolektiva bodo lahko dajali vodstvu predloge za zboljšanje dela in organizacije dela v zavodu in bodo upravičeni tudi zahtevati pojasnila, kaj j« vodstvo zavoda na take predloge sklenilo.
Zdravstveni delavci bodo imeli še nekatere posebne pravice in seveda tudi dolžnosti v zavodu. Pri strokovnem delil bodo samostojni in neodvisni, za svoje delo odgovarjajo zavodu in njegovim organom, njihovo delo je podvrženo posebnemu strokovnemu nadzorstvu, vežejo jih načela etike zdravstvenega osebja in poklicna tajnost, zavezani so strokovno izpopolnjevati se ter prenašati svoje izkušnje na druge; vsakomur morajo nuditi prvo pomoč. Vodstvo zavoda ne bo smelo ovirati zdravstvenih delavcev in drugih članov delovnega kolektiva v njihovi volji po višji usposobljenosti.
• NOV ODNOS DO ZDRAVSTVENIH DELAVCEV
3. Zdravstveni delavci bodo spremenili svoj status v tem smislu, da ne bodo več obravnavani kot ostali javni uslužbenci, ampak bodo veljali zanje posebni predpisi o delovnih
razmerjih. Njihovo delovno razmerje bo slonelo na pogodbi z zdravstvenim zavodom, osebni dohodek pa bo odvisen od njihove izobrazbe, delovnega mesta, kvalitete in obsega dela in na mestih, kjer se da učinek dela meriti, tudi od učinka dela. Minimalni osebni dohodek jim bo določen z zveznimi predpisi, ostali dohodki pa bodo odvisni od uspeha dela zavoda S 'pravilnikom o delovnih razmerjih in o osebnih dohodkih, ki bo sprejet po podobnem postopku kot tarifni pravilnik v podjetjih, bo določen način in višina nagrajevanja zdravstvenih delavcev.
Kaj več o zdravstvenih delavcih danes še ni mogoče reći, ker'je to temeljna zvezna zakonodaja in je napovedanih veliko izvršilnih predp.sov, ki bodo dokončno uredili statua« delovna razmerja, pravice in dolžnosti zdravstvenih delavcev.
• SAMOSTOJNOST V FINANCAH
■ • V -    > ,
4. Glede finansiranja zdravstvenih storitev določa zvezni zakon popolno samostojnost zdravstvenih zavodov (kurativnih in preventivnih). Za svoje storitve bodo zdravstveni zavodi prejemali plačila, kot jih bodo dogovorili s plačniki, bodisi v obliki pavšala ali po Individualnih cenah. Plačniki zdravstvenih storitev bodo predvsem fondi zdravstvenega zavarovanja (socialno zavarovanje) politično teritorialne enotam gospodarske In druge organizacije. Od ostvarjenega celotnega dohodka zdravstvenega zavoda se bodo izločili najprej materialni strošk, in amortizacija, ostanek pa se kot dohodek (čisti) razporedi na osebne dohodke In na fonde, .kot Jih imajo gospodarske organizacije (fond osnovnih sredstev, fond obratnih sredstev, rezervni fond in fond skupne porabe).
• V ROKAH OBČINE: VSA SKRB ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO DRŽAVLJANOV
5. Po novih predpisih je zaupana občini vsa skrb m zdravstveno varstvo državljanov. Občina bo morala poskrbeti ne samo za osnovno zdravstveno varstvo državljanov, ampak za vse vrste zdravstvene pomoči, zlasti za splošno In specialno zdravstveno pomoč, za pomoč na bolnikovem domu, za zdravljenje v bolnici, za zobozdravstveno pomoč, za celotno zdravstveno varstvo žena. otrok |n mladine, za celotno preventivno zdravstveno varstvo in preprečevanje nalezljivih bolezni (nadzor živil, pitne vode. bacilonoscev. asana-cije. higiena na javnih krajih), za prevoz bolnikov, za preskrbo z zdravili, za organizacijo mrliškopregledniške služb*
od Skratka, vsa skrb za zdrave ljudi In za preventivii« varstvo v komunalni skupnosti ie v rokah občine.
(Konec prihodnjič)
2.
Začela se je kalvarija našega življenja na Rabu. Mnogi Izmed tisočev internirancev so za vedno ostali tam. Niso slutili, kako se bo usoda neusmiljeno poigrala z njihovim življenjem.
V tisti julijski vročini nihče ni mislil na mrzlo zimo. Bili «mo trdno prepričani, da bomo le nekaj tednov, morda mesecev, pa bo konec vojne in se bomo vrnili. Pa smo se bridko vračunali. Čeprav so nam v taborišču dan za dnem zatrjevali, da pojdemo kmalu domov, smo se bili njihovih tolažb že navadili in so zgubile za nas vsak pomen.
Kljub domotožju in skrbi za dom in družino smo se nekako le udaliv usodo. Bila je silna vročina, taborišče na odprtem prostoru na njivi, brez vsake sence, nikjer nobenega drevesa, le stražni stolpi so štrleli v zrak, iz njih pa je včasih odjeknil klic stražarjev in odmeval od nizkih gričev okrog taborišča. Le proti morju je bila ozka zaseka, na kateri so samevale borne njivice.
Taborišče, pripravljeno za 14.000 ljudi, so sprva tvorih samo vojaški šotori; bilo jih je okrog tisoč, zato so ga morali podaljševati z lesenimi barakami, ki so bile vsekakor nekoliko boljše kakor navadni šotori. Najhuje je bilo v šotorih deževne jesenske in zimske dni in kadar je pihala burja. Dokler je imel človek v sebi še kaj rezervnih moči z doma, je še šlo, ko pa je telo zaradi lakote shiralo, ni bilo več tako odporno. Za zdravega človeka in za naše pojme tisto sploh ni bil mraz ali zima, toda za izčrpane in sestradane ljudi je bilo dovolj in mrsikateri je omagal.
Bili smo stlačeni v šotore, le s pestjo stare, že skoraj zmlete slame pod sabo. Slamo so kot neuporabno privlekli iz raznih vojašnic, bila je polna uši in bolh. Pokrivali smo se s starimi, strganimi vojaškimi odejami, marsikateri ni bil niti zadostno oblečen, saj so nas pobrali poleti, ko je bil vsalk le lahno oblečen. Lakota, mraz, burja in golazen so izčrpali naše ljudi in začeli so umirati.
Toda najhujše je bilo v poletnem času,' ko nam niso privoščili niti pitne vode. Od neznanske žeje smo kakor omotični tavali po žgočem soncu.
, Nemara najhujše, kar nam je ubijalo pogum in smisel za življenje, je bilo to, da več mesecev, vse do konca oktobra ali začetka novembra, nismo imeli nobenega stika z ostalim svetom, bili smo kot brodolomci na kakem zapuščenem otoku; nikjer nobene pisane slovenske besede, ne radia, ne časopisov ... ne knjig... ne novic od doma; sploh nismo vedeli, ali dom še stoji, kaj je z družino,, je še živa ali ne.
Vse to nam je ubilo slednjo voljo in smisel za življenje, duševno strti in telesno izčrpani smo videli pred seboj le grob. Opustili smo slednje upanje, da bi še kdaj videli svoj dom, domače, starše, ženo in otroke; polaščal se nas je obup. Mnogi so se vdali usodi, pozno v noč je bilo slišati obupne molitve.
Nekateri z bolj trdo kožo smo škripali z zobmi in v duhu mleli okupatorja, prepričani, da bo doživel poraz in zlom, in nam je bila edina skrb in misel, ki je izzorela v neizprosno željo: živeti, vztrajati, ne se vdajati obupu.
Vsi, ki smo vedeli za okupatorjeve načrte, smo bili prepričani, da nas ne more rešiti ne molitev, ne škripanje z zobmi, rešeni bomo le, kadar bo zlomljena moč okupatorja.
Ze pred leti, ko je kljukasti križ začel svoj prvi pohod na Avstrijo, je Hitler v svoji knjigi »Hitler govori« zapisal, »da je to golazen treba z vsemi silami zatreti«, namreč Slovence. Ko sem to knjigo bral, sem videl, koliko nam bije ura. Musso-lini pa je v svojem govoru pred armadnim zborom v Gorici 31. julija 1942 izjavil o nas Slovencih: »To ljudstvo nas ne bo nikoli ljubilo, torej popolna izpraznitev pokrajine. Kamor boste prišli, spravite izpod nog vse prebivalstvo, naj vam ne bo mar trpljenje prebivalstva. V polni .meri je. treba uporabiti vso okrutnost. — Če bo treba, bomo tudi rablji.. .*
2. avgusta 1942 so se na sestanku v Kočevju, ki ga je imel general Robotti s svojimi podrejenimi komandanti iz Ljubljanske pokrajine, podrobno pogovorili o tem. Robotti je rekel: »Nastaja novo obdobje, ki naj pokaže ljudem, da smo Italijani pogumni možje!- No, njihov pogum nam je dobro znan, najbolj pa našim ženam in dekletom, ko so jih z bur-klami ali pa z vilami nagnale, ko so se hlinili okrog njih.
Svojo moč so lahko znašali le nad ubogimi interniranci, prestradanimi okostnjaki v taborišču, obdanem z bodečo žico, nad ujetimi partizani pa nad starši in otroki.
V zasmeh svoji tako poveličevani dvatisočletni kulturi so nam delili v taborišču nekak časopis, pisan v popačeni slovenščini, namenjen otrokom, nekako slikanico za učenje v prvem razredu ljudske šole. Razumljivo, da nam s tem ni bilo nič pomagano, le srd do njih se nam je še povečal.
Po sporazumu s civilnimi oblastmi in z višjim klerom so v jeseni 1942 začeli v taborišču paberkovati za odpust v domovino pod pogojem, da izpuščeni doma vstopijo v enote domobranskih križarjev. Marsikdo je z upanjem, da si reši goio življenje, pristal na te pogoje, a v srcu je mislil drugače, stiskal je pesti, češ: »Da le pridem v svobodo vam bom že dal čutiti svojo pest!« Seveda so vse prošnje in predloge pre-rešetali dcma na odločilnih mestih in jih večina zavrnili. Tako je raja v taborišču životarila dalje.
Ze meseca julija, ko se je začelo napolnjevati taborišče, so za nas napravili tudi dovolj prostorno pokopališče na nasprotni strani griča. Ob morju so obzidali s kamenjem veliko njivo, pripravljeno, da sprejme -vase vso to veliko množico trpinov.
Kmalu je sprejela prve stanovalce v svoje hladnookrilje. Ko so nastopili hladni pozni jesenski dnevi in je bilo vedno več mrličev, je v taborišču v eni izmed barak okupator uredil delavnico za izdelavo krst. Preprosta delavnica, žaga. bradva, kladivo, en oblic, nekaj žebljev In krsta iz surovin desk je bila kmalu narejena. To" delo so opravljali sprva najeti delavci, ko pa je bila sila velika, ker je smrt kosila na levo in desno so morali pomagati tudi interniranci.
UČIMO SE NA IZKUŠNJAH NOB
upoštevajmo pa tudi nove dosežke znanosti — Obračun dveh let dela organizacije Združenja
rezervnih oficirjev in podoficirjev novomeškega okraja
V nedeljo, 22. januarja, so se v Novem mestu zbrali delegati za občni zbor okrajnega odbora Združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev. Razen delegatov se je zbora udeležilo in je sodelovalo v razpravi več gostov1: podpredsednik glavnega odbora ZROP LRS generalmajor Jaka Avšič, predsednik okrajnega ljudskega odbora Novo mesto Niko Belo-pavlovič, predsednik okrajnega odbora SZDL Viktor Zupančič in drugi. Občnega zbora se je udeležilo 68 delegatov od skupno 76. Poročilo o dosedanjem dvoletnem delu okrajnega odbora ZROP je podal dosedanji predsednik Vinko Vitkovič.
Poročilo ugotavlja, da je 91 odstotkov rezervnih oficirjev in podoficirje-' včlanjenih v ZROP. V okraju i a okoli 50 osnovnih organizacij. Niti en občinski odbor ZROP nima svojih prostorov, dotacije pa so dobivali malenkostne (od 20.000 do 85.000 din), dva občinska odbora ZROP (Metlika in Sevnica) pa celo nič. Okrajni odbor ZROP je organiziral 258 predavani. 27 seminarjev in izvedel tekmovanje v streljanju. Razen velikih uspehov, ki jih je organizacija dosegla pri svojem delu in pri vzgoji članstva pa so bile seveda tudi pomanjkljivosti Nekateri odbori so bili kot celota ne-delavni — delala sta le predsednik in tajnik. Pri drugih je bila šibka točka izvajanje strokovnega programa. Spet nekje so sicer delali, poročil o delu pa okrajnemu odboru ZROP niso dostavljali itd.
V -zadnjih dveh letih je bilo odlikovanih za delo pri iz-venarmadni vzgoji 19 rezervnih oficirjev in podoficirjev.. Med občinami je pokazala za organizacijo ZROP največ razumevanja občina Videm-Krško, ki je dala organizaciji največjo finančno in ostalo podporo, zato je ta občinska organizacija med najboljšimi v okraju.
V razpravi je sodelovalo več delegatov in gostov, ki so govorili o vseh problemih organizacije. Podpredsednik GO ZROP generalmajor Jaka Avšič je govoril največ o vzgoji rezervnih ofocirjev in podoficirjev ter med ostalim poudaril, da naj bi starejši rezervni oficirji Drenašali izkušnje iz minule, vojne na mlajše oficirje, ki so prišli iz šol po vojni. Dalje je poudaril, da je treba pri vzgoji rezervnih oficirjev upoštevati ne samo izkušnje iz NOB, temveč te izkušnje prilagaja-
ti napredku znanosti, tehnike novim izumom, skratka vsemu, kar prispeva modema znanost za vojskovanje. »Seveda.- je poudaril tovariš Avšič. »se mi ne pripravljamo na napad. Najbolj srečni bi bili. ko bi prišlo čimprej do razorožitve, vendar moramo biti pripravljeni, da bomo. če bo treba, sposobni braniti našo svobodo.- Strokovna predavanja za člane ZROP naj bodo taka. da bodo poslušalce zainteresirala. Zato naj bi se posluževali filmov, eDidiaskopov in različnih drugih modernih ter priročnih učil. Seveda pa je najbolje izpeljati določene vaje kar na terenu.
Predsednik OLO Niko Be-lopavlovič je poudaril predvsem, da predstavljajo rezervni oficirji in pedoficirji oomembno politično, kulturno in gospodarsko silo v okra-iu Dalje i« so\-oril o povečani materialni skrbi in o da ianjih oriznanja udeležencem NOB, tistim, ki so podpirali NOB, materam padlih borcev; o različnih oblikah šolanja, ki so na razpolago odraslim, tudi udeležencem NOB, in o usposabljanju vseh ljudi, tudi vojnih invalidov, za delo. Tovariš Belonavlovič je nato seznanil prisotne z glavnimi značilnostmi petletnega plana 1961—1965 in pozval vse rezervne oficirje in podoficirje ter bivše borce, naj po svojih močeh prispevajo k uresničevanju tega plana.
V nadaljevanju so delegati in gostje razpravljali še o več problemih. n= katere naletijo organizaciip ZROP pri vsakdanjem delu. Poudarili so. da mora biti prav točnost čednost rezervnih oficirjev in podoficirjev, kar pa žal danes
še v precej primerih ni, saj se predavanja in sestanki začno večkrat z zamudo. Ugo tovili so, da bi bilo vendar že treba opisati vsaj bolj pomembne dogodke iz NOB — prav opisovalci pa bi o njih na predavanjih lahko seznanjali z njimi tudi člane ZROP in mladino — hkrati pa bi lahko ugotavljali in analizirali vse slabosti in uspehe teh borb in vzroke zanje. Člani so zelo kritizirali odnos političnih in ostalih vodstev do organizacije ZROP. ker ne dajejo organizaciji dovolj podpore., predvsem -materialne. Tudi prostore naj bi dobili vsaj občinski odbori ZROP. Dalje so govorili o sodelovanju na proslavah ob 20-letnici vstaje, sodelovanju z ostalimi organizacijami, vzgoji mladine, disciplini članov itd.
Izvolili so nov 25-članski upravni odbor Okrajnega odbora ZROP in 3-člansko revizijsko komisijo. Predsednik novega odbora je Milan Sene-tavc, sekretar pa Rihard Romih.
Za prostore ne bomo več prosili!
Občinska konferenca mladine v Novem mestu je ugotovila vse večjo aktivnost mladih, ki se hočejo na vsak način z delom uveljaviti v družbenem upravljanju — Vzgoja mladine je naloga vse družbe, ne fe mladinskih organizacij! — Pestro delo mladinskega kluba — »Prostore smo pripravljeni tudi sami postaviti!«
Odlično pripravljena nedeljska konferenca delegatov LMS iz novomeške občine je potrdila kako pomemben činitelj v gradnji socialistične družbe in izpolnjevanju gospodarskih nalog je postala naša mladina. V preteklem letrj je bilo v organih upravljanja že 16 odstotkov mladincev in mladink. Naša naloga je, je poudaril tovariš Lado Saje, da mladino v %e večji meri vključimo v organe družbenega upravljanja. Prazni so izgovori, da mladina nima izkušenj, saj se je pokazalo, ::ako uspešno so prav mladinci izpolnili naloge, ki so jim bile zaupane. Več nalog ko bodo dobili, bolj bodo izkušeni!
Vzgoja mladine pa ni samo naloga mladinske organizacije, ampak v veliki meri stvar kolektiva, sindikata, profesorjev, vodstva zadrug Ipd., skratka ljudi, s katerimi je mladinec ali mladinka v stalnem stiku.
Sekretar komiteja toviriš Franc Sladic je poročal o akcijah ln organizacijskem delu mladine v občini: zvezne, republiške ln lokalne brigade, komunalna dela, zlet bratstva, mladinski klubi, štatela mla-
Zaključili so dva seminarja
Seminarja za vodstva sekcij mladih zadružnikov oz. vodstev klubov mladih proizvajalcev v gospodarskih organizacijah sta med mladino vzbudila precejšnje zanimanje. To nam zgovorno kažejo tudi številke, ki govore, da se je v dijaškem domu v smihe ki prvega udeležilo 14, drugega pa 27 slušateljev. Seminar je dal odgovor na številna vprašanja, ki jih srečujemo v praksi, praktičen odgovor pa dobijo mladinci v samem podjetju, kjer bodo delali v tej važni veji mladinske organizacije. Pred organizatorji je naloga spremljati še nadalje delo teh mladincev, kajti le s sistematičnim delom bo dosežen zaželeni efekt. SEMINARJA STA ZGOVOKEN DOKAZ, DA SE MORA MLADIM LJUDEM NUD ITI MOŽNOST IZOBRAŽEVANJA. KAJTI NA TA NAČIN BO UČINEK NJIHOVEGA DELA VEČJI TN SAMI BODO IMELI VEČJE ZADOVOLJSTVO, KO BODO VrDELI BOLJŠE REZULTATE SVOJEGA TRUDA. MLADINI MORAMO NEKAJ NUDITI. POTEM LAHKO TUDI ZAHTEVAMO OD NJE...
dosti, politična šola in še ln še.
Številni diskutanti so nato opisali posamezne probleme aktivov po podjetjih, na vasi in v šulah. Odkrito so grajali nerazumevanje posameznikov za težave mladine in pohvalili pomoč tistih, ki se zavedajo, da je mladina bodoči u-pravljavec podjetij in zainteresirani sodelavec pri izboljšanju življenjskih pogojev.
Mladinski klub je našel možnosti sodelovanja s taborniki in z Literarnim klubom. Z Društvom prijateljev mladine, -ki mu naj bi bila skrb za mladino tudi izven novoletnega sprevoda deđjja Mraza-, pa zaradi nerazumevanja tovarišev pri DPM niso uspeli navezati stikov.
Precej težav je bilo pri organiziranju družbenega življenja plesni odbor pa je stvari končno z vodstvi šol je ugodno rešil.
Problem je znova pokazal pomanjkljivost, ki Je v Novem mestu kljub skoraj desetletnemu fra-zarjenju nismo uspeli rešiti: mladina še danes nima ustreznih prostorov za družabno življenje, za sestanke, predavanja hi diuge oblike udejstvovanja. SoDa Mladinskega kluba postaja že pretesna, pa je klub komaj začel dobro delati! Zato so delegati s ploskanjem pozdravili predlog predstavnika taborniške organizacije, da naj se reševanja tega problema skupno lotijo vsa društva, ki vključujejo mladino. Sklenili w> *e letos pričeti z gradnjo Mladinskega centra v Novem mestu. Za življenjski prostor ne bodo vec prosjačili okrog gluhih ušes — sklenili so si sami zgraditi primerno streho!
Konferenca je Izvolila nov občinski komite ln delegate za okrajno konferenco. Kratek oogled ra obe kandidatni listi je povedal, da si predstavniki študentske mladine še vedno niso utrli poti v občinski komite. Ta pomanjkljivost se prav gotovo kaže tudi v delu študentskega aktiva, 6aj edino iz te skupine, ki ima tudi vrsto problemov,
Predavanje v Kostanjevici
.s;a kulturni praznik slovenskega naroda, 8. februarja, bo v Kostanjevici predavanje pod naslovom »Kulturni pomen Kostanjevice v preteklosti in prihodnosti«. Predavala bosta prof. dr. Emilijan CEVC in umetnostni zgodovinar Drago KOMELJ. Predavanje bodo spremljali barvni diafilmi, na koncu pa bo občinstvu prvič predvajan film »Vlaki vozijo mimo-, za katerega je bilo nekaj kadrov posnetih tudi v Kostanjevici. Vstopnine ne bo. Prebivalstvo vabimo k številni udeležbi.
ni bilo nobenega diskutanta.
Sklopi, ki jih je Konferenca sprejela, bodo okrepili organizacijo v komuni in ji dali tako vsebino, da bo še uspešneje vzgajala svoje člane v zavedne državi lane in borce za mir. m.
Lovska sreča
Člani lovske družine iz Mo-kric so pred dnevi'organizirali pohod na divje prašiče. V gozdu nad Ponikvami so psi zasledili več ščetinarjev, ki so se umikali proti lovski zasedi. Srečni strelec Jože Kalin, gostilničar iz Bregane, je z enim strelom ubil kar dve »muhi«. Ugotovili so namreč, da je strel hkrati podrl 60 kg težkega samca in samico, ki je tehtala 50 kg. Srečnemu ■ lovcu čestitamo!
-ek
Mladi v Sevnici
Občinsko vodstvo LMS v Sevnici se je prejšnji teden.sestalo na svoji prvi seji, na kateri so konstituirali nov sekretariat in volili vodstvo komiteja. Razen tega so pregledali sklepe občinske konference, jih izpopolnili in jih pripravili za praktično realizacijo. Odločili bo s« da se bo njihovo delo v bodoče odvijalo v komisijah, kot so: komisija za idejno-vzgojno delo in izobraževanje, za društveno dejavnost, družbeno in delavsko upravljanje, organizacijsko-ka-drovska vprašanja, tisk in propagando ter za delovne akcije.
Za predsednico so izvolili Dragico Volčanšek, Stanka Vov-ka za sekretarja in Danico Do-linšek za blagajničarko.
Sd.
Večerna mladinska politična šola je končala delo
Trimesečna večerna mladinska politična šola. v Novem mestu je pred dnevi končala delo. Po za-ljučenem ciklusu predavanj je znanje tečajnikov ocenjevala posebna komisija, ki jo je vodila tov. Ema Muserjeva. Komisija je z znanjem slušateljev bila zelo zadovoljna ln je tako 20 slušateljev z uspehom absolviralo šolo. Mladinci bodo pridobljeno znanje s pridom uporabili pri delu v mladinski organizaciji, seveda bo pa precej koristilo tudi njihovi ekonomsko-družbeni razgledanosti. Slušatelji so po končanih predavanjih Izrazili željo, da bi se večkrat sešli in bi diskutirali o raznih vprašanjih. To Jim bo vsekakor omogočil mladinski klub.
Uspel seminar v Metliki
Ob&nska ljudska univerza le v lanskem letu dosegla pomembne uspehe v izobraževanju ljuds. Po. leg različnih seminarjev je imela čez 70 predavanj z vseh področij. Ta predtvanja Je poslušalo C.500 ljudi. ZJpravnika ljudske univerze tov. Ivana ZELETA smo povprašali, kako je uspel seminar ki so ga organizirali prejšnji teden:
— ZClo dobro naravnost odlično! To Je bili seminar za delavske svete, upravne odbore in sindikalna vodstva. Program Je bit obsežen — 8 predavanj v dveh dneh. Naj navedem samb nekaj tem: o delavskem ln družbenem samoupravljanju, o delitvi dohodka, o kadrovski politiki v podjetju, o vloga sindikatov, o peffletnem planu. Udeleženci, ki jih je bilo 53, so v zaključnem razgovoru izrazili posebno zadovoljstvo s programom in predavanji. Rekli so, da Jim Je WJL tak seminar vsekakor potreben Samo prej bi moral biti. Nekatera od predavani ki so bila na seminarju, bodo imeM za lelovne kolektive.
— In novi načrti?
— Teh je veliko. Najprej seminar za politična vodstva, za šolske odbore za zadružne svete itd. Več ciklusov predavanj iz zdravstva, kmetijstva, šdlstva imamo v programu.
Ljudska univerza v Metliki Je uspešno začela z delom že v začetku leta in bo do kanca sezone obsežni program, ki si ga je zastavila, izpolnila.
OD 19. DECEMBRA 1960 DO 31. JANUARJA 1961
2001 nov naročnik
196 novih naročnikov so nam poslali pismonoše in vodstva nekaterih organizacij in društev v zadnjem tednu, tako da se je skupna številka vseh novih naročnikov v zadnjih 6 tednih povzpela že na 2.001: Največ novih naročnikov je prišlo v minulem tednu iz občine Brežice, Sevnica, Videm-Krško in Novo mesto, pregled za vse občine pa nam pove, da so novi naročniki iz tehle področij:
občina BREŽICE   . .		361	novih	naročnikov
občina SEVNICA   . .		252	novih	naročnikov
občina SENOVO    . .		99	novih	naročnikov
občina VIDEM-KRSKO		342	novih	naročnikov
občina ČRNOMELJ .		121	novih	naročnikov
občina METLIKA  . .		35	novih	naročnikov
občina NOVO MESTO		447	novih	naročnikov
občina TREBNJE   . .		161	novih	naročnikov
občina ŽUŽEMBERK .		52	novih	naročnikov
Razne pošte v LRS in FLRJ		98	novih	naročnikov
		33	novih	naročnikov
Zbiranje novih naročnikov se nadaljuje. Pismonoše in druge sodelavce prosimo, da nam čimprej pošljejo naročilnice za nove naročnike, da bodo deležni začetka nove slikanice in romana, ki smo ga začeli objavljati danes! Vodstva SVOBOD in prosvetnih društev prosimo za sodelovanje v zbiranju novih naročnikov!
UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA
»Anno Domini MDLXXXV. V imenu Boga Očeta, Sina in svetega Duha! Te dni sem jaz, Jošt Tolmajnar, po božji milosti :n po milosti visokorodnega gospoda, gospoda Ruprehta, škofa brižinskega, grofa v Palaciji..., grajski pisar ravno tu na Visokem, sklenil, da si snubim čislano devico za ženo in za zakon, sklenjen po zapoved-bah naše svetle matere katoliške cerkve. Sklenil sem, da zapišem, kar se je mojemu življenju pripetilo v tistih časih. Bogu naj je v počaščenje in meni v tolažbo na stara leta. Kar je zapisano, ostane, beseda sama pa odleti kakor ptica, ki je danes na grajski strehi, jutri pa bog ve kje tam doli, kjer je turški sultan hud gospodar svojim podložnikom.
Osedlal bom konja in v Dobje pojezdim. Tam živi devica, ki se je prikupila mojemu srcu. Naj pride pod streho moje hiše, da bo v veselje duši moji.
Bogu bodi čast, da mi je dodelil zdravo roko in čisto pamet, da mi je dal hoditi po potih, njemu povšečnih.
To, kar je bilo zapisano, služi mu naj v slavo, ker slabega ni vmes in ne greha. Tisti, ki je to zapisal, bil je Jošt Tolmaj-ner, hlapec gospoda svojega«
V tistih časih je stala sredi Poljanske doline samotna kmetija. V bližini je vrela Šora mimo med travniki in njivami. Na obeh straneh so stali — po hribovju še mogočni gozdje, katere je sedaj že davno sekira iztrebila. To, kar rase danes, s tedanjimi gozdi se niti primerjati ne da. Z zelenega Blegaša je prihajal volk, medved je
drgnil svojo kosmato kožo ob stare hraste, in vitke košute so kakor puščice švigale po gosti šumi.'V tej divji samoti je stala torej kmetska hiša, zložena od velikih hlodov in pokrita s slamo, kakor se vidi še dandanes časih v Loškem pogorju.
Ko se pričenja naša povest, tesala sta pred hišo hlapca smrekov tram, ki naj bi se porabil nekje v gospodarstvu.
Sonce je obsevalo vso dolino in tu in tam je sapa zavela, da se je zibalo rumeno žito, ki je v klasju stalo po njivah. ,
»2e spet je ta vrag tu!« izpregovoril je hlapec Peter in z roko pokazal proti polju. Tovariš je obrnil pogled na mesto, kamor je pokazal. Ondi pod holmom je mirno in ponosno stopil iz bukovja na plan velikanski jelen in mogočno rogovje se mu je dvigalo nad glavo kakor košata veja. Obstal je pri rumeni pšenici, ozrl se ponosno sem ter tja, potem položil rogovje po hrbtu in po bliskovito šinil med bogatim žitom proti vodi. Hipno je bil na drugi strani, kjer je izginili v zelenem logu.
»Ravno po naši pšenici ti primezga vsak dan ta hudir!«
»Tam pri vodi bi ga čakal,« zajezi se hlapec Miha, »za grmom bi ga lahko počakal in sulico mu zasadil v vamp, da bi nikdar več ne tlačil rumenega žita!«
»Kaj ti pomaga,« odgovori Peter,, »pridejo loški biriči in pretepo te na klopi ali te pa še izpostavijo na odru, da se boš sramoval, kakor bi bil umoril rodno mater!«
»Teh loških biričev in hudičev je pa res preveč! Glej ga, tu zopet jezdari eden! Pravijo, ko nova vera v moč pride, da bo bolje!«
»Kaj bo bolje!« zasmeje se Peter. »Loški škof ne bo nikdar kruha stradal, in vsak jelen bo njegov v naših gozdih, naj je papež v Rimu ali pa Knafelj naš gospodar.«
»Tu je loški pisar, ki nas pri desetini
odira in povsod.«
-Ko bi bila noč, zadegal bi mu že kamen v trebuh, sedaj je pa čas, da sname*
klubuk z glave! Da bi imeli dober dan, gospod Jošt!«
In Peter se je topi! od same ponižnosti.
Snela sta oba klobuke z glav, pisar pa je ustavil konja ter skočil s sedla. Bil -je to mlad človek, oblečen nekako gosposko v žamet. Na kobuku mu je tičalo veliko belo pero, kar je nasprotovalo zapovedbam velikih deželnih stanov, ki so se bile tiste dni ravno izdale. Ali služabnik brižinskega škofa se je malo brigal za visoke deželne stanove in njih prepovedbe! Veselo se mu je zibalo okrog glave belo pero, in ob boku mu je tičal kratek meč, ne toliko v telesno varnost kakor v nepotreben lišp. Bil je bledega obraza in iz oči mu je gledala precejšnja ošabnost, ki je bila za grajskega pisarja na Visokem za tiste čase vsekako nekaj opravičena.
»Ali je oče Primož doma?« vprašal je hlapca.
Oba sta zajedno odgovorila: »Doma, gospod Jošt, doma v hiši!«
»Tu drži!« in Jošt Tolmajnar je vrgel povodce hlapcu Mihi v roke ter hitro odšel v leseno kočo.
»Ta ni prišel, da bi se pri vratih samo s cerkveno vodo prekrižal, ta ho odnesel Dobničanu nekaj renskih goldinarjev!«
»Če ne denarja, pa vsaj nekaj mernikov žita! Oj, da je noč, in jaz bi stal za tistim jesenom, ko bo gospod Jošt jezdaril mimo!«
Hišni gospodar Primož Dobničan je sedel takrat V nizki, zakajeni hiši. Druščino mu je delal star berač, Luka z Volče, ki je z veliko slastjo zajemal iz sklede pred sabo.
»Pavija se pravi tisti vasi« govoril je berač Luka neprestano, »in daleč tam na Laškem leži. Imenovali so nas .loncknehte' in v vrsto smo se postavili ter lahko rečem, da smo imeli sulice daljše od žrdi pri vozeh. In s temi smo bodli in stali kakor zid. Zapovedoval nam je gospod Pe-skara in neki hudič, neki Švicar, ga je sunil v rebra, da je potem moral umreti. Pa vendar smo jih potolkli, in še celo francoskega kralja smo jim ujeli! Res, tako je bilo!«
• »Ste ga li obesili na drevo potem?-vprašal je oče Primož radovedno.
-Obesili? Ali se kralji obešajo? Častili smo ga, kar smo ga mogli. In sam gospod Peskara je prišel in priklonil se mu je tako globoko, da se je skoraj z glavo dotaknil črne zemlje. Kralji se ne obešajo, oče Primož, četudi imajo vrat kakor vsi drugi ljudje, ki morajo umreti nekdaj!«
»To je pa čudno!« odgovoril je starec.
»V mladosti smo morili, no, sedaj pa skrbimo za dušo, da se je usmili naš preljubi gospod Jezus Kristus, ki je za nas vse na križu umrl!«
»Kdaj si prišel z lavretanske božje poti?«
»Pred štirimi tedni! Sedaj sem pa zopet na poti k svetemu Volniku na Parskem. Dober in močan svetnik je in proti ozeblinam rad pomaga!«
»Sem tudi že slišal nekaj o tem!« spregovori hišni gospodar. »No, pa sem prestar, da bi šel na tako dolg pot!«
(Nadaljevanje sledf)
Veliki pesnik in svobodomislec
Prešeren je bil prepričan in dosleden svobodo-mislec in nasprotnik metternichovskega ter sploh vsakega reakcionarnega fevdalnega absolutizma. Niti v enem svojem stihu in niti z eno prigodno pesmijo ni Prešeren nikoli dal absolutističnemu režimu in družbeni reakciji najmanjše politične koncesije. Nič mu ni bilo zoprnejše kakor konservativni slovenski in ilirski pesnikovalci s svojimi odami Avstriji, slaboumnemu cesarju Ferdinandu in njegovim ministrom. Ost njegovih pesmi in marsičesa, kar je objavljala Čbelica, je pri ljubljanskih mračnjakih zbujalo strah pred posledicami, kakršne je »na Francoskem povzročila Voltairova satira«
(Boris Ziherl: France Prešeren, pesnik in mislec)
S Talijo po okraju
Ran mojih bo spomin in tvoje hvale glasil Slovencem se prihodnje čase, ko mi na zgodnjem grobu mah porase, v njem zdanje bodo bolečine spale.
Prevzetne kakor ti, dekleta-zale,^.____
ko bodo slišale teh pesmi glase, a srca železne djale proč opaše, zvesto ljubezen bodo bolj spoštvale.
Vremena bodo Kranjcem se zjasnile, jim miljši zvezde kakor zdaj sijale, jim pesmi bolj sloveče se glasile:
vendar te bodo morebit ostale med njimi, ker njih poezije mile iz srca svoje so kali pognale.
(Nadaljevanje in konec),
Pozno ponoči smo prišli v Trebnje, kjer je ves ansambel našel prijeten dom v gostilnah pri Springerjevih in Germov-škovih.
V Suho krajino
Zadnjega novembra smo krenili na pot. Nekaj časa ob Temenici, ob znameniti avtomobilski cesti, pri Pljuski pa na levo v Malo vas, ob kraških globačah in obronkih tet pred-stražah kočevskih host. Ce je kaka pot na Dolenjskem lepa, je lepa od Pljuske do Žužemberka. Cesta se vije med njivami, ki so že utesnjene, kajti tod postaja zemlja dragocenejša, zaradi kraških tal bolj utesnjena med kamenje in zato bolj trmasta kakor drugod. Potem gre med gozdovi, med bujnimi smrekovimi nasadi, dokler se ne prevesi v dolino Krke, ob kateri se dviga starodavni Žužemberk.
Dvorana je bila pripravljena, za kar sta poskrbela tovariš Vute in tovarišica Mlakarjeva. Tehniki so kar hitro pripravili sceno, umetniški zbor pa je šel na ogled po Žužemberku. Bil je razkošno lep dan, poln značilne jesenske svetlobe. Krka je narasla in zato ni bilo mogoče videti prelepih slapov, grad pa smo si ogledali in bližnjo okolico tudi. Domačini so nam razložili svoje načrte, zakaj Žužemberk močno spreminja lice in gre s krepkimi koraki naprej. V gradu bo restavracija, muzejska zbirka, kraj sam je sredi največjega dela za vodovod. Toda vojni sledovi so še, še so podrte in po-žgane hiše. Nekdo se je spomnil Jurčiča in imenoval pripovedko o zakrpani Višnji gori in raztrganem Žužemberku. Takrat so Zužemberčani ugnali Višnjane, ki so jim poslali lončen pisker, da bi ga v Žužemberku zašili. Zužemberčani so ga vrnili z naročilom, naj ga obrnejo, potem, ga bodo pa že zašili. Vojska pa je Žužemberk preveč raztrgala, da bi se mogel tako hitro popraviti. Tudi sami ne zmorejo vsega, zato bo še naprej neobhodno potrebna pomoč vse družbe!
»Program prati' Bimbo i Mukica ...«
Ko smo stopali po ulicah Žužemberka, smo povsod videli velike plakate, ki so vabili na cirkuško predstavo. Ugotovili smo, da je bil za praznike še nekdo na krožni turneji, kajti dan kasneje smo videli take plakate tudi v ostalih krajih doline Krke. Napisi so bili kar interesantni. Takole se je bralo: »PAŽNJA, PAZNJA PROGRAM PRATI BIMBO I MUKICA! U Kinodvorani Žužemberk za 29«
Zanimal nas je odnos do takih »umetnikov«, pa smo sem in tja koga vprašali, kako je bilo, ko sta Bimbo in Mukica »gutala sijalice« itd. Povedali so, da so ljudje odhajali s »predstave«, da niso mogli prenesti celega sporeda itd. Prav, iz tega gotovo odseva narodovo duhovno zdravje. Zal nam je bilo samo to, da so ti prireditelji prav za praznike vdrli v Suho krajino s svojim Bimbom.
Po predstavi smo se hitro poslovili od lepega Žužemberka in njegovih prebivalcev, kajti ob osmih zvečer je bila predstava že v Dolejskih Toplicah. Pot je bila lepa, večer se je gostil v temo, ko smo drseli z avtobusom ob Krki.
Posluh za kulturni turizem
V  Dolenjskih  Toplicah smo
se najprej oglasili pri direktorju zdravilišča. Prijazno nas je sprejel, nam pripravil prenočišča, naročil strežnemu osebju, da so nam hitro postregli, po predstavi pa nam je omogočil kopanje, za kar so mu bili člani gledališča še posebej hvaležni.
Tovariš Drago Gregorc, ki se je z vsemi silami zavzel za prireditev, je že tudi vse poskrbel. Dvorana je bila lepo pripravljena in garderobe tople. Zvečer je izvajalce pozdravila polna dvorana in kakor povsod, je tudi tu bil na koncu lep pozdrav, združen z iskreno zahvalo za obisk. Tovarišica Teja Baje je po predstavi pripeljala v garderobo nekaj svojih sodelavcev, ki se trudijo na domačem odru z gledališkim delom.
Ker je bilo strežno osebje prejšnje dni zavoljo praznikov zelo zaposleno, so bila po pred-
stavi gostišča že zaprta, toda direkcija zdravilišča nam je omogočilo vso potrežbo tudi po predstavi. Vsi člani ansambla so ob odhodu potrdili, da so bili v Dolenjskih Toplicah zelo lepo sprejeti, da so se dobro počutili, kar priča, da imajo tamkaj posluh za kulturni turizem!
Na Bazo 20
V Toplicah smo dobili tov. Murna prijaznega varuha Baze 20 in Jelendola. ki nas je popeljal v nekdanji Glavni štab NOV in POS. Razkazal nam je vse objekte, ki še danes stojijo in so tudi skrbno vzdrževani. Igralce je še posebno zanimalo partizansko gledališče, ki je prav tako lepo ohranjeno. V Jelendolu smo si ogledali partizanske bolnišnice, kjer je nekoč delal pokojni dr. Lunaček in vrsta drugih zdravnikov. Vsako mesto ima nekaj posebnega in o vsem nam je znal tov. MURN zanimivo pripovedovati, saj je bil sam priča življenja in dogodkov na Bazi 20 in v Jelendolu domala ves čas NOB.
Prečuden cvet je v grapi črni
Ko smo hodili po gozdovih, ki so med vojno skrivali Bazo 20, partizanske bolnišnice in Glđv-ni štab NOV in POS, ko smo poslušali pripovedovanje tovariša Murna in mu sledili' po gozdnih poteh, smo nenadoma obstali. Pred nami je bila dolinica, porastla z visokimi drevesi. Bila je podobna običajni kraški globači, ki ima spodaj ravno dno. In na tem dnu, pod krošnjami visokih dreves, je prečudno lepo pokopališče — Jelendol. Grobovi so lepo oskrbovani in razmeščeni drug ob drugem, okoli grobišča pa je majhen obzidek.
Na svetu je mnogo pokopališč, bogatih in lepih, od piramid do velikanskih grobnic in mavzolejev, ki so delo izkušenih arhitektov in umetnikov, toda ta ima na sebi nekaj tako edinstvenega, da pusti globok, nepozaben vtis. Ko smo molče stali ob grobišču in so člani gledališča posipali po grobovih vse tiste številne nageljne, ki so jih
„Slovenski izseljenski koledar"-vsak ga bo vesel
Izseljenski koledar zae leto 1961. Pravzaprav bj mu upravičeno pripadal Se kak dodatni naziv   —   čitanka, almanah,
zbornik___       skratka pa: knjiga
vzorne vsebine, po tehnični plati pa sploh vzor za krasotno izdajo, kar naj bi naše družbe, ki tudi izdajajo koledarje, vsaj nekoliko vzele za zgled, saj so njihovi koledarji po papirju, opremi, reprodukcijah še precej revni, z Izseljenskim koledarjem za letos jih pa sploh ne moremo primerjati. Elegantna moderna vezava, krasen papir,
Pesnik gorjanskih srnjakov
Talko je »Lovec« v osmrtnici (1'9S2) imenovali pisartdlja Friderika Gagerna. Gagern je opisovalec Gorjancev tn živfljenja v njrjht vendar ga bolj mailo poznamo, ker Je pisal dela v nemščini.
Friderik Gagern se je rodil leta 1832 na gradu Mokrice. Gimnazijo je študiral v Celju, univerzo na Dunaju. Potem je živeti na Mokrlcah, lovni po Gorjancih, se literarno Izobraževal in spremljal dogajanje v svetu ter osem let ureje-val najstarejši avstrijski lovski časopis. Njegovo lastno literarno ustvarjanje je postajalo Intenzivno po prvi sveuovni vojni. Tedaj je nemirno potoval po Ev. rop'' >i Ameriki:, razmišljal 'o žrvljerju in iskal narav»n, nepo-pačen In pravično urejen svet. Utrujen in razočaran nad »kulturo in civilizacioo« se je ustavii v Geigenbergu na Nitjem Avstrijskem, kjer je jeseni 1947 umrl.
Gagem Je lopfaovalec severovzhodnega predela Gorjancev, krajev med dolnjo Krko, Savo in Bregano. Njegovi junaki so kmetje, gozdarji. lovci in plemiči — ljudje, ki žive v naravi in z na-ravo v patriarhalno urejenem sve. tu.
V romanu cesta je hotel pisatelj p.Mkazatl. kakšne spremembe je prnefEa graditev ceste v gozdove in Z3selke okoli Mokrlc, Bregane tn Stoidrage. v obmejni' krčmi se zbirajo tihotapci, prekupčevalci, divjj lovci in vsakovrstni ljudje z vseh vetrov, ki delalo pri novi cesti. Pretkana krčmarica ve vsem ustreči in zsc pridobiti tudi orožnike, ki verjamejo, da se tu okrog ne godi nič takega, kar b; bilo navzkriž s postavo. Res, vražja ženska je ta Hrovatička. a se na kraju le pokori za svoje sleparije. Pivce Je goi'jufala. moža varala, iz deklet nepravljala vlačuge In celo kri se drži njenih
rok. Novi tuji ljudje, ki jih je v te kraje .privedla cesta, so ji da-jćli prtloinost za vsa ta hudodelstva. V nasprotju s tem nečednim in zgrešenim življenjem je pisatelj opozoril na veličastno urejenost narave, lepoto gozdov in živali v njih.
Naslednja knjiga Ljudstvo pa izkazuje drugo komponento Ga-gernovega pisateljevanja. Gagern ni samo IdubitetlJ narave in lova, arrvik tudii ljubitelj malega človeka, katerega življenje je povsem spojeno z naravo. Gagern je v svojih delih zaščitnik »(ponižanih in raz.ialjen.iih«. Rad ima malega človeka in njegovo skromno živtenje, z občutkom prisluhne njegovim vsakodnevnim skrbem in težavam dn pa majhnim, drobnim . lepotam. Ta mali naravni človek je našemu pisatelju še posebno pri srcu kot nosilec tradicije in starega patriarhalnega življenja. Gagernu je praznično pri duši ob pogledu na snažno srajco iz grobe domače preje, ns cel sprevod ajudsfcva v takih oblačilih, ki te v sopartci poletnega dne pomika na ' sejem ali nn proščenje. Take množične sc.ne je znal mojstrsko opisati, vestnost opazovanja pa kaže na njegov etnografski čut. Z obeh vidikov (stilnega in etnografskega) je v <Jefju   Ljudstvo  klasično opisano
Gostovanje
v Vidmu-Krškem
f ■<»
Prosvetno društvo »Lojze Košak« iz Kostanjevice bo v petek, 3. februarja, ob 19.30 gostovalo v Vidmu-Krškem z Benellijevo poemo »Ljubezen kraljev«. Vabimo občinstvo k številni udeležbi.
žegnanje pri Mariji Bistriški in sejem v Jaški (Jastrebarsko).
Lovu je Gagern v svojih delih posvetil veliko pozornosti, najvei pa v treh knjigah lovskih spominov; Zalaz in srnjaki. Lovec in njegova senca. Zelena kron-iika.
Gagern ni brezdelen fevdalec, ki bi mu lov pomenili zabavo in izživljanje. Gagem je tenkočuten HJubiteBo slehernega utripa žive narave, je lovec — poet in lovec — filozof: » . .. lov je opazovanje, Hov Je razmišljanje, lov je odpo-čitek, lov je pr^akovanje, lov je hvaležnost.. . <
D. Z.
Jakceve grafike, v koledarskem delu, številne ' 'slike ljudi in krajev, številne fotoreportaže in barvne priloge. To je koledar, ki ga res brez skrbi vsa-kemu damo v. roko, tudi človeku na tujem, ki je lepih grafičnih izdelkov vajen. Izseljenska matica, ki koledar izdaja, posreduje našim rojakom v tujini res vsebinsko in tehnično dober koledar — čitanko, ki daleč presega okvir zgolj enega leta. Mislim, da zasluži zato. vso pohvalo, nas in naših rojakov.
Bogata pa ni le likovna in tiskarska oprema koledarja, bogata je tudi vsebina, ki sta jo uredili Zima Vrščaj in Mila Senk. Članki, razprave, lepo-slovje, reportaže — vse je ubrano in usmerjeno v to, da rojakom na tujem v čimbolj raznoliki podobi pokaže domovino, njen gpspodarski, kulturni  in  politični   razvoj, njene
VSTOPNICE za jutrišnji koncert Slovenskega okteta še lahko dobite pred pričetkom koncerta!
uspehe in dosežke, kakor prispevki rojakov-izseljencev prikazujejo nam njihovo življenje v novih domovinah danes in v preteklosti. Po teh člankih in fotografijah bo tudi ta koledar velikega pomena, ko se bo pisala zgodovina našega izseljen-stva in izseljencev.
Prav želeti je, da bi letošnji Slovenski izseljenski koledar našel pot tudi na knjižne police naših bralcev, saj sta prav Dolenjska in Bela krajina tako tesno povezana z našimi izseljenci po svetu. -in
..obili na gostovanju po raznih odrih našega okraja, in je nad nami v krošnjah dreves zavel veter, nas je vse globoko pre-sunila prelepa pesem o prečud-nem cvetu v črni grapi.
Prečuden cvet je v grapi črni... Pesem smo slišali in doživeli v krošnjah dreves, prisluhnili smo ji in sklonili svoje glave v spomin vseh tistih, ki so tamkaj našli svoj zadnji mir. Mrtvi borci za svobodo, ki so padli za srečnejšo prihodnost. Prečuden mir je v grapi črni in le kdaj pa kdaj ga prekine petje ptic in veter v krošnjah dreves...
Zbor Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja se je poslovil globoko presunjen in zagrnjen v molk . . .
V prelepo Belo krajino
Ko smo stopili v Dolenjskih Toplicah tistega dne v avtobus, smo bili namenjeni v Črnomelj, in to mimo Starih žag. Tako vsaj smo si zamislili spored bivanja naših gostov. Zal pa se nam je pot že takoj nad Toplicami tako zapletla, da smo Stare žage zgrešili in ubrali drugo pot. Nazaj nam ni več kazalo, zato smo se odločili, da bomo šli kar naprej. Pogovarjali smo se o dramatiku Ervinu Svlva-nusu, ki je napisal pretresljivo dramo o koncu Varšavskega Geta. Ko je celjsko gledališče gostovalo v Ljubljani, se je predstave udeležil tudi avtor. Vodili smo ga nato po naši državi in mu razkazovali to in ono. Bil je navdušen nad predstavo in nato še nad našo domovino, kar je ob povratku domov dokazal s tem, da je imel v nemškem radiu daljše predavanje o naši državi.
Tipična belokranjska pokrajina se je razgrinjala ob naši poti. Bele breze, steljniki, grički z vinogradi in zidanicami . . . Ze smo bili v Semiču, kjer gostovanja nismo predvidevali, čeprav je tamkaj zelo veliko oboževalcev gledališča.
Prehitro je bilo konec poti, zakaj zdelo se nam je, da smo kar naenkrat prišli v Črnomelj. Tu je bila predstava popoldne, vendar nam je ostalo še toliko časa, da smo si dodobra ogledali kraj Povzpeli smo se tudi na griček, kjer pripravljajo velikansko grobnico belokranjskih junakov. Mojster Jakob Savin-šek je prav tista dni postavljal velikanski relijef, ki prikazuje dogodke iz NOB. Celjani tega umetnika že poznajo po znamenitem spomeniku na Slandro-vem trgu v Celju. Spomenik stoji ravno nasproti gledališča. Nova stvaritev, ki bo stala nad Črnomljem, središčem svobodne Bele krajine in slovenskega partizanstva, je po svoji zasnovi nekaj izrednega. Verjetno bo to ena največjih jugoslovanskih skulptur te vrste in tako bo Bela krajina dobila umetnino, ki bo za vselej spominjala na eno najbolj razgibanih obdobij naše zgodovine. Grobnico bodo odkrili prav v letošnjem jubilejnem letu.
Ob temeljnem kamnu
Okoli tretje ure popoldne so se že začeli zbirati ljudje v veži Prosvetnega doma v Črnomlju. Tamkaj je bila napovedana pred predstavo prisrčna slovesnost. Člani celjskega gledališča so hoteli položiti k spominskemu kamnu svobodnega Slovenskega narodnega gledališča lovorov venec v spomin na tiste dni, ko so slovenski gledališčniki polagali temelje naši novi gledališki omiki. Ob spominskem kamnu je govoril upravnik SLG tov. Fedor Gradišnik, ki je poudaril, da je ansambel Slovenskega ljudskega gledališča prišel na gostovanje v Belo krajino ponosen, ker se zaveda, da se je prav v teh krajih porajalo novo slovensko gledališč«.
Pot gre h konca ..,
Po predstavi v Črnomlju smo se za kratek čas zadržali v prisrčnem razgovoru s tamkajšnjimi predstavniki. Potem smo se odpeljali v Metliko, kjer je bilo vse praznično pripravljeno. Metličani so pomagali, da je bil zaključek kar najbolj slovesen. Posebej sta se trudila pisatelj Jože Dular in ravnatelj Zele. Kmalu po sedmi uri se je pokazalo, da bo dvorana polna do zadnjega kotička. In res je bila. Metličani ne pomnijo, da bi kdaj na kaki gledališki prireditvi bilo toliko ljudi. In kako so sprejemali!
Po predstavi, so prišli predstavniki Metlike v belih narodnih nošah in se toplo zahvalili igralcem. Ravnatelj gledališča jim je ginjen odgovoril ih sa zahvalil za vso toplino, ki je ja bil ansambel deležen. Potem je govoril predsednik Komisije za gostovanja in prireditve pri OLO Novo mesto in poklonil vsakemu od nastopajočih najnovejšo knjigo Dolenjske založba roman »Izobčenec« like Vašte-tove. Ravnatelj Gradišnik se je zahvalil za darila in tople besede pisatelja Jožeta Dularja, nakar so šli vsi člani zbora na prijetno kramljanje s predstavniki Metlike. Pot je bila naporna, vsak dan po dve predstavi in vsaka v drugem kraju, vse to je igralce močno utrudilo. Kapljica pristne črnine se je v metliški kleti igralcem nadvse prilegla. Jože Likar je igralce sprejel z njemu lastno prijaznostjo in jim ob tej priložnosti razkazal tudi metliško klet. Zaključka sta se udeležila tudi oba podpredsednika OLO Novo mesto inž. Vilma Pirkovičcva in Ludvik Golob, z njima pa sta bila tudi tov. Ivanctič in tov. Novšak. Vsi navedeni tovariši so se nadrobno zanimali za po-fek gostovanja in uspehe, ki so jih gledališčniki dosegli.
Slovensko ljudsko gledališča je imelo v-novomeškem okraju, šestnajst predstav. Gledalo jih je več kot štiri tisoč prebivalcev. Številne pismene in ustna zahvale so najboljše potrdilo, da so ljudje željni gledališke umetnosti. Tesni stiki, ki smo jih na tej poti navezali so trden porok, da se bodo prebivalci Spodnjega Posavja, Dolenjske in Bele krajine še večkrat srečali s temi prisrčnimi gosti.
LADO SMREKAR
PRAZNIK VELIKE PESMI
Pod umetniškim vodstvom dr. Valensa Voduška no jutri, v petek 3. februarja, ob osmih zvečer gostoval v Domu JLA v Novem mestu pomlajeni SLOVENSKI OKTET, ki ga sestavljajo naslednji znani pevci: GAŠPER DERMOTA, JANEZ LIPUSCEK, MARIJ KOGOJ, BOZO GROŠELJ, TONE KOZLEVCAR, MARIJAN STEFANCIC, ANDREJ ŠTRUKELJ in DRAGIŠA OGNJANOVIČ.
Slovenski oktet bo dal v letošnjem jubilejnem   letu na
povabilo Komisije za prireditve in gostovanja pri OLO Novo mesto več koncertov po našem okraju, v Domu JLA pa bo prva tovrstna počastitev. '
Gre za izredno prireditev in čutimo dolžnost, da opozorimo nanjo. Slovenski oktet je s sporedom, ki ga bomo slišali jutri v Novem mestu, nastopal pred dobrim mesecem na Danskem, v Franciji in Zah. Nemčiji, kjer je v veliki dvorani Akademije za glasbr
v Berlinu dosegel še posebej izreden uspeh.
Ko mi je BOGDAN POGAČNIK, kulturni ataše Slovenskega okteta, pisal naslednje vrstice: »Prisrčne pozdrave iz Berlina, kjer je Slovenski oktet nocoj sijajno uspel!-« sem postal pozoren predvsem ob besedi »sijajno«, zakaj Pogačnik navadno skopari s to besedo, kadar pa jo zapiše — drži! Berlinsko časopisje naslednjega dne je to povsem potrdilo.
Kako je potekal tisti večer, ko je Slovenski oktet »sijajno uspel«? Po posameznih točkah je publika vzklikala: »Kom-men sie wieder!« Ploskanje ie naraščalo od točke do toč-končno pa je publika vstala in tolkla z nogami ter zahtevala še in še novih pe->miv Umetniki so dodajali in ioncert podaljšali za dobre tol ure, naslednjega dne pa so asniki prinesli poročila pod taslovi: »Osem mož, skoraj vot donski kozaki,« »Klicali «, da bi obudili v življenje ■elo kamne«, »Prasilni slo-anski zvok« itd.
Jutri bomo te umetnike po-lušali v Novem mestu in kasneje tudi v nekaterih drugih -rediščih okraja Novo mesto. Izreden kulturni dogodek, ki je posvečen obletnisi vstaje, bo obiskovalcem nudil velik umetniški užitek. Zato vabimo Prebivalstvo Novega mesta, la se koncerta v kar najvećem številu udeleži.
Lado Smrekar
KULTURN0PR0SVETNO DRUŠTVO »SLOVENSKI DOM - TRIGLAV«, KARLOVAC V HRVATSKEM DOMU,
vabi na
TRIGLAVSKI PLES
KARLOVAC 11. FEBRUARJA 1961
——j
v
Mladina, na sneg!
če bodo snežne razmere ugodne, bo v nedeljo v KRŠKEM »krajno pi^en-stvo v smučarskih tekih in skokih - Smuk in slalom na LISCI nad Sevnico
Novomeščani in športna napoved
Pogled na del tabornega prostora v Rabcu pod Labinom: sredi košatih lip, cipres in mogočnih hrastov (kako redko sosedstvo dreves le nekaj minut od morske obale!) — travnata jasa, vse i kakor v pravljici...
Letošnja zima s snegom ni preveč radodarna. Kot kaže, bodo imeli kar prav tisU, ki pravijo, da je Dolenjska spremenila podnebje, kajti zadnja leta pri nas sneg zelo redko vidimo in še takrat, ko zapade, ne ostane dolgo. Sonce in topli vetrovi z juga kmalu opravijo svoje.
Mladina, ki prav sedaj uživa zimsike semestralne počitnice, se je zelo razveselita snega. Ni ga bilo sicer veliko, toda, kar je — Je. Pionirji so izkoristili vsako najmanjšo strmino in uživali v zimskem veselju. Nekateri so tudi trenirali za bližnja tekmovanja v tekih, skokih dn v slalomu, tods pravega užitka ni bilo, ker Je bilo premalo snega. Poznate se je vsaka krtina in, če si le malo robil, si takoj prišel do zemlje. Tudi skakalnice se ob takem pomankanju snega težko dokončajo. Zbiranje snega in prinašanje na skakalnico ni hvaležen posel, posebno, če veš, da bo treba prihodnji dan vsa dela ponoviti. Sonce je neusmiljeno in nikomur ne prizanaša.
Najmlajši so zadnje dneve kljub pomankanju snega le uživali ne-kstj zimskega veselja. Teže je bilo s starejšimi, ki so bolj zahtevni in gredo na sneg le, če so prepričani da jim ne bo treba voziti po travi. Čeprav ni bilo pravih pogojev za treninge in društvena prvenstva, se je Komisija za smučanje pri Okrajni zvezi Partizana, Novo me. sto, vseeno odločila, da razpiše okrajno prvenstvo v tekih in sko-kih, ki bo v nedeljo, 5. februarja, v Krškem. Tekmovanje v alpskih disciplinah, ki bo na Lisci pri Sevnici. Se ni razpisano, ker čakajo na ugodnejše snežne razmere.
Sicer pa je še vprašanje, če bc TVD Partizan v Vidmu—Krškem
uspelo izvesti okrajno prvenstvo v tekih in skokih, ker so snežne razmere iz dneva v dan slabše. In če ne zapade novi sneg? Potem bo treba vse skupaj preložiti in čalkati, čakati. . Samo da se ne bi pripetilo isto kot lani: čakali so na ugodne snežne razmere in take je šlo okrajno prvenstvo po vodi.
Tekači na smučeh se bodo potegovali' za naslove okrajnih prvakov na 6 km dolgi progi (člani). Članice in mladinci bodo Imeli polovico krajšo progo, med-
tem ko bodo mladinke tekle le n: 2 kilometra dolgi progi. Skaikalci bodo merili svoje sposobnosti na dveh skakalnicah: člani in najboljši mladinci bodo skakali na 30—metrski skakalnici, ostali mladinci in pionirji pa na 15—metrski skakalnici. Poleg domačinov imajo precej upanja na dobro uvrstitev v okrajnem merilu tudi nekateri Novomeščani (Penko. Ko-privnik, cavlovič itd.), ki imajo za seboj nekaj vidnih uspehov.
fm
V predzadnji številki -Revij e~ (lista za telesno kulturo ln športne prognoze) je omenjeno, da so športniki novomeškega okraja z udeležbo pri športni napovedi lani dosegli 272.550 din čistega dohodka. S temi sredstvi, ki so namenjena izključno le za gradnjo novih te-lesnovzgojnih objektov, bo razpolagal Okrajni svet za telesno vzgojo. Do sedaj sta v okraju zvedeni samo dve vplačilni mesti v Novem mestu in Krškem. Ko pa se bo športna napoved uveljavila tudi v drugih občinah, bo verjetno uvedenih še več vplačilnih mest.
Zanimanje Novomešfcanov lani za to vrsto Igre nI bilo povsem zado-vollivo. To nam pričajo naslednji podatki: športna napoved .ie v Novem mestu uvedena od pričetka 2. kola preteklega leta. Do zaključka 33 .kola je bilo vplačanih 7270 kombinacij, to Je 363.500 din. Pri tem
0 NOGOMETU V BREŽICAH
Ne zamudimo priložnosti
Te dni so nekatere novomeške organizacije in ustanove naslovile na Svet za kulturo in prosveto ObLO, . Novo mesto, prošnjo za pomoč pri zakupu stalnega tabornega prostora ob morju. Gre za Širšo akcijo občinskega odbora EK. Društva prijateljev mladine, Okrajne zveze tabornikov, Učite-RJišča iti TVD »Partizan«, da se s pomočjo občinskega odbora SZDL in ObLO Novo mesto zagotovi članom organizacij, ki so angažirane v tej akciljl, stalni ta-borni prostor v Rabcu pri Labinu.
Na vzhodni istrski obali, S km od ILabina, je tak ob morju prijazna vas Rabac. Le 10 minut hoda od vasi je zelo primeren taborno prostor,poraščen s starimi lipami, cipresami in hrasti. Sonca in tudi sence je velilko. Prostor nudi približno 150 tabore čisn v eni izmeni koristno ln prijetno bivanje na enem izmed najprimernejših delov severne obale Jadrana. Prostor upravlja Sumska uprava Labin, o njem pa odloča ObLO Labin. Ze štiri leta tabori mladina novomeške in sosednje trebanjske občine na tem prostoru.
ObLO Labin je po svojih sanitarnih organih postavil za na-dalnjo uporabo tega prostora nekatere splošne pogoje: sanitarije s tekočo vodo. vodovod in zaprto lEuhinjo. s tem pa se začenja Vrsta problemov, ki jim zainteresirane   organizacije same niso
kos. Predsednik ObLO Labin je v razgovoru z zastopniki teh organizacij predvsem poudaril potrebo po nekaterih razgovorih s predstavniki novomeške občine gtede postavljenih pogojev. Ker je novomeSka mladina, ki je taborila v zadnjih štirih let v Rab. cu. s svojim primernim obnašanjem in odnosom do prebivalstva Ustvarila več kot ugoden položaj za dobro rešitev ' problemov v zvezi s prostorom bi srečanje predstavnikov dveh občin bilo več kot nujno. Skozi t3iborni prostor bo napeljan vodovod za blližnji hotel. S tem v zvezi je veiiko možnosti, da bi Izpolnili pogoje sanitarne inšpekcije ObLO Labin, kakor tuđa za sklenitev pogodbe, ki bi za daljšo dobo zagotovila nemoteno Uaborenje novomeške mladine na tem prostoru. Neposredni stik predstavnikov obeh občin in zastopnikov prizadet iti organizacij bi te možnosti še bolje osvetlil.
NI zgolj slučaj, da so v tej akciji za pridobitev lastnega prostora udeležene najdejavnejše vzgojne organizacije in ustanove Novega mesta, v svoji skrbi za pravilen razvoj in vzgojo zaupanih jim članov, so te organizacije v svojo raznovrstno dejavnost vključile tudi bivanje ob morju v labin-skem rudarskem bazenu in s tem združile koristno s prijetnim. Bilo bi več kot potrebno, da se jim sedaj, ko so v svojih koristnih
prifcVidevjMijih prišle dto nepre-motljivin ovir, moralno pa tudi v drugačni obliki materialno pomaga. Pripravljene so doprinesti svoj delež, vsega pa same le ne zmorejo. Članstvo teh organizacij bo krepko prijelo za delo, da si z lastnim delom ustvari možnost za vsakoletne počitnice ob morju.
Kako velik ugled imajo člani in vodstva teh novomeških organlza. oij pri pristojnih organih v Labinu, se vidi tudi po tem, da ObLO Latoin kljub finančno zelo ugod-nim ponudbam nekaterih interesentov iz južnih . krajev naše države čaka na rezultat te akcije novomeških organizacij! Ze dosedanja aktivnost in delo teh organizacij pri vzgoji najmlajšega rodu bi bili eden od mnogih razlogov, do ObLO Novo mesto po svojem predstavniku prouči ta problem na kraju samem in pomaga k njegovi rešitvi.
V času, ko razni odbori in ko. lektivi kupujejo in oddajajo v najem za, visoke denarne zneske prostore ob morju, bi tež. ko opravičili morebitno nezainteresiranost za priložnost, ki se ponuja in kakršne zlepa ne bo v°čf
V zvez* s člankom »Kaj je z brežiškim nogometom?«, ki Je Izšel v prejšnji številki našega tednika, je naš dopisnik v Brežicah zbral naslednje podatke.
Brežice so znane kot močna postojanka nogometnega športa. — Nogomet je imel vedno največ llubiteljev in tudi dobrih igralcev ni manjkalo. Rekrutacija igralcev se- je vršila običajno lz vrst športnikov, M so prišli na delovna mesta v Brežice, mednje spadajo tudi pripadniki Jugoslovanske ljudske armade. Da tak način izbire n,! najboljši, se mora slej ko prej pokazati, kajti pravi rezervoar športnikov so le pionirji in mladina. Ce se že sprašujemo, kaj je z brežiškim nogometom, bi se morali tudi vprašati, kaj je z brežiškem hokejem na ledu itn drugimi športnimi panogami saj ie znano, da sedaj deluje le mali rokomet in kegljanje. Podrobna analiza bo pokazala, da v začetku vsaka pa. noga zaživi, dobro dela in zaspi. Vzrokov je več: od vodstva pa vse do finančnih sredstev. Krivdo bo treba iskati v nekoordiniranem delu posameznih organizacij (TVD Partizan. Nogometni klub. kegljači in tako naprej) na organizacijski razdrobljenosti in končno v velik« meri na nedelavnosti sveta za telesno vzgojo pri občinskem ljudskem odboru Brežice. Do danes še ni nihče izvedel, kaj je ta svet napravil za utrjevanje in razvoj fizkulture v Brežicah ali če se je sploh kdaj sestal. Na občinskem ljudskem odboru Brežice smo lžvedeVU, da so sedaj ustanovili komisijo za telesno vzgojo, ki naj bi prevzela delo tega sveta.
Vzrokov, da je nogomet v Bre. žicah zaspal, je več. Med glavne spada slabo delo uprave kluba, neaktivno delo s pionirji in mladino in končno finančno stanje kluba. Upravni odbor je štel 17 članov ki se niso nikoli zbrali polnoštevilno na sejah, zato Je vse delo v glavnem slonelo na nekaj ljudeh. Razumljivo da se v takih razmerah dedo ni moglo razvijati. Tudi tehnična komisija ni delala, zato so bili igralci običajno prepuščeni samim sebi. — Poizkus tovariša Vidmarja z delom mladine je popolnoma uspel, saj je vzgojil dobro mlado moštvo. Odpor ter samovolja nekaterih starejših igralcev sta povzročila opustitev dela z mladino in pionirji in rušenje discipline. Seveda tudi! disciplinska komisi-Ja in nadzorni odbor nista opravila svojih dolžnosti, zato je pri-
šlo do zastoja ln končno do razpada kluba.
Nekateri trdijo, da so finančna sredstva glavni pogoj za uspešno delo. Res je, da so potrebna za današnje pogoje dela in razpoloženje športnih delavcev. Ce se mora plačati vsak liter vođe vodovodu pranje dresov in čiščenje rekvizitov na račun kluba in kriti vsi potrebni in včasih nepotrebni stroški za igralce, je potrebno velilko sredstev, ki Jih pa brežiški ktub nima in tudi ne kaže, da bi iih imel. Lahko je bilo delo kluba dokler so gn podpirali občinski ljudski odbor in gospodarske organizacije, ko se Je d?i!o marsikiii nadoknaditi s finančnimi sredstvi. Menimo da bi se moral pravi socialistični športnik udejstvovati iz idealizma, kar velja za vse. od Alanov uprave do igralcev. Nadalje je zadnji čas, da se prenehajo malomeščanske, razprtije. Naj se da opora vsem, ki so voljni nesebič
no delati v klubu in športu sploh Končno 60 vprašali bivšega predsednika kluba, zakaj ne dela za oživitev dela kluba, pa pravi, da ima dovolj skrbi in opravkov s tožbami in terjatvami za neplačane dolgove kluba. Zavedati se je treba, da dolgovi nad sto tisoč dinarjev niso stvar samega predsednika, temveč vsega odbora in kluba sploh.
Naviiačem m avtorju članka pa dober nasvet, velika večina navitlačev nima pojma ali pa ga noče imeti kako težko je delo v klubu, ki ga tareio skrbi ln težave. Ni treba misliti, da Je plačana vstopnica radostno plačilo za predstavo, vabimo vse navijače in stmpatizerje nogometa da moralno in materialno podprejo nogometni klub. pomagajo pri reševanju perečih problemov in smo prepričani, da bo delo zaživelo in bomo spet gledali v Brežicah kvaliteten nogomet.
V vodstvu: DOLENJSKI LIST
Janezi potujejo...
TisU ponedeljek smo v Dolenjskih Toplicah spet navalili na »kočevarja« (avtobus ob 6.30) kot kozli na sol, saj nam je vsem Slo, da bi prišli v mesto — nekateri v službo, drugI po opravkih. Avtobus je že pripeljal nabito poln me. ietarjev iz Suhe krajine, ki so se peljali na semenj v Novo rriesto, tožbarjev, uslužbencev in drugih. Sprevodnik je bolj in manj posrečeno poskušal spuščati v avtobus le tiste uslužbence, ki se vozijo vsak dan. Votrt so bili že nabiti kot sardine in na st'.pnice j', stopil še sprevodnik. Avtobus je potegnil. Dvajset nas je ostalo in opazovali smo, kako bo sprevodniku uspelo zapreti vrata. Pa jih ni mogel. Poprosil je nekega od nas, ki smo os toli;
. — Daj, Janez, skoči in pri. tisni vrata!
Janez je skočil za počasi vozečim avtobusom in z . vso močjo zaloputnil vrata, da so žrtve pri vratih zastokale — toda vrata so še zijala za pol metra. Potem je Janez zaloputnil še nekajkrat, notri so še nekajkrat zastokali, potem pa mu je uspelo zapreti...
Tudi druge dneve, kadar sem se vozil, je v majhnem kočevskem avtobusu stalo do 20 pa tudi več ljudi. Samo enkrat se je zgodilo, da so bili Štirje sedeži prazni.
Tudi drugi avtobus, ki vozi uro in četrt za kočevarjem (ljubljanski) je bil, kadar sem se peljal z njim, poln (mislim sedeži), razen tega pa je običajno še stalo v njem po 20 do 30, pa tudi 40 ljudi.
S tem hočem povedati, da je, če nič drugega, vsaj tisti mali kočevski autobus premajhen in bi moral voziti na tej progi večji. Če bi pa hoteli, da se na. tej progi Ijudj". res vozijo kot ljudje, bi bil potreben vcijetno še en avtobus.
Ljubljanski avtobus je leo-H, udobnejši, ima radio in grelno napravo, pa stane prevoz v njem iz DoL Toplic do
Novega mesta 100 din, medtem ko v mrzlem, neudobnem majhnem kočevskem avtobusu, kjer nimajo radia in običajno še stojišč, plačaš za isto progo 10 din'več...
*
Zdaj pa nekaj dogodkov na novomeški avtobusni postaji — seveda tisti pod kostanji pred Metropolom.
Autobusi pripeljejo. Večina jih ima tablice, na katerih piše, kod vozijo. Nekateri pa te tablice nimajo. Zato navalijo ljudje i na avtobus i na šoferja i na sprevodnika in sprašujejo to, česar ne bi spraševali, ko bi imel autobus tablico z označeno progo.
Avtobus »Gorjancev«, ki bi moral po voznem redu odpeljati ob 13.10 proti Ljubljani po stari cesti, odpelje, kadar se mu zljubi. V sredo, 25. januarja, je odpeljal na primer ob 13.02, se pravi 8 minut prej, kot bi moral. V njem so sedeli baje le trije potniki, medtem ko jih je precej ostalo kar v Novem mestu.
Avtobusni vozni red je prava norišnica in zmešnjava, za kar bi bilo treba tistega, ki ga ureja, primerno nagraditi. Autobusi, so zapisani v njem ali pa jih ni. Časi odhoda drže, pa tudi ne. Po voznem redu odpelje ob delavnikih po avtomobilski cesti v Ljubljano 17 avtobusov, ob nedeljah pa 16, medtem ko jih pride v Novo mesto iz Ljubljane ob delavnikih po voznem redu le 9, ob nedeljah pa 10. Kako jih more odpeljati več kot pripeljati, saj v Novem mestu nimamo tovarne avtobusov?
Tablice z napisarjlim časom prihoda in odhoda? avtobusov \na voznem redu so zložene po vrsti, kakor avtobusi prihaja, jo in odhajajo ali pa tudi ne. P-.mešane so tudi tablice nedeljskih avtobusov in tablice avtobusov, ki vozijo ob delavnikih ...
Vse to potnike zavaja, jih* moti, jezi itd. Je to potrebno'' P—c
Poročali smo že o tekmovanju športnih uredništev 9 slovenskih listov in RTV Ljubljane 'v napovedovanju rezultatov »Športne prognoze«. V prvem poskusnem kolu Je zmagal Novomeščan Ber. ger, v prvem kolu v konkurenci pa predstavnik Gorenjskega glasa s točko prednosti pred predstavniki Dolenjskega lista (zastopal ga je nogometaš Janez Turk), RTV Ljubljane in Slovenskega Jadrana.
Drugo kolo v konkurenci pred stavniku Dolenjskega lista sicer ni prineslo prvega mesta (zmagal je predstavnik Dela pred našim Predstavnikom Samom Medlcem. odbojkarjem partizana, Novo me. sto), toda v skuionl oceni je po II. kolu Dolenjski Vist prišel na prvo mesto. Po I. kolu je bil vrstni rec naslednji: Glas S točk. Dolenjski list. Ljubljanski dnevnik. RTV Ljubljana in Slovenski Jadran po S točk, Celjski tednik. Polet. TI in Večer po 4 točke ter Delo 3 točke. Ker je v drugem kolu zmagalo Delo, ki Je bilo v prvem kolu zadnje, se je moralo zadovoljiti le z delitvijo drugega mesta z RTV Ljubljano, Dolenjski list pa si Je s točko prednosti zagotovil vodstvo v tekmovanju uredništev.
Vrstni red po II. kolu je naslednji: Dolenjski list 11 točk, Delo in RTV Ljubljflra 10 točk. Glas, Po^ let in Slovenski Jadran 9 točk, TT, Večer in Celjski tednik 8 točk ter Ljubljanski dnevnik 7 točk.
Predstavnik nsiSega lista v tret. Jem kolu je redni udeleženec »Športne prognoze« — uslužbenec podružnice Ljubljanskega dnevnika in Jugoslovanske loterije — Lado Stibrič. Njegova napoved za nedeljo,   5.  februarja   se glasi:
1,0,1 — 1,0,0 — 1,1,0 — 0,0,1 (rezerve 0,1,1). Upatmo da je pri pisanju izidov imel srečno roko. v fm
pa je treba upoštevati, da so črnomaljski športniki za vsako kolo vplačali povprečno 3500 din. Tako so lani Crnomaljci vplačali približno 112.000 din, Novomeščani (od teh 60 odstotkov članov JLA) pa le 251.500 din.
Tudi letos nadaljujemo Igro športne napovedi ln pričakujemo, da bomo dosegli večjo udeležbo kot doslej. Ze v letošnjih prvih petih kolih so športniki Novega mesta vplačali 1278 kombinacij, Crnomaljci pa 382 kombinacij.
S propagando v športnih društvih ln kino podjetjih je pričakovati, da bomo v prihodnjih mesecih dosegli povprečno 2000 vplačanih kombinacij.
Sportnike-igralce prosimo, da zahtevajo samo toliko stavnih listkov, kolikor jih bodo resnično Izpolnili in vplačali, ker listkov večkrat primanjkuje. S. L.
Lepi uspehi strelcev SD »PIONIR«
Pretekli teden je strelska družina »Pionir« podala obračun svoje, ga dela. Vodstvo družine Je v poročilu ugotovilo, da so bili uspehi posameznih članov in ekip v lanskem letu zelo veliki, zate jih po pravici štejejo za najdejavnejšo strelsko družino v novomeški občini. Vrste prvih mest n> občinskih tekmovanjih in zavida, nja vredni usipehi na športnih igrah gradbincev Slovenije kažejo, da Ima družina v svojih vrstah dobre tekmovalce ln dobro vodstvo. Ob tej priložnosti je treba pohvaliti Marjana Kosa, ki je v tekmovanju z zračno puško osvo-jil najvišje priznanje — »Zlato pu-Š6 co«.
Pohvala za uspešno delo gre rudi tov. Pungerčarju in Jožici Ribič. Prvi Je bil odlikovan od Strelske zveze Slovenije, Ribičeva pa pa je bila prav tako kot Kos nagrajena z »Zlato puščico« zt najboljši uspeh v moški in ženski ekipi SD »PIONIR«.
Ob zaMjučku občnega zbora Je vodstvo Strelske družine izreklo tudi zahvalo upravi podjetja SOP »Pionir« za materialno pomoč in za pomoč pri zagotovitvi prostora za zimske treninge strelcev.
»L M.
Po 5. kolu vodita favorita: Radovanović in Penko
Takole je v Rabcu, ko so tam naši taborniki.
Start ni bil najboljši
Preteklo soboto in nedeljo so na kegljaškem tekmovanju za ekipne prvenstvo Slovenije nastopiti tudi predstavniki >Pionirja« iz Novega mesta. Njihov prvi nastop v Celju Je bil kar uspešen, toda v Mariboru je večina igralcev odpoveda. la (tudi zaradi slabega kegljišča) in tako niso zbrali ni« 6000 točk. Skoda, kajti spodrsljaj v Mariboru se lahko zelo maščuje.
V Celju se je Pionirjevat ekipa srečala z ekipo Partizana iz Ljutomera, v kateri) nastopa tudi dr. žavni reprezentant Steiržaj. Novo-meškš kegljači so bili tu uspešnejši, saj so zmagali nad predstavniki Prekmurja g 6.183:6.12: točkami. Najuspešnejši je bil Le. glša, M je podrl 809 kegljev, dalje Rorlič (800), Mrzlak (789), Jun-tez (780) itd. Zanimivo je, da Je nekoliko zatajil Mrzlak, čeprav Je zadnje čase dosegal dobre rezultate (preko 850 kegljev).
Nedeljska mariborski nastop Je prinesel majhno razočaranje. Tudi
v Mariboru se Je Pionir pomeril z istim nasprotnikom, toda tokrat so bili LJutomerčani uspešnejši. Zmagali so v razmerju 6.083:5986. V Mariboru sta bila najuspešnejša vesel in Juhtez, toda s samo 77t podrtimi keglji. Tretji je MS Mr. zlak s 762 keglji itd.
Iz rezultatov Je razvidno, da je bil letošnji start Pionirjeve ekipe kljub dobrim pripravam slabši. Sioer pa še ni vse zamujeno! Z dobrimi rezultati na jeseniškem kranjskem in ljubljanskem, kegljišču, ki so tudi boljše kakovosti, bi se dalo marsikaj popraviti in doseči boljšo uvrstitev v republiški lestvici najboljših kegljaskih ekip.
fm
V pripravah za tekmovanje desetih najboljših igralcev namizne, ga tenisa v okraju J» novomeški partizan pripravil tekmovanje desetorice najboljših igralcev namiznega tenisa Novega mesta. Tokrat so nastopili vsi najboljši, na čelu z okrajnim prvakom Jožetoir Turkom.
Prav ta turnir Je pokazal, d! pionirji, ki žanjejo uspeh za uspe. hom, sodijo že med najboljše Igralce Novega mesta Med petori. cp najboljših, ki bodo Igrali v okrajni desetorici, so se uvrstili trije pionirji - Gunđe, Somrak in Berger n. Od starejših igralcev se Je v okrajno tekmovanje uvrstil 1» še Jure Picek, medtem ko Je Turk kot okrajni prvak že Imel zagotovljen vstop na okrajni turnir. Zanimivo je, da je eden od favori' tov — Uhl ki Je bil drugi na okrajnem prvenstvu, tokrat končal na predzadnjem — devetem mestu in da Je bil izkušeni Plaveč komaj šesti.
Kot Je pričakovati. Je zmagal okrajni prvak Jože Turk. Edini poraz mu je po neresni igri zadal Berger I. presenetil Je pionir Gunde, H je z istim številom zmag kot Turk zasedel drugo mesto. Razen Plavca Je vse premagal z 2:0, s Turkom pa je izgubil z 0:2. Presenečenje je tretje mesto za Picka, kar je zanj doslej največji uspeh. Zelo lep uspeh je tudi četrto ln peto mesto za pionirja Somraka in Bergerja II.
Vrstni red turnirja »novomeške desetorice«:
in Penlko. ki sta poleg Klevišarjt še edina neporažena na turnirju. Ko bo Fenko dokončal prekinjeno partijo s Klevišarjem. bo dohitel ali pa tudi p-ehit»l trenutno vodećega Rarlovanov iča.
Vrstni red po 5. kolu: Radova-novii 4 in pol , Penko 4 (1), Klevi. šar 3 (1). Mestnik in Jenko 3, Sitar 2 ta poH (1), Picek ml. Tin pol itd.
šah v sevniški Kopitarni
V sevniški Kop:tarni je končano sindikalno šahovsko prvenstvo. Prijavilo se je 10 šahistov, od ka-terlh so štirje dosegli kar lepe rezultate. Za prvo mesto je bila borba precej huda. zlasti med Rudijem Blasom in J Maurerjem. Zmagal je slednji in tako postal šahovski prvak Kopitarne v Sev. nioi.
Končni vrstni red tekmovalcev; 1. Jože Maurer 9 točk, 2. Rudi Blas 7,5, 3. Viktor Košar 6, 4. Edi Rantar 5,5, 5. Boris Kozamernik 5, 6. Milan Poljšak 4 7. do 8. Tine Pfajfar in Anton Vinter po 3 točke, 9.—10. Branko Zeiič in Franc Derstvenšek po. l točko.
Omeniti moramo še, da sindikalna podružnica Kopitarne nudj šahistom dobro materialno pomoč. Med drugim so kupili šahovsko uro.
V nedeljo, S. februarja, bodo šahisti Kopitarne tekmovali s šahisti sindikalne podružnice planika lz Kranja. Tekmovanje bo v Kranju.
Naj bd taka sindikalna tekmovanja prirerjali tudi v ostalih kolekH. vih, da bi lahko na koncu Izvedli ekUpno tekmovanje šahovskih sindikalnih podružnic!
Janko Blas
Letošnje prvenstvo Novega mesta v šahu se Je pričelo kasneje kot običajno. Prejšnja leta so ob koncu Januarja navadno igrali Se zadnja kola, letos pa je turnir še v začetni fazi, Tudi sestav tumirjs je precej slarbši kot prejšnja leta saj igrata le dva prvokategornika štirje drugokategornilki. trije tretjekategorniki in pet. četrtoka-tegernikov. Vseeno pa je kar prav, da so bUi v turnir vkllučen mladine*, ki veliko obetalo. V glavnem igrajo dobro in nič čud. nega ne bo. če se bodo visoko uvrstili. To velja v prvi vrsti za okrajnega mladinskega prvaka Mestnika, ki Je med drugimi p-e. maeal tudi Sitarja in deli z Jenkom 4.-5. mesto s tremi zmagami. Hudll pionirja Picek i'm Mrvar dobro Igrata. Kot smo pričakovali imata glavno besedo Radovanovič
B Pred kratkim so v Litostroju Izdelali šesttonskl avtožerjav. na katerem se lahko premika ves zgornji del z upravljavčevo kabino vred. 2erjav ima vgrajen Dleslov motor s 64 KM. v naslednjih letih bodo lzdeDaU še več takih naprav.
PIONIRJI MED NAJBOLJŠIMI!
1. Jože Turk, 8 zmag (17:2), 2. Rok Gunde, 8. zmag 16:3; 3. Jure Picelt, 6 zmag (13:7); 4. Marjan Somrak, 6 zmag (12:8); 5. Miro Berger, 5 zmag (12:11); 6. Slavko Plaveč, 4 zmage (11:12); 7—8. Rudi Berger ln Franc Mikec. oba po 3 zmage (9:14); 9. Pavle Uhl, 2 zmagi (5:16); lit. Koncllja, brez zmage (2:18).
fm
Načrti črnomaljskega AMD
Pozdravite svojce v tujini z DOLENJSKIM LISTOMI Naročite jin ga - hvaležni * Vam bodo za poaornost!
Avto-moto društvo v Črnomlju namerava letos zgraditi lastne prostore, predvsem učilnico in garažo. Precej del bodo opravili člani prostovoljno (nekvalificirana dela, prevoze, izdelovanje opeke), pomagala pa jim bo tudi JLA in drugI.
Najbrž bo društvo dobilo letos nova tipizirana vozila — vse od mopeda pa do malega kamiona. Ce jim bo to spodletelo, bodo kupili vsaj dve rabljeni vozilj.
Društvo bo v tej zimski sezoni izvedlo več šoferskih tečajev: v Črnomlju 2—3, pp enega pa v Semiču in na Vinici. Verjetno bodo organizirali podobno kot land tudi tečaj za pripadnike JLA.
Urediti si nameravajo stalni center za predvoiaško vzgojo. Pri gradnji jim bodo zlasti s prevozi pomagala podjetja, p~-moč pa jim je obljubila tudi AVto-rnioio zveza Slovenije.
Društvo Ima v načrtu prireditve, tekmovanja, predavanja itd. Tako bodo organizirali prireditve za dan mladosti in teden tehnike; sodelovali bodo na proslavah ob 20-letaicl vstaje in na tekmovanju, ki ga bo razpisal okrajni odbor Ljudske tehnike; priredili bodo več skupinskih manifestacij sklh voženj po naseljih v občini; obiskali bodo šole; imeli predavanja za učence in odrasle itd. P-
»BELT« č r n o m e I i
PRIPOROČA SVOJE KVALITETNE IZDELKE
Krava ali človek?
Naslov je najbrž bolj klavrn, pa vendar je vreden pomisleka. Da se že vnaprej izognemo vsem obdolžitvam, naj povemo, da je nastal na zborih volivcev. V občini Trebnje. Pretekli mesec. Kako? Prisluhnite!
Volivci so ugotovili, da je za živino bolj poskrbljeno kot za ljudi. Vsaka kmetijska zadruga ima po enega živinozdrav-nika, so rekli očanci, v vsej občini pa je le eden zdravnik za ljudi... Da, ln ljudi je 17.000, živali pa je gotovo manj. Toda to Se ni največje hudo. Zdravstvena postaja v Trebnjem (razen mokronoške je edina v občini) pa je Se večje hudo...
SploSna ambulanta Zdravstvene postaje v Trebnjem dela vsak dan. Povprečno 48 pregledov na dan imajo, od tega 10 ponesrečencev. Protituberkulozni dispanzer dela 2-krat na teden; ta ima pri vsakem pregledu približno 45 pacientov; Zobna ambulanta dela 3-krat na teden, ob torkih, sredah in četrtkih popoldne in ima povprečno 28 pregledov, otroška posvetovalnica dela ob torkih popoldne in ima povprečno 55-65 pacientov; in še okulist, ki dela 1 do 2-krat na mesec v RTG sobi: ta ima povprečno 30 pregledov.
Vsi našteti pregledi in ordinacije se zvrstijo v dveh sobah zdravstvene postaje v Trebnjem, vsi pacienti pa, medtem ko čakajo na pregled, uporabljajo isto čakalnico! Priznamo, pregledi na srečo niso istočasni in se torej bolniki z raznimi okužbami ne vrte istočasno v »čakalnici«, pa vendar, nevarnost okužbe, in celo zelo velika nevarnost, je navzlic temu! Zdravstvena postaja, ki bi morala biti žarišče boja za zdravje, se izpreminja v leglo okužbe. Oglejmo si še. zakaj?!
Zato, ker nI prostora! V stavbi zdravstvene oostaje stanujeta namreč dve stranki, čeprav bi prostor teh d^eh stanovanj Zdravstvena postaja s pridom uporabila. Lani se je celo ena od teh strank izselila v nov stanovanjski blok) pa je takoj druga zasedla stanovanje ( z regularnim nakazilom). Lani se je v dva nova stanovanjska bloka v Trebnjem vselilo 12 strank. Mar res ni bilo dveh stanovanj za tisti dve iz Zdravstvene postaje? Oprema zdravstvene postaje v Trebnjem je zastarela in Izrabljena; kot potres pri starinar ju je notranjost postaje. Človek se nehote vpraša: kje Ie v tej množici kartotek in instrumentov napiše zdravnik recept? Zdravstvena postaja pa Ima pri vsem tem 7 milijonov 700 tisoč dinarjev sredstev za nreuredltev stavbe (dobršen fl>l teh sredstev je prispeval Okrajni zavod za socialno zavarovanje!) pa jih ne more unorabltl. dokler stsinovantekl nr^HlPTi ne bo rešen..
V ponedeljek so občinski možle v Trebr>*<"n razpravljal! o zdravstveni nostaji. Ne vemo še. kaj so sklenili. Odločno na poudarjamo, da so začeli o nje? rp-rmt^uu nrenozno! Zdravje ljudi je velika naloga, o nlem so bili dolžni razmišljati že lani. ko so delili stanovanja! Potem eotovo volivd ne bi rekli, da je krava ve? vr<""«9 Vol človek!
MTT,0 1AKOPEC
MODERNO, KVALITETNO, POCENI!
KJE?
OBIŠČITE TRGOVSKO PODJETJE
»IZBIRA«
NOVO MESTO
Z Blanee se oglašajo
Zadnjo nedeljo v januarju je bil na Blanci občni zbor domačega gasilskega društva. Šolska učilnica je bila polna članov ter gostov iz Sevnice. Med gosti sta bila zastopnik Obč. gasilske zveze tov. Seško ter občinski odbornik Avgust Marn.
Iz delovnih poročil je bilo razvidno, da so bili gasilci na Slanci v minulem letu zelo delavni. Sklepa zadnjega občnega zbora, da bodo spravili pod streho novi dom, niso povsem uresničili, čeprav so izkopali in zabetonirali klet in temelje. Opravili so okoli 1.900 prostovoljnih delovnih ur. Pri delu so jim pomagali tudi va-ščani in prebivalci okoliških vasi. Če bodo tudi v prihodnje- tako složni, bo sklep o zgraditvi novega gasilskega doma gotovo uresničen.
Prebivalstvo si je že v stari Jugoslaviji želelo lastno stavbo, tudi vsa leta po vojni šo govorili o tem, zdaj pa je stvar tako daleč, da zamisel uresničujejo. Predračun za novi dom znaša okoli 6 milijonov di-. narjev.
Pionirji so dosegli posebne uspehe v minulem letu. Na občinskem tekmovanju so za-
sedli četrto mesto, kar je gotovo velik uspeh, če upoštevamo, da so se vadili malo časa.
Občinska gasilska zveza pa naj obljubo, ki jo je dal zastopnik na občnem zboru, izpolni! Uniforme, ki jih društvo zelo pogreša, bi članom vlile mnogo novega delovnega poleta.
Kakor gasilci, tudi prosvetno društvo ne miruje. Zdaj se pripravlja na uprizoritev komedije "Tri dni direktor«. Premiera bo na pustno nedeljo, po igri pa bo maškarada. Blančani pravijo, da bo zabavno.
Aprila bomo skupaj s pionirji igrali pravljično igro Janko in Metka. S tem bomo
sodelovali tudi na reviji občinskih dramskih skupin. Če bo čas, bomo skušali uprizoriti še dramo »O mraku«.
Najbolj pogrešamo prostora za gaiderobo. vendar upamo, da ga bomo dobili. Skrita želja vseh Blančanov pa je: televizor!
Z. F.
Nova zdravstvena postaja v Kostanjevici
( Na seji občinskega ljudskega odbora v Vidmu-Krškem so 25. januarja sklenili, da se odkupi nova stavba, last Emila Vukče-viča iz Kostanjevice in se preuredi v splošno ambulanto. V stavbo naj bi se preselila tudi splošna zobna ambulanta. V sedanjih prostorih ambulant bi uredili prenočišča za prehodne goste. Kostanjevčani bodo v kratkem dobili tudi rentgen.
Po Topllški dolini
Pred kratkim so bili v To-pliški   dolini zbori volivcev,
na katerih so razpravljali o petletnem perspektivnem planu, pa tudi krajevna vprašanja niso ostala nedotaknjena Predvsem so odločno posegli v razpravo takrat, ko so na-
KAJ JE NOVEGA
V S ni arjeških Toplicah
a Na zboru volivcev, ki je bil pred kratkim v Šmarjeških Toplicah, so prebivalci živo razpravljali o petletnem perspektivnem planu za to področje. Želeli so. da bi po-
ZA DVOJE DREVES - TROJE REBER...
Zgodilo se je v Vrhpolju. Martin G. je doma pletel koš, ko je prihrumel v hišo mož vnukinje njegove žene Karel Franko. Iz prepira je nastal pretep, pravzaprav pretepanje, kajti Frarrko je slabotnega starca zlahka zmogel. Udaril ga je s košem, ga podrl na posteljo, tolkel in pričel daviti, dokler ni prihitela soseda in preprečila nadaljnje surovo pretepanje. Tri zlomljena rebra in druge poškodbe si je Martin G. 17 dhi zdravil v novomeški bolnišnici.
Vzrok prepira in več kot brutalnega pretepa? Martin G. je posekal v gozdu svoje žene dve kostanjevi drevesi, da je s prodajo teh plačal davke.- Posekati ju ne bi smel, ker pravi Franko, da je to njegova zemlja. Pa tudi sicer mu Martin G. nagaja.
Pet mesecev zapora, pogojno za dobo dveh. let in plačilo stroškov zdravljenja, odškodnino za bolečine in potovanja, vsega okoli 34 tisočakov, je so-
Iz Mrtvic in Viher
Za volivce Mrtvic in Viher je bil zbor volivcev v Mrtvičah. Udeležilo--.set ga je lepo število ljudi. Tudi tu so razpravljali o perspektivnem planu občine, ki ga je podal odbornik občinskega ljudskega odbora Jože Ku-kovicič. Zbora se je udeležil tudi kmetijski referent ObLO Franc Kovačič. Volivci so se zanimali predvsem za razvoj posestva v Zadovinku in za pogoje ob oddaji zemlje zadrugi. Predlagali so, naj bi se postaja za umetno osemenjevanje postavila nekje v bližini njihovih vasi. Želijo, da bi v vaseh zgradili požarnovarnostne bazene. Pri tej gradnji so pripravljeni sodelovati.
razmerno mila sodba za tako dejanje, vendar bo, kot upa sodišče, vplivala vzgojno, da se kaj takega ne bo več zgodilo. Oškodovanec ima odprto pot, da vloži oškodninsko tožbo že za izpad na zaslužku v času trimesečnega bolovanja, oba pa pravico pritožbe, če s sodbo nista zadovoljna.
Lepa beseda ln pomenek naj bi bili pravilo za urejanje odnosov med ljudmi, ne kreg in surovo pretepanje!
Občni zbor PGD Breg pri Loki
2P "anuarja dopoldne so dali gasilci Brega obračun dela. Iz poročil upravnega odbora je bilo razvidno, da je bilo delovanje vse leto aktivno. Zastopnik Občinske gasilske zveze iz Sevnice tovariš Ostrovršnik ni imel nobenih pripomb, izrekel je samo pohvalo.
Letos bo to marljivo društvo sloyesno proslavilo 10. obletnico obstoja. Izvolili so stari odbor z izjemo tajnika:-tomesto je prevzeltoViZevnikar;
Na občnem zboru so govorili o bodočih nalogah, med katerimi so najvažnejše: proslava 20-letnice vstaje, šolanje kadrov in gradnja gasilskega doma. Akcija za gradnjo doma je v teku: opravili so že 115 delovnih ur in z nabiralno akcijo nabrali 50 kub. metrov lesa.
Prizadevno gasilsko društvo z Brega zasluži vse priznanje
in pohvalo.
S. Sk.
rfovomešte kronika
■ V ponedeljek zvečer ob 19-30 je ljubljansko Mestno gledališče uprizorilo v Domu ljudske pro-Bvete Stefančevo igro »Včeraj popoldne« v režiji Jožeta Galeta. Dvorana je bila nabito polna hvaležnega občinstva.
D Točno teden dni je trajata rima. Prejšnji torek Je zapadel .sneg nakar se je toplomer za nekaj dni pomaknil precej pod ničlo, minuli torek pa Je nasta-la odjuga. 2e preko noči je pobralo skoro ves- sneg. Otroci so vendarle lahko izkoristili zimske počitnice na snegu. Upamo, da bo nastopilo še nekaj snežnih obdob'J
V tej zimi.
B Trgovine 'kljub večkratni kri. ttflciše vedno ne nabavljajo blaga .tako, da posameznih artiklov ne bi zmanjkalo. Zlasti- vedno primanjkuje otroških stvari: enkrat žab določenih veliikostt, drugič ni čevllev. čez čas spet ni dobiti volnenih kap in rokovic. Kratkih vernenih nogavic iz grobe domače vttlne pa sploh n; moč kupiti drugje kot na trgu.
Kljuti dvema konfekcijskima trgorvinama In kljub temu da vfd. no priporočamo nakup konfekcije, otrošk.'lh dolgih hlač vseh velikosti. nI dobiti. Ali -je treba res prav vse  kupiti v IVubHani ali
V Zagrebu ln tam puristi denar, ki bi l*shko ostal v naši občini?
Zdaj, ko bodo potrošniki) prispevali švorj delež za izboljšanje trgovin, bodo morali take pomanjkljivosti odpraviti, sicer bo še več godrnjanja!
■ Jutri zvečer bo Koncertna direkcija Slovenije priredila v novomeškem Domu JLA priijeten večer za ljubitelje petja. Slovenski oktet bo pod vodstvom dr. Va-lensa Voduška ln v sestavi znanih pevcev Dermote, Lipuščka in dru. gih zapel niz pesmi. Vstopnice bodo pravočasno v prodaji.
B Ponedeljkov živilski trg ni bil nič kaj prida. Naprodaj Je bilo zelo malo stvari: čebula, česen (prodajali so le po komadih oz. glavicah), kislo repo in zelje pc 60 din kg, zelje v glavicah po 30—30 din. radič po 30 din (merica,), jabolka po 60 din kg ter semena, pletenin in umetnih rož pa je bilo precej. Pogrešani sme motovileč, solato in ostalo zele-nj avo.
■H Gibanje prebivalstva: rodile so: Marija Grahek s' Partizanske ces'e 25 - dečka. Milena Zoretič s Prešernovega trga 9 — deklico, Marjeta Pucelj iz šmihelske ceste — dečka in Francka Btodarič s Kidričevega trga 2 — dečfta. — Ponesrečili se je~ Vladimir Mivar, sin invalida s Trdinove ceste 56. ki Je pri smučanju padel in si poškodoval desno roko.
IN NAŠI TRGOVCI NA TRŽNICI
L 1 kratkim so trgovke v zelenjavni trgovini in mesar v
mesnic, rta živilskem trgu pošteno prezebali. Pri 15 stopinjah mraza Sp v. zelenjavno trgovino postavili električno peč, tako da bo vnaprej v tem oziru bolje. Zdi pa se. da je to to zelo pozno in so se prodajalke že lahko pošteno prehladile. Ko so že pred časom želele Pečico, jim Je vodstvo odgovorilo da še nI dovolj rarJo. Ko pa si le mesar na svoje stroške nabavil v mesnici električno pečico pod Pultom, da bi se mu vsaj noge malo oarele, ga je vpričo strank direktor okres.il. češ da se v mesnicah še ni nikoli kurilo ter kdo bo plačeval električni tok. No. mesar plačuje to sam . ..
Menimo, da so mecar v ledeno mrzlo mesnici pa prodajalke v zelenjavni trgovin) prav tako ljudje kakor osebe iz vodstva, ki sede * zakurjenih pisarnah '
Pa še to: če se meso ln zelenjava ne pokvarita v najbolj vročih Poletnih meso?lh. r se tudi v tem mrazu ne. čeprav bi Imeli prodajalne toliko ogr. . da bi bilo možno v njih delati. Ce pa zele-*3*va ln sadje vsled mraza zmrzne, nI ravno priporočljivo za prodajo.
jačali električni tok, v Zalovi-čah pa. kjer elektrika še ni zasvetila, naj bi čimprej postavili drogove.
Obširneje so o tem razpravljali še na sestanku, na katerem so med drugimi pozdravili predstavnike političnega življenja iz Novega mesta. Ko so govorili o pojačanju toka, so sklenili, da bodo pri zdravilišču postavili transformator. Tega ne bo težko zgraditi, saj so prebivalci pripravljeni nuditi vso pomoč.
& V Šmarjeških Toplicah so se tudi že odločili za nove oblike dela Socialistične zveze. Ustanovili so komunalno, kmetijsko. zdravstveno in prosvetno sekcijo. Zdravstvena sekcija bo februarja priredila tečaj v okviru RK. Zanj - ,-=„ ta prijavilo 36 mladih žena in deklet. Kmetijska sek-
.a to razpravljala o novem in boljšem načinu kmetovanja, kar bo kmečkim proizvajalcem marsikje koristilo. Tudi zdravilišče ne bo več odvisno od nakupljenih pridelkov; vrtnarjem bo čimbolj pomagalo, da bodo lahko na svojem zemljišču pridelali vse, kar so do zdaj pripeljali od drugod. Vendar zdravilišče brez pitne vode ni dobro zdravilišče, zato bodo kmalu začeli kopati kanale in polagati cevi. Medtem ko bodo skrbeli, da se bo vse to uresničilo, bo tudi izobraževanje našlo primerno mesto in obliko..
Opazili smo. da se je delo - SZDL s močno "poživilo. - Nedvomno ima veliko zaslug za te uspehe upravnica zdravilišča in tajnica SZDL, tovarišica Popovičeva.
D. P.
glasili, da je nujno potrebna osemletka. Nekaj sredstev so volivci sami pripravljeni zbrati. Odločno pa so zavrnili trditev, da bi bilo nekaj šolskega prostora lahko v Invalidskem domu.
Na letnem občnem zboru gasilskega društva, ki mu je prisostvovala tudi predstavnica okrajne gasilske zveze, so ugotovili, da je bil na topli-škem področju lani le en požar, imeli pa so šest uspelih vaj. Da bi bilo delo gasilcev čimbolj pestrp, bodo v svoje vrste pritegnili kar največ mladine. Se vedno se bodo potegovali za gasilski avtomobil.
Čebelarsko društvo v Dolenjskih Toplicah je pred kratkim povabilo na sestanek čebelarje, da bi se pogovorili o preureditvi za pašo primernih zemljišč. Nekatere predele bodo zasadili z drevjem, ki daje največ koristi čebelam. Imeli bodo predavanje o vzgoji matic, razen tega pa pripravljajo izlet v Radovljico, kjer si bodo ogledali čebelarski muzej.
Učenci osemletke iz Dolenjskih Toplic so za alžirske otroke nabrali kar 27 tisoč dinarjev. Tudi učni uspehi so bili v prvem polletju zadovoljivi, saj je izdelalo 78 odstotkov vseh učencev.
Drago Gregorc
Z zbora volivcev na Zdolah
Na zboru volivcev so obravnavali perspektivni plan občine Volivci so ga navdušeno sprejeli. Predlagali so še nekaj svojih želja. Na temeljih, ki stoje na Zdolah, naj bi se zgradila stavba za stanovanja učiteljstva. V njej naj bi uredili tudi dvorano za kulturne prireditve. Zgradili naj bi požarni bazen.
Cesta Zdole—Ravne je v jeseni in spomladi za vožnje neuporabna. Prebivalci jo želijo s pomočjo komunalne uprave urediti. Pripravljeni^ so s prosto-
- voljnim delom iti V vožnjami sodelovati tudi prt gradnji vodovoda Anovec—Loke. Z uvedbo
vaškega   kolobarja   v Anovcu
želijo sodelovati s kmetijskimi
strokovnjaki.
ŠTRBUNK V VODO ...
Meglenega in mrzlega dne si je pred kratkim šla občinska komisija iz Vldma-Krškega ogledat v Globočice pri Kostanjevici Vukčevičevo žago. Ogled bi se končal srečno, če ne bi bilo treba ugotoviti še moč vodnega toka v strugi pri žagi.
, r- To Je vendar malenkost, Je menil Martin Cimerman, kmetijski referent, ln se kot najstarejši prvi napotil proti potoku in na brv. Stane Grabnar, tržni inšpektor, mu je sledil. Za njima je šel še Vukčevič, za Toneta Ziganteja pa na brvi žal ni bilo več prostora. Tedaj pa:
— Reeskl... brv se Je prelomila in tovariša Cimerman ln Grabnar sta šla praktično preizkušat moč vodnega toka v deroči, mrzli, meter in pol globoki potok.
Lastnik žage Emil Vukčevič, ki je šel za komisijo, je na brvi nekaj časa mahal z rokami in lovil ravnotežje, ker pa nI športnik, je »šel« kmalu za onima dvema... preizkušat vodni tok, saj je šlo za njegovo žago.
»•Stara sablja« Cimerman je bil kmalu na suhem, vestnemu Grabnarju pa se kar ni dalo iz vode ln je šel poizkušat vodni tok tudi pod vodo. (O, ti občinski plkolovci!) Kasneje je trdil, da mu je vodni tok spodnašal noge.
(Kostanjevičani, ki o komisiji niso bili pravilno poučeni, pa so okoli raznesli, da so si prišli občinski možje v njihov potok zdravit revmatizem.)
Urnih krakov jo Je komisija, ko se je skobacala lz vode, mahnila v Vukčevičevo hišo, kjer so se člani preobleki! ln ugotovili, da so Imeli srečo, kajti če bi padel v vodo še Zigante, zanj ne bi mogli dobiti primerne obleke...
Tako je občinska komisija strokovno, teoretično ln praktično ugotovila, da Je tok potoka dovolj močan ...
Mokronog čez 5 let
Krajevni odbor Mokronog je sestavil na pobudo Občinskega ljudskega odbora želje in predloge za razvoj gospodarstva, kulture in prosvete ter zdravstva na svojem območju v naslednjih petih letih. Nekaj takih želja in načrtov smo obdelali v posameznih člankih (vodovod, zdravstvo, delavnice itd.), zato jih tu ne bomo ponavljali.
V Mokronogu (na Pristavi) nameravajo ustanoviti mehanično delavnico za popravila traktorjev in priključkov, ki naj bi izdelovala. in popravljala še nekatere druge stvari. Delavnica naj bi bila podružnica trebanjske mehanične delavnice, ki tudi še ni ustanovljena.
Ob vodi Mirni nameravajo graditi kopališče, katerega naj bi se posluževali domačini in turisti. Odbor za gradnjo si je že ogledal kopališče v Krmelju.
V načrtu imajo tudi sodobno kanalizacijo in asfaltiranje ceste.
Dograditi nameravajo sejmi-ščno stavbo, sejmišče, tehtnico," topolov nasad na sejmišču so že zasadili.
Uredili bodo tudi Dom Partizana. Predvsem je potrebna popravila streha, pa tudi sam dom menda ne stoji na najbolj primernem kraju.
Tudi gradnja stanovanjskega bloka in popravilo nekaterih
še v vojni poškodovanih stavb je v načrtu. Stanovanja potrebujejo za strokovnjake in uslužbence podjetij ter za učitelje. Odstranili bodo tudi ruševine, ki so tu še iz vojnih dni. Uredili bodo mrtvašnico, ograjo okoli pokopališča itd. ter ustanovili pogrebni zavod. Pomagali bodo ustanavljati večjo ekonomijo, ki bi bila kasneje sposobna osnovati najrazličnejše predelovalne obrate.
Program bodo še dopolnjevali po potrebah in razvoju.
J. P.
VTEM TEDNU VAS ZANIMA

Četrtek, 2. februarja: Ljubomira Petek, 3. februarja: Blaž Sobota, 4. februarja: Bojana Nedelja, 3. februarja: Agata Ponedeljek, 6. februarja: Dora Torek, 7. februarja: Ksenija Sreda, 8. februarja: Janez.
Črnomelj: 3. in 5. febr. amer. barvni film -2elja za fantom«; 7. ln 8. febr.: amer. barv. film »Po-vratek v življenje«.
Dol. Toplice: 4. in 5. febr.: Hal. film »Hudičev vrt«.
Kostanjevica: 5. febr.: amer. barvni film »Reka brez povratka«.
Metlika: 4. in 5. febr.: amer. film -Tetovirana roža-; 8. febr.: amer. film »Princ študent«.
Novo mesto — »Krka-: od 3. do 7. febr.: amer. barv. film »Imitacija življenja«; od 7. do 9. febr.: jugoslov. film »Tri četrtine sonca-.
No\-o mesto - Dom JLA: od 2. do 5. febr.: amer. barv. film »Vikingi«; od 6. do 8. febr.: franc. barv. film -Till Eulensplegel«.
Semič: 5. febr.: amer. barv. film »Sedem let zsiupanja«.
Sevnica: 4. in 5. febr.: angl. film -Doktor brez dela«.
Trebnje: 4. in 5. febr.: amer. barvni film »Gora«. Predstava v soboto ob 19. uri, v nedeljo ob 14, 16 in 18.30.
in p2tek od 8. do 12. ure. Za Izstavitev osebne izkaznice moro prinesti vsak s seboj dve fotografiji.
Matični urad, Novo mesto
Obvestilo novomeškega dispanzerja
PTOitituberkoloznl   dispanzer —
Zdravstvenega doma v Novem mestu obvešča prebivalce svojega območja, da bo zaradi adaptacij začasno zmanjšan obseg dela, zato bodo pregtledi samo v nujnih ptl-merih. Prosimo, da prebivalstvo to upošteva!
PREKLICI
Izgubila sem zdravstveno izkaznico štev. 478804 :m jo s tem pre-klicujem. Pavla Robida, Žužemberk 147.
Antonija Juhant s Homa 15 ob veščam, da moj mož ni upravičen karkoli prodajati.
Viktor Stanlša iz Zaloga 8 pri Novem mestu proglašam, kar sem govoril proti Milanu m Stanetu Zdravju itz Zaloga 2 pri Novem mestu, za neresnično.
Izgubiua sem zdravstveno Izkaz, ni-co št. 30".f70 in jo s tem prekll-cujem. Marija Uđe. Smihel 32.
PRODAMO; 3 ROČNE električne vrtalne stroje. 7.000-18.000 din; elektromotorček (250 W—prego-ren, 8.000 obratov min., enofazni) za 3.000 din; mizarski štedlnik, malo rabljen, za 30.000 din. — OPREM ALES, Novo mesto, Trdi. nova ulica 45.
PRODAMO VODNO 2AG0 s pol-
nojarmenlkom v Boštanju pri Sevnici. Zaga je na ogled do 5. februarja 1931. Pismene ponudbe za nakup pošljite upravi Kopitarne, Sevnica, do 8. februarja 1961.
PRODAM KRAVO .Montafonkoc —S let staro, 6 mesecev brejo Hrovart Brod 12, p. Smihel.
KUPIM  DOBRO  OHRANJENO —
samsko pohištvo. Naslov v upravi lista (55-61).
GOSPODINJSKO POMOČNICO čisto in vestno, išče štiričlanska družina. Plača i t 6.000 do 10.000 din ter hrana in stanovanje. Ponudbe na Ke. tla, Železnima, Radovljica.
ISCEM   STAREJŠO GOSPODINJ.
SKO pomočnico. Naslov v upravi irJsta (51—«i).
ČESTITKA
Inž. Francu Dragenu iskreno čestita la uspešno opravljeno diplomo na sbr o j ni faku Ltetti — mama.
m


Ob bridki izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, strica in svaka v Franca cerarja
se najiskrene-je zahvaljujemo dr Dereamiju za pomoč v bolezni, govornikoma Verderberju in Bahor-ju ter pevskemu zboru, kakor tudi kolektivoma Mlekarne v Novem mestu, podjetja Planina iz Črnomlja ter gasilskemu društvu za darovane vence.
Zahvaljujemo se tudi sosedom in vsem, ki so nam kakorkoli poma. gali m v tako velikem številu spremili pokojnika na njegov zadnji poti.
2alujoča družina Cerar iz —
Doblič pri Črnomlju. SLAVKO BRUDAR iz Stopič S« najtjopfieje zahvaljujem zdravnikom kirurškega oddelka novomeške bolnišnice, zlasti primarju dr. Bajcu za uspelo operacijo ter medicinskemu in strežnemu osebju za vso skrb in nego.
NOVO MESTO
V času od 23. do 30. januarja je bilo rojenih 20 dečkov in 18 deklic.
Poročili so se: Franjo Lajtman, strojnik iz Senkovega, in Ana Bob-narič, gospodinja lz Malega Bre-brovnlka; Anton Bele, sin kmeta lz Mihovca, in Amalija Gazvoda, hči kmeta s Podgrada; Franc Bar-tolj, sin kmeta iz Dol. Lakovnic, in Ana 2upančlč, delavka iz Dol. Lakovnic; Dušan Kobše. sin kmeta iz Dola. ln Marija Jankovič. hči kmeta iz Vinje vasi: Jože Kuk-man. traktorist iz Cegelnioe, in Marija Darovic, hči kmeta iz Ločne.
Umrli so: Ambrož Majcen, delavec z Gradišča, star 20 let; Anton Hlede, užitkar iz Žabje vasi, star 83 let, Rafael Bremec, delavec lz Petrove vasi, star 50 let; Marija Barborič, kmetovalka lz 2ihovega sela, stara 75 let.
Pernišek s Podboršt* - dečlta ln Jožefa Boben iz Zvirč - deklico.
Iz brežiške porodnišnice
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Tončka Kodrič iz Podbočja — dečka, Marija Slo-venc iz Curnovca — dečka, Jelka Nenezič lz Brežic - dečka, Marica Botički iz Kraja dolnjega — dečka, Tilka Cesarec iz Plemenščlne -dečka, Marica Skrbeč lz Koprivnice — dečka, Amalija Galič iz Vel. Malene - dečka, Karolina Menic iz Podloga - dečka, Mira Ivekovič iz Razdrtega - dečka, Marica Virč lz Čateža deklico, Danica Mežan iz Brežic - deklico, Jožefa Span iz Šmarja - dečka, Marija Bračun iz Brežic - dečka. Neža Kostanjšek iz Volčja - dečka. Stanka Stergar iz Leskovca - dečka.
Opozorilo Matičnega urada v Novem mestu
MATIČNI URAD v Novem mestu paziva vse. ki so spremenili bivališče, pa tega niso prijavili, da to takoj store, da bomo nastale spremembe lahko upoštevali pr! volilnih imenikih.
Sporočamo vsem voliinim upra. vičencem, ztastl tistim, ki ' sc pravkar dopolnili 18 let, da se lahko vsak dan od 8. do 12. ure prepričajo če so vpisani v v&llvn; imenik.
Vse državljane, ki so izpolnili It let. opozarjamo, da si morajo priskrbeti .osebne izkaznice. Izdaja jih Matični urad vsak ponedeljek
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Kristina Vidmar s Kala — deklico, Marija~Klu-kenberger z Gor. Ponlkev — dečka, Anica Majcen iz Sp. Vodal - dečka, Vera Sikonja iz Tribuč - deklico, Marija Bojane lz Male Bučne vasi - dečka. Vera Metelko s Kala - dečka, Rozallja Pavlin — iz Soteske - dečka, Barica Tončič iz Pilatovcev - dečka. Angela Ste-pic iz Martinje vasi — deklico, Marta Flndflk iž Videm-Krškcga -dečka. Martina Tramte s Tolstega vrha - deklico, Karolina Rangus iz Radovlje - deklico, Jožica Fodgor-nik iz Semiča — deklico, Ana Zagore iz Hrastja - deklico, Martina Kaplan iz Bele cerkve — dečka, Angela Matkovič iz Dol. Toplic -dečka, Martina Likar iz Kostanjevice — deklico, Marija Vovko lz Smihela - dečka, Ana Medoš iz Obrha - deklico, Jožefa Poljanec iz Jurke vasi - deklico, Alojzija Puhek lz Tribuč - dečka, Nada La-diha iz Kamanja - dečka, Terezija Kolenc iz Dola - deklico, Marija Rajk s Tolstega vrha - deklico, Marija Verček s Trške gore - deklico, Marija Ambrožič iz Ser.tjo-šta - deklico, Amalija Dremšek iz Gor. Kota - dečka, Frančiška
Preteki! teden so se ponesrečili tn iskali pomoti v novomeški bolnišnici: Jože Vldrlh, delavec iz Bršlina Je padel z lokomotive ln si poškodoval levi komolec. Antona Perušiča, posestnika iz Črnomlja, je na poti s postaje nekdo udaril po desnem ušesu. Peter Mavrin, kmet lz Dol. Podgore, je padel in se' z glavo udaril ob stopnice. Franc Duša, sin delavke iz Kleno-vlkan Je.pade^ s peči. in si poškodor . val glavo. Jože Boltar, sin trgovske pomočnice lz Birčne vasi, se Je usedel v posodo z vročo vodo.
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Leopolda 2nlđarca, delavca iz Brezja, je nekdo napadel z nožem in ga hudo poškodoval. Slavka Baškoviča, posestnika lz 2ejnega, so na cesti napadli ln mu poškodovali glavo. Jožo Miklč, delavec z Ravne gore, si je pri delu v gozdu poškodoval levo nogo. Ana Zupan, gospodinja lz Brežic, je pri padcu na cesti dobila poškodbe po hrbtu. Franjo Zgorele, sin kmeta iz Zagorskega sela, si Je pri sankanju zlomil desno nogo.
Trebnje: poživiti delo organizacij
#t Na zadnjem plenumu Socialistične zveze so sprejeli več sklepov, kako poživiti dejavnost krajevnih organizacij SZDL in drugih organizacij. Sklepi določajo, da bo treba odslej težišče dela prenesti na krajevne organizacije, ki naj same izkoristijo vse možnosti in oblike svojega dela. Tesneje morajo spdelovati z ostalimi krajevnimi organizacijami. — Prosvetnim društvom naj pomagajo ustanavljati klube, na predavanja Ljudske univerze naj pritegnejo čimveč občinstva. Vprašanje prostorov naj rešujejo skupaj z ostalimi or-garrzacijami. Da bo delo občinskega odbora čim lažje, bo vsaka krajevna organizacija redno poročala o svojih sestankih in sklepih in sestavila svoj proračun. Do občinske konference se bo članstvo od sedanjih 47,8 % povečalo na 50 %. Ena najvažnejših nalog krajevnih organizacij bo tudi ta, da bodo na svojem terenu razširjale Dolenjski list.
9 V teku je združevanje kmetijskih zadrug. Ljudje ^e
strinjajo, da bosta poslej v obč'ni samo dve samostojni gospodarski enoti. Tudi v Miren-ski dolini so se že odločili, da bo namesto štirih samo ena gospodarska enota, ki se bo imenovala »Kmetijska zadruga Mirenske doline«.
6 Občinski odbor ZB v Trebnjem je pred kratkim le dobil svoje prostore. Zdaj bo tudi ta organizacija lahko bolj delala, kot je doslej.
® Dvajset članov trebanjske
podružnice Društva upokojencev se je v začetku decembra udeležilo prostovoljnega dela. Zasipavali so jarke za vodovodne cevi ln zasuli 28 metrov. S tem so že tretjič pomagali pri družbeni dejavnosti in v celoti zasuli Jarek, dolg 114 metrov.
Podružnica je pomagala tudi Društvu prijateljev mladine v Trebnjem in prispevala 3000 dinarjev za novoletno jelko.
J. Z.
SPORED RADIO LJUBLJANA
Kmetje — inštruktorji pionirskih krožkov na Senušah
Tekmovanje pionirjev — mladih zadružnikov je končano. Pionirski odred »-Pohorske Milke* je sicer maloštevilen. Toda s skupnimi močmi in prizadevanji je dosegel velik uspeh. V znak priznanja mu je bila dodeljena II. zvezna nagrada v znesku 150.000 din in zbirka semen. Za ta denar so si s pomočjo občine kupili televizor. Velika zasluga za doseženi uspeh gre bivšemu upravitelju tov. Slavku Smrde-lju, ki je znal ustvariti sodelovanje s starši. Pri tem mu je veliko pomagal tov. Jože Ke-
rin, ki je še danes desna roka upraviteljici: Na Senušah je brez dvoma edinstven primer v Sloveniji, da so se kmetje kot inštruktorji pionirskih krožkov pismeno pripravljali p.a ure v krožkih. S tem so dokazali, da je uspeh mogoč le ob sodelovanju s starši, in ostalimi organizacijami.
Pogoji, v katerih so delali pionirji iz Scnuš, so bili izredno težki. Vendar so se pionirji vključili v tekmovanje z željo, doseči uspeh. In dosegli so ga! Drago Kastclic
SOBOTA.  1. FEBRUARJA:
5.00-8.00 Dobro jutro! (Pisan glasbeni spored) - 3.25-5.45 Nekaj domačih - 6.30-6.40 Reklame - 8.05 Glasba ob delu - 8.30 Virtuozne skladbe za violino - 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo - 9.25 Melodije za vse - 10.15 Zoltan Kodalv: Hary Janoš, slmf. suita - 10.40 Angleščina za mladino, 5. lekcija -10.55 Glasbena medigra — 11.00 Po svetu Jazza - 11.30 Pionirski tednik
- 11.50 Otroci Izbirajo pesmice -12.GO A ca, ća kažu momka dva, dalmatinske narodne pesmi - 12.15 Kmetijski nasveti - 12.25 Zabaven opoldanski spored - 13.15 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Odmevi lz naših planin ln dolin — 13.50 Od arije do arije - 14.20 Sport in športniki - 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo - 15.15 Obvestila .reklame ln zabavna glasba
- 15.40 S knjižnega trga - 16.00 Zvoki lz daljnih dežel - 16.25 Iz najnovejšega repertoarja Jugotona
- 16 40 Moški komorni zbor lz Celja - 17.00 Lokalni dnevnik - 17.15 Po kinu se dobimo - 17.45 CeS-ki plesni orkester Karel Vlach - 18.00 Jezikovni pogovori - 18.30 Pozdrav z gora - 18. 45 Okno v svet - 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba - 19.30 Radijski dnevnik - 20.00 Trobenta, bas ln klarinet - vmes še Planinski oktet - 20.20 Micharl Brett: Georgeu se zmeraj kaj primeri - 21.0* Poslušaj ln povej nam! - 22.15 Oddaja za naše Izseljence - 23.05 V plesu do polnoči -24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
NEDELJA. 5. FEBRUARJA:
6.0O-6.30 Jiutranji pozdrav - 7.00 Napoved časa, poročila - 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva - 7.33 Pihalni orkester JLA - 8.00 Mladinska radijska igra, Peter Ov-sec: Povest o kalifu Strku - 8.38 Iz albuma otroških skladb — 8.48 Z zabavno glasbo v novi teden — 9.23 Gustave Charpentier: Vtisi iz Italije - 10.0— Se pomnite, tovariši... Damjan Brvar: C*z Savo — 10.30 Partizanske pesmi Marijana Kozine — 10.40 Nedeljsk* matineja zabavnih zvokov - 11.30 .Nedeljska reportaža - 12.00 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo, I. del — 13.30 Za našo vas - 13.4* Koncert pri vas doma - 14.15 Naii poslušalci čestitajo in pozdravljajo, IL del — 15. Napoved časa, poročila tn vremenska napoved "— 15.15 Reklame - 15.30 Melodije, ki jih radi poslušate - 16.00 Humoreska tega tedna - 16.20 Veseli zvoki - 16.40 Peli so jih mati moja... (Slovenske narodrrs pesmi) — 17.00 Za nedeljsko popoldne (Spored zabavne glasbe) — 17.30 Radijska Igra — 18.30 Car! Marta VVeber: Peter Smoli in njegovi sosedje - 19.40 Domači pele-mele - 19.40 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik ln športna poročila - 20.05 Izberite melodije tedna - 20.50 Plesni orkester Maje Greger - 21.00 Obisk pri muzikologu prof. dr. Dragotlnu Cvetku — 22.09 Nr-poved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan - 22.15 Ple« ob radijskem sprejemniku — 23.00 Poročila - 23.05 Nočni komorni koncert - 24.00 Zadnja poročila la konec oddaje.
Zapiski s poti po Koroški
(Nadaljevanje in konec)
Kar se tiče hrane, je znano, da pri nas jemo mnogo in-veliko bolje kot v celi vrsti držav, znanih po visokem standardu. Seveda jemo tudi bolje kot Avstrijci. V trg»vinicah, ki jih je mnogo v vsakem mestu, imajo dokaj dobro izbiro sadja, ki ga uvažajo iz Italije, čeprav ■ so cene visoke. Meso je dražje kot pri nas, izbira pa slabša. Tudi konzerv imajo malo. Beljak, ki je precejšnje mesto, ima tržnico manjšo, kot pa je v Ljubljani šišenska ali bežigrajska, prodajajo pa v glavnem le zaklane kokoši in nekaj zelenjave. Kruh je približno enake cene kakor naš, je pa okusno zavit in večja izbira je. Posebno velja to za črn, ržen komis. Našega človeka pa preseneča tudi razlika v cenah, ki je v Avstriji občutno večja med posameznimi trgovinami kakor pri nas. Vrvico za muharjenje sem v neki trgovini hotel kupiti za 160 šilingov, pa sem jo videl kmalu za tem v drugi trgovini za 128 šilingov! Hrenovka stane 6 šilingov, kar pomeni po uradnem tečaju 66. din, po turističnem pa 132 din. Seveda so tudi občutne razlike v cenah glede na reprezentanč-nost trgovine ali gostilne.
Volnena blaga so približno enakih cen kakor pri nas. Meter dobrega kamgarna, kakr. len stane pri nas meter 6000 din do 7000 dinarjev, stane v Avstriji 400 do 500 šilingov. Konfekcija je občutno dražja kakor pn nas. Drago je tudi perilo. Irhasti jovič. kakršen stane pri nas 10.000 dinarjev, stane v Avstriji 1500 šilingov. Izbira je nekaj večja kakor pri nas.
Nekoliko cenejši so tehnični predmeti, kakor radijski aparati, noži, razno orodje, fotoaparati in pisalni stroji. Igrače so poceni. Pač pa so druge usluge,posebno krojaška dela, da o zdravnikih in zobozdrav--nikih niti ne govorim.
Zatorej se zelo moti, kdor misli, da bo v Astriji kaj poceni kupil, kaj takega, česar pri nas ni. Ko bo preračunaval dinarje v šilinge, bo videl, da se le malokaj splača kupiti, pa. še to samo v tem primerni, če bo ofrnažil carino.
Zdaj se je že začel razvijati mali obmejni promet med našo državo in Avstrijo, Toda zaenkrat to pravico izkoristijo le redki naši državljani ln še redkejši avstrijski. Avstrijski gostinci in ostali podjetniki se boje jugoslovanske konkurence, zato naskrivaj propagirajo, da se v Jugoslavijo ne splača. Toda kaj kmalu bo ta propaganda prišla na laž. Naši naivneži pa se bodo hitro prepričali, da se v sosedni republiki ne cedita med in mleko.
Peljal sem se nazaj v Jugoslavijo. Cesta je spet slaba, strma in kotanjasta. Spomnil sem se vseh lepih cest po koroški deželi, ki so jih zgradili zadnja leta. Zakaj niso zgradili še cest proti jugoslovanski meji, ki so še zdaj mnogo slabše od cest na naši strani?-Ali ne tiči za vsem tem strah pred jugoslovansko konkurenco v turizmu? Ali niso tudi te ceste poskus, zadržati tuje turiste v Avstriji in jih stratiti s slabimi cestami v Jugo-
slaviji, pri tem pa za primer pokazati del ceste na severni strani Karavank?
Se zadnji metri Avstrije. Lepak, ki kaže koroškega očanca s košatimi brki in zelenim klobukom z gamsovim čopom, kako leta 1920 glasuje za enotno in svobodno Koroško. Nekdo je raztrgal lepak tam, kjer je bila narisana glasovnica. Kaj je bilo tam na-
pisanega nisem mogel prebrati.
Malo dalje obmejna gostilna na avstrijski strani. Vprašam v slovenščini, odgovorijo mi v nemščini. Niti besede ne znajo slovensko aH pa nočejo govoriti. Sedem decilitrov vina stane 30 šilingov in 3 šilinge za postrežnino. Prijazna beseda in znanje tujega jezika, jezika države, nekaj metrov od-
daljene od gostilne, bi tudi nekaj veljalo. Pri nas v redkoka-teri gostilni tudi v notranjo-, sti države ne najdete človeka ki bi ne znal vsaj enega tujega jezika.
Modro-belo-rdeča zapornica in spet smo doma. Kako resničen je ljudski rek: »Povsod je lepo, doma je najlepše*
Mile Pavlin
KORUZA:
PLASTIKI, DIŠAVE IN ŠE MARSIKAJ...
Malo čuden naslov. Koruzna moka, žganci, lickanje, to že gre pod pojem koruze, toda kaj imajo z njo opraviti plastične snovi, parfumi, sladkor in tako dalje. Pa vendar: tekstil, plastiki, sladkor, mlečna in škrobna kislina, sirupi, hrana za dojenčke, žvečilni gumi in še marsikaj — vse te predmete široke potrošnje bomo v Jugoslaviji izdelovali iz koruze. To ni zgolj ugotovitev znanstvenikov, temveč tudi gospodarskih strokovnjakov.
Morda se nam to zdi čudno, pa ni Pomislimo le, da je naša država med najpomembnej-
šimi pridelovalci koruze na svetu — na petem mestu, v Evropi pa celo na druge ti, takoj za Romunijo. Kakih 35 odstotkov ornih površin imamo posejanih s koruzo. Kaže, da bomo na tej površini kmalu pridelovali okrog 10 milijonov ton koruze — 540 kilogramov na prebivalca, toliko kot v Ameriki.
INDUSTRIJSKA PREDELAVA KORUZE
Se ni tako dolgo, ko je bila koruza velikega pomena za prehrano, zlasti revnejših področij. Danes jo izpodriva pšeni-
Deset vlakov medu ...
Jugoslovanski čebelarji pridobijo na leto 40 milijonov kilogramov medu — to je za deset kompozicij tovornih vlakov. Je to veliko ali malo? Premalo pravijo kmetovalci in čebelarji. Čebelarstvo smo nekako zanemarili, če pomisli-i-
2X3 0 ČASOPISIH
§§ Na svetu Izhaja 8000 dnevnikov. Skupna naklada 250 milijonov izvodov.
§§ V Jugoslaviji izhaja na dan 20 časopisov, ki nas seznanjajo z dnevnimi dogodki doma in po svetu.
g§ Prvi slovenski časopis je začel izdajati pesnik Valentin Vodnik leta 1797. To so bile »Ljubljanske novice«.
§§ Skupna naklada dnevnikov v Jugoslaviji je bila 1960 takale: 369,828.961 izvodov.
§| Na tisoč Jugoslovanov pride 41 izvodov dnevnih časopisov.
fgj Naš dolenjski tednik — »Dolenjski list« je v zadnjih dneh dosegel redno naklado 17.270 izvodov.
Merjenje visokih temperatur
V industriji so doslej mogli izmeriti le temperaturo do 2800 stopinj, pa še to z velikim odstotkom možne napake. Merjenje visokih temperatur v industriji pa je izredno važno pri proizvodnji posebnih zlitin in za raziskave raznih kemičnih reakcij. Zdaj so sovjetski inženirji sestavili pripravo, ki omogoča merjenje temperature do 10.000 stopinj.
PRIHODNJI TEDEN: nova slikanica »Otok zakladov« po znanem romanu R. L. Stevensona!
mo, da imamo v Jugoslaviji čez 300 medonosnih rastlin in če upoštevamo, da velja tona medu v svetu 500 dolarjev. Mimo tega i. jo čebele - izredne zasluge za večji donos sadovnjakov, zelenjadnih vrtov in deteljišč, ker opra-šujejo drevje in rastline. Kalifornijski farmarji, plačujejo čebelarjem iz vse Amerike, da prinašajo čebele k njim na pašo. Pomena čebel za kmetijstvo se zavedajo tudi naši agronomi — Preračunali so, da potrebuje naše kmetijstvo (zaradi opraševanja rastlin in drevja) 6 milijonov čebel-nih družin, kakor jih imamo danes.
ca. Čeprav koruzo uvrščamo med žitarice, je to v bistvu industrijska rastlina, ki daje najrazličnejše možnosti za predelavo. Predelovanje koruze bo še posebno resno vprašanje v prihodnjih letih, ko bomo dosegli milijon vagonov koruznega zrnja letno. S povečano industrijsko predelavo koruze in soje bi se Jugoslavija lahko povsem rešila uvoza maščob, obenem pa bi dobila znatne količine artiklov za izvoz. Zato ekonomisti in znanstveniki pravijo, da je zgraditev objektov za industrijsko predelavo koruze pereča potreba, seveda je treba prej vsestransko raziskati možnosti za izkoriščanje naše koruze kot industrijske rastline.
To pomeni: koruza ne bo več samo žitarica, ki daje zrnje za hrano ljudem in domači živini. Mimo *ega bo to industrijska rastlina, ki nam bo dajala tekstil, plastike in vse tisto, kar smo našteli na začetku. Vse to je namreč mogoče pridobiti iz nje s sodobnimi kemičnimi in drugimi postopki. Zato je razumljivo prizadevanje ekonomistov, znanstvenikov in gospodarskih strokovnjakov, da bi pri pridelovanju koruze dosegli Čim večji pridelek. Saj bo vsa količina, ki ne bo uporabljena kot neposredna hrana (moka, zrnje) dala industriji dragoceno surovino za najrazličnejšo uporabo — od sladkorja do glavnika in blaga za obleko.
Na brežiški tržnici
— Teta, koliko stane kokoš?
— Samo 980 dinarjev!
— Nemogoče! Prejšnji teden ste prav tako prodali za 700.
— Res je, toda pravijo, da bo govedina po 800 dinarjev kila...
Nepozaben   spomin   na lanski dopust...

DRAGI MLADI BRALCI DOLENJSKEGA LISTA!
Te .drnl ste nas zasuli z odgovori na zadnjo slikovno uganko! Kar 123 rešitev ste nam poslali (vse seveda niso bile pravilne!), zato smo določili namesto 3 obljubljenih — S nagrad. Odgovoriti je bdlo treba takole: 1. Sevnica, 2. Franci Avsec, 3. našteti eno izmed podjetij, kot so: STP Sevnica, SLOGA, trgovina Kmetijske zadruge, poslovalnica BOROVO in pod. — Izžrebani so bili:
1. nagrado — 1000 dinarjev dobi Anica Jazbec, 7. razr. osnovne šole, Zabukovje 8 nad Sevnico; 4 knjižne nagrade pa dobijo: Uroš Kranjc, Sevnica, Trg svobode 8-II; Veko Kaplan, osnovna šola, Bučka; Tinca Danlčič, Impolca 14, p. Studenec pri Sevnici, in Ciril Udovč, Dol. Boštanj 65, p. Boštanj.
.Danes objavljamo novo slikovno uganko. Do torka, 7. februarja, nam odgovorite na spodnja tni vprašanja:
1. ime kraja, kjer stoje spodnji stanovanjski bloki; 2. s čim se preživlja največ prebivalcev v tem kraju; 3. datum občinskega praznika tega kraja.
Slike ni treba rezati iz časnika! Čitljivo napišite odgovore na Ust papirja in jih pošljite v ovoju na naslov uredništva! V spodnji levi kot Ovoja napišite še: SLIKOVNA UGANKA: Ne pozabite: zadnji rok za sprejemanje rešitev: torek, 7. februar!
mm
HUDA BOLEZEN
»Tovariš doktor, bi mi pregledali jezik? Veate, nekaj ni v redu z njim: začel je kritizirati direktorja...«
BRZINA
»Ja, vraga, Benedikt, saj si še pred desetimi minutami bil čisto trezen!«
»Hk, veš, hk,.'.. šel sem pit v ekspresno točilnico ...«
SKESANEC
»Vidiš, prijatelj, res mi je žal, rad bi to popravil: pred dvajsetimi leti sem ti bil prevzel zaročenko, no — zdaj sem ti jo pa nazaj pripeljal.«
NOVATOR
»Veš, da je Polikarp hotel narediti svoje vrste avtomobil. Vzel je kolesa od .Rekorda', dele motorja od ,Folkswagna', volan od Fičkota' itd.«
»No, in kaj je dobil iz teg**-
»Pet let zapora.«
— Toda kaj bo ob polšestih, če me prej ne snamete?
PRIHODNJIČ:
dobili smo 19 novih dobitkov od naših znanih proizvodnih in trgovskih podjetij, ki jih bomo objavili skupaj z drugimi nagradami in razpisom letošnjega nagradnega žrebanja v prihodnM številki našega tednika! Ne pozabite: 9. februarja!
V torek dopoldne se je število novih naročnikov v letošnji akciji povečalo za 56 — s tem pa smo dosegli okroglo številko 2.001. »Števec« v pregledu novih naročnikov se je ustavil ob naročilnici, ki nam jo je prejšnji dan poslal tovariš Franc Glogovšek, pismonoša iz Zg. Obreza 16, uslužbenec pošte v Brežicah. Tovariš Glogovšek je zbral v zadnjih 5 tednih že 47 novih naročnikov in jih zbira še vsak dan. Tokrat je bila sreča naklonjena njemu in »njegovemu« Martinu Ivanšku iz Čateža 47, p. Brežice, ki je dva tisoči novi naročnik, odkar smo sredi decembra začeli z »Mesecem Dolenjskega lista«. Zato smo sklenili:
MARTINU IVANSKU v Čatež 47 pri Brežicah: brzojavno čestitko, knjižno darilo in ček za 8.000 dinarjev;
Francu Glogovšku na pošto v Brežicah:
zahvalna pismo, knjižno nagrado in ček za 3 000 dinarjev kot posebno nagrado za zgledno prizadevnost v razširjanju domačega tednika.
Raze:> tega bo tovariš Glogovšek seveda deležen tudi nagrade, ki jo bodo dobili vsi pismonoše za vse doslej zbrane nove naročnike našega lista. — Zbiralcem novih naročnikov želimo tudi v bodoče kar največ uspeha, vsem novim naročnikom mnogo zadovoljstva z domačim tednikom, v prihodnjih tednih pa še nekaj presenečenj!
Pionirji: 655 rrš tev!
Lepa hvala, dragi pionirji in pionirje, za vse pozdrave, ki ste jih poslali našemu listu hkrati z rešitvami nagradne križanke -Mali sankač-! Spoznali smo. da tudi Vi radi rešujete uganke in skrite besede, pa Vam bomo prihodnji teden spet postregli z nagradno križanko! Do torka opoldne ste poslali kar 655 rešitev! Skoraj vse so bile pravilne, žreb pa je odločil, da bomo razposlali nagrade takole:
1. nagrado — 2.000 din dobi Nežka Šimc, Dol. Težka voda 17 pri Stopičah; 2. nagrado — 1.000 din   dobi Ivan Škufca,
Lopata 4, p. Hinje; 8 knjižnih nagrad pa bodo dobili:
Stanko Draksler, Boštanj ob Savi; Dragi Kavšek, Brod 33, p-. Novo mesto; Aleksandra Babic, Starovaška 3, p. Vi-dem-Krško; Rezika Hictaler, Armeško 15, p. Senovo; Marinka Marn, Jezero 1, p. Trebnje; Anica Slobodnik, Rado-vica 35, p. Metlika; Jože Vah-čič, Trebež 36, p. Artiče pri Brežicah in Marija Rožič, Dol. Paka 4, p. Črnomelj.
Nagrade smo Vam medtem poslali po pošti, prihodnji teden pa: NOVA   NAGRADNA PIONIRSKA KRIŽANKA! Lepo Vas pozdravlja
Vaš DOLENJSKI LIST
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE
Vodoravno: 1. Om, 3. ura, 4. nakit, 6. stonoge. 8. natovorim, 10. sladoled.' 12. na, 13. dattralti, 15. aiat, 17. siromaki. 19. ali, 20. kad,
21. cenilk.
Navpično: 1. Originali, 2. mate. matik, 3. ukor, 4 nove. 5. anoda, 6. stota, 7. tolik, 8. narod, 9. Adam, 10. stik, m. lira, 14. As, 16. lan, 18. I(van) C(ankar).
Medtem ko smo mi praznovali novoletne praznike v veselja, so se v Alžiriji nadaljevali neredi, ljudje so umirali in po ulicah so pokali strojnični rafali. Nadaljevale so se aretacije, mučenja, streljanja in obsodbe. Alžirski narod navkljub francoski politiki nasilja v svojem boju za svobodo ni odvrgel orožja in je morda prav zdaj bliže svojim plemenitim ciljem ; kot kdajkoli prej
Kruse je sklenil, da bo stvaT hitro opravil, saj bi odlašanje le škodovalo njegovi karieri. Ravno so bili omenili napredovanje, pa se pojavi ta šandt! Kdo ga je silil, da je nepremišljeno obljubil, kako bo izbrskal skrivnost te kovine! Mislil je, da mu ne bo ničesar na poti, saj je imel za seboj že lepo število zmag v okupirani Nemčiji. V rokah je držal skoraj vse skrivnosti nemške metalurgije.
V kotu za zaveso je zazvonil telefon.
Prav, čakam!« je jezno rekel v slušalko in pretrgal zvezo.
Ko je prišel Gorčakov je Kruse sedel za mizo in kadil. Malo je počakal, nato pa rekel osorno: .
»Jaz nisem proočal, da ste nam utajili, da 'e nemška obveščevalna služba iskala sanlt, čeprav bi bil to moral storiti.«
Gorčakov je pokimal, kakor da se zahvaluje, toda Kruse je nadaljeval z enako jezo:
»Niste nam služili pošteno.« / »Dovolite ...« ga je ustavil Gorčakov.
»Vem. Vi ste nam zbrali lep kup podatkov o nemški metalurgiji. Odkrili ste tudi nemške agente, ki delajo v naših tovarnah. Toda dejstva ostanejo dejstva. Sanit ste iskali z namenom, da ga prodaste tistemu, ki bo zmagal. Nemcem, če ostanejo, ali našim, če jih stremo.«
»To je vaša' domneva,« je mirno odgovoril Gorčakov. »In povsem zgrešena domneva, da bom natančen.«
»Zakaj ste se tako dolgo skrivali pred nami?«
»Bal sem se, da me ne spoznajo. Skozi Nemčijo so šli vsi taboriščniki. Marsikateri me osebno pozna. Veste, svojo kožo še zmeraj cenim.«
»Recimo, da vam verjamem. Verjamem in molčim Velja?«
»In s ' čim bi si moral odslužiti to molčanje?«
»S tem. da poiščete sanit.«
»Potem bom to storil kar brez vas.«
»V tem primeru bom že danes sporočil.«
»Aha, .razumem ... Ujeli ste me v past, ne? Nekaj pa morate le razumeti: iaz iščem sanit že pet let in kakor vidite,« Gorčakov se je nasmehnil, »ga še zdai nisem našel. Prosim, izvolite, izročite me ameriški komandi kot nemškega ovaduha.«
»Prav, bodiva si odkrita.« Kruse je vstal in se sprehodil po pisarni. »Od sanita je odvisna vaša.. in moja usoda. Morava ga najti.«
»Zanj ve samo Tropinin.«
»Hudič naj ga vzame, jaz sem sit te igre! Saj veste, da ne moremo hičesnr izvleči iz njega.«
»Uporabite hujša sredstva.«
»Molči. Ve, da ga ne smemo ne zadaviti ne ustreliti. Ko bi imel vsaj gram tega sa-nita... Razumite me prav: to nalogo lahko opraviva samo jaz ali vi. Drugemu ne zaupam. Jaz ne morem oditi v Rusijo. Tudi če bi zaprosil, me ne bi pustili. Razumete? Povejte, karj bi za to zahtevali?«
»Bom premslil,« je odgovoril Gorčakov ln stopil k oknu. Dolgo je molčal, nato pa ponovil: »Treba je premisliti, dobro premisliti.«
Kruse je napeto čakal. Temu Gorčakovu je res zaupal. Živeti šest let v centru nemške obveščevalne službe, zbrati podatke, spričo katerih se človeku zvrti v glavi in ostati živ, to se je srečnemu Kruseju zdelo nadnaravno. Zdajci se je Gorčakov vzravnal, potegnil dim in rekel odločno:
»Sprejmem, toda pod enim pogojem.«
»Kakšnim?«
»Tropinin mora umreti.« ■ »Kaaj?«
»Drugače ne pristanem. Pojdite sami.«
Kruse se je zamislil... Ce Gorčakov ne priskrbi sanita. kako bodo dobili modri žarek ... In če ga ne bo, kompanija z njim, Krusejem, ne bo posebno obzirna.
»Prav!« je zašepetal.
Gorčakov je stopil k njemu, ga pogledal v oči in rekel:
»O Tropininovi smrti se moram osebno prepričati!«
»Mi ne zaupate?«
»Vem to po sebi.«
»Dobro. Vaš načrt?«
»Ga še nimam. Le Tropininovo zeleno be» ležnico moram dobiti,« Gorčakov se je nasmehnil. »Formulo lahko obdržite, Rusi je ne potrebujejo.«
»Velja, pristanem!«
Po dveh dneh so Gorčakovu pokazali Tropininovo truplo, nato pa so Gorčakova poslali v Sovjetsko zvezo. Tisti dan. ko je Gorčakov odpotoval, je Kruse poklical v svojo pisarno Kurta Wienerja.
-Gospod Wiener, se lahko zanesem na vas? Ste mi vsaj malo naklonjeni?« ga je vprašal.
-O, seveda! Razumljivo. Jaz sem vam izredno hvaležen .. .*
»Torej se nisem zmotil... Izvolite!« Kruse mu je ponudil škatlo s cigaretami, in ga pozorno opazoval. Kurt je bil vznemirjen, prsti so mu čisto narahlo drhteli.
-Povejte mi, VViener, kaj bi rekla vaša družina, če zapustite Berlin ... recimo za en mesec, morda tudi za dva?«
Kurt se je v zadregi nasmehnil. Spomnil se je davišnjega pogovora z ženo. Rekla mu je, da ga bodo njegovi delodajalci poslali lz Berlina. Cemu bi Urad v Bismarckovi ulici oziroma Schvvarz potreboval ruskega tolmar ča, ko tja ne prihajajo Rusi vprašat za dcM»
O, * ' 1 Zaračunano
ODHODW> @ rFIFGRAJV
_Služben  i     d  e  1_ _Odpravljen .
SI«.     „,„,   Be-             C»s                                                :      Telegrafu č" Odpravil 1 __Q'n I  ur* I min__dri I  ur\ \ ml'.
_1 i . [j _
_ V viiem Interesu Je, da telegram plsele s tiskanimi Črkami <
- jARTIN IVANŠEK, Čatež 47, BREŽICE -'
Čestitamo vam kot 2.000. novem naročniku našega tednika v letošnjem mesecu DOLENJSKEGA LISTA stop nagrada sledi stop
DOLENJSKI LIST