nflRODM GOSPODAR GLASILO ZRDRUŽflE ZUEZE U LJUBLJHAI. ir n r ■ ti ir 11 Člani „Zadružne zvezo“ dobivajo list brezplačno. — Cena listu za nečlane po štiri krone na leto, za pol leta dve kroni, za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. — Rosa-: ; mezim številke 20 vin. J :: Tßlefan štev. 21B. :: C. Kr. poštne tiran. št. 64 846 Kr. ogrsko 16.649 A "A Izhaja 10. in 25. vsakega meseca. — Slih')) urejevanja 5. in 20. vsakega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. — Cena inseratom po 30 vinarjev od cnostopne j petit-vrste, za večkratno inseracijo po T dogovoru. ■L —!■ II )■ Vsebin«: Druarni trg in Zinlnižništv«. Olifni zbor št.iior.skrga podoilliura Zadružno zvezo v Ljubljani. Zapisnik skupštino Zadružno Svezo u Spljetu. Reforma ljudsko šole v prilog kmetijstvu. Listna uš in njeno zatiranje. Čuvanje vina za domača porabil. Vabila na obone zbore. Milanoo. Denarni trg in zadružništvo. O tem zanimivem in aktualnem predmetu je razpravljal na občnem zboru štajerskega pododbora Zadružne zveze v Ljubljani Zvezin predsednik dr. d. E. Krek in podajemo iz njegovega govora nekatere glavne misli. Živimo v času, ko se skuša v vsemi silami industrijalizirati državo. Še ni dolgo tega, ko je imela Avstrija agrarni značaj. Zdaj se pa dela z vsemi močmi, da bi se to spremenilo. Ustanavljajo se nove banke, že obstoječe zvišujejo svoj kapital za ogromne vsote, povsod se govori že samo o desetoricah in stotinah milijonov. Vse te banke pa nalagajo svoje kapitale v industriji, ki nudi radi visoke konjunkture in tesnih kartelov visoke dobičke. Zanimivo je, kako je naš notranji gospodarski položaj v ozki zvezi z zunanjo politiko. Združeni smo z Nemčijo in z Italijo. Nemčija rabi ves svoj denar za domačo industrijo. Italija pa sama nima nič. Tako pride, da mi radi naših političnih zaveznic ne dobimo nikakega denarja iz svetovnega trga. Naša industrija potrebuje pa radi živahnega razvoja veliko denarja. Ker ga ne dobi od zunaj, skuša združiti in vporabiti za svoje namene ves domači odvisni denar. Kakor že rečeno, industrija zelo veliko nese. Vsled tega pa plačuje denar zelo dobro. Posledica tega je, da iščejo banke denar, kjer ga le morejo najti in pod najugodnejšimi pogoji za vlagatelje. V solidnih bankah se plačuje 5 "/" obresti, ali pa še višje. Nič čuda, če banke vlečejo in se jih tudi mali varčevalci vedno bolj poslužujejo. Povsod, tudi v bolj revnih deželah, se otvarjajo bančne podružnice, ki vsrkavajo va-se denar kot goba vodo. V zasmeh vsemu zdravemu gospodarstvu se vpo-rablja denar malih ljudi za industrijo, kmetu pa manjka denarja za najpotrebnejši kruh. Tako vidimo, kako škodljivo vpliva naše politično zavezništvo na naš narodnogospodarski položaj. Naša zveza z Nemčijo je za nas skrajno slaba. Mi se ne družimo s sosedom, od katerega bi imeli kaj gospodarskih koristi, ampak nasprotno: od katerega imamo gospodarsko škodo. Ce se bodo zadnja pogajanja posrečila in bo prišlo med Rusijo in Nemčijo do zb ižanja, potem bi se znale razmere nekoliko zboljšati. Kot zavezniki bi stopili tudi mi Rusom in posredno tudi Franciji bližje in naši industriji bi bile zopet odprto svetovne blagajne francoskega denarnega trga. 198 — Dokler se pa to ne zgodi, se moramo na druge načine varovati proti škodljivim vplivom bank! Zahtevati moramo, da se ustanavljanje bank in pa bančnih podružnic prepove. Mi ne smemo dopustiti, da bi banke izsrkavale ves denar malih varčevalcev. Prvič bančno poslovanje ni tako sigurno kakor pri rajfajznovkah, ker je špekulacijsko in riskantno. Pri banki daje gotovost samo rezervni fond in akcijski kapital, pri rajfajznovkah pa jamčijo vsi člani in z vsem svojim premoženjem. Zato tudi pride pri bankah, če se špekulacije ne posrečijo, do velikih milijonskih izgub. Na drugi strani pa spravljajo banke posojilnice s tem, da skup-Ijajo v svojih blagajnah ves denar, v vedno večjo odvisnost. Zlasti če se zadruge naslonijo na banke, pridejo v veliko nevarnost. Moravska Zadružna zveza je imela še pred leti nad 8,000.000 K odvisnega denarja, sedaj hodijo njeni funkcijonarji okrog dunajskih bank prosit, da bi dobili vsaj nekaj denarnih sredstev. v Zahtevati se mora tudi, da bo državna kontrola nad bankami strožja, kakor je bila do sedaj. Sicer hodijo državni uradniki k sejam raznih bank, toda store pa nič. Ravno tako mora država postavnim potom bankam znatno omejiti pravico sprejemati vloge. Le na ta način se da ubraniti zadružništvo pred bankami. Toda vse to je samo bolj trenutno in odgovarja bolj le točasnemu položaju. Mi pa moramo gledati v bodočnost in skrbeti, da v take krize sploh nikdar več ne pridemo. Država je stala ob zibelki kmetijskega zadružništva. Ona mu je pomagala na noge, zato je njena dolžnost, da ga ne zapusti na pol pota. Država mora skrbeti, da bo miren razvoj zadružništva zasiguran. Ustanoviti se mora državni kreditni zavod za zadružne zveze, ki bo vedno iz državnih sredstev lahko dal zadružništvu dovolj denarja na razpolago. Tak centralni kreditni zavod imajo na Pruskem, na Francoskem, v Bolgariji in ga moramo dobiti tudi mi. Samo na ta način sc da obvarovati propasti zadružništvo, ki laborira sedaj že deloma na težkih razvojnih krizah. Napeti položaj na denarnem trgu iz lanskega leta sedaj sicer pojenj uje, ampak razmere, kakor so bile, lahko kmalu zopet nastanejo. Da pa pridemo v okom vsem nevarnostim, mora država ustanoviti državni kreditni zavod, ki bo dal zadrugam kredit v težkih časih. Nezdrave razmere, kakor so sedanje, da se vporablja denar malih varčevalcev za industrijske špekulacije, morajo prenehati. Veljati mora načelo: „Kmečki denar za kmeta“. V smislu dr. Krekovih izvajanj je bila od občnega zbora na predlog dr. Hohnjeca sprejeta naslednja resolucija: „Skupščina štajerskega pododbora Z. Z. izjavlja: 1. Vlada je kot nadzorovalna oblast nad akcijskimi družbami soodgovorna za gospodarsko agitacijo, ki ž njo banke izkušajo tudi kmečki denar skupljati za-se in izrabljati za špekulacijske namene. 2. Vlada, ki je z državnim vplivom pospeševala povstanek in razvoj poljedeljskega zadružništva, je dolžna, da ne ostane pri tem na pol pota in da ne pusti zadružništva v najvažnejši roči — v kreditnem vprašanju brez pomoči. Zato zahtevamo: a) Vlada mora strožje postopati pri kon-cesijoniranju bank, zabraniti mora kvarno ustanavljanje bančnih podružnic, znatno jim mora omejiti pravico sprejemati vloge. h) Ustanoviti se mora državni kreditni zavod za zadružne zveze, ki se mora zadostno financirati iz državnih sredstev.“ Občni zbor štajerskega pododbora Zadružne zveze v Ljubljani. Dne 11. t. m. se je vršil v Mariboru občni zbor štajerskega pododbora Zadružne zveze v Ljubljani. Privabil je lepo iu častno število najodličnejših mož iz vseh delov Spod. Stajerja. Razveseljivo je bilo videti, kako so možje-veljaki pazno sledili izvajanjem govor- nikov in kako so bili res s srcem in dušo pri stvari. Občni zbor je otvoril predsednik pododbora gosp. dr. Hohnjec. Pozdravil je došle zborovalce, v prvi vrsti predsednika Zadružne zveze poslanca dr. Kreka. V svojem nagovoru se spominja tudi dveh umrlih vrlih zadružnih delavcev, častitega gospoda župnika Tombaha in gospoda Terglava iz Polzele. Ohranjen naj jima bo časten spomin. Za dr. Hohnjecem pozdravi skupščino g. dr. Krek, ki izvaja: Prinašam Vam pozdrave načelstva in vas zagotavljam, da gleda vseh 700 zadrug, ki so združene v Z. Z., z veseljem na napredek zadružništva na Štajerskem. Zahvala za lep razvoj štajerskega zadružništva gre v polni meri pododboru, ki si je znal s svojim premišljenim delom priboriti ugled in vpoštevanje pri vseh merodajnih krogih. Še celo poljedelsko ministrstvo občuje s pododborom kot samostojnim faktorjem. Štajerski pododbor je v polni meri izpolnil vse, kar je centrala pričakovala od pododborov. Hvala mu zato in naj ostane tako tudi v bodoče. Za-naprej se ne bo treba baviti veliko s ki’editno organizacijo, ker ta je že trdna in stoji dobro, tem več dela bo pa treba posvetiti živinorejskim, strojnim in kjer je mogoče mlekarskim zadrugam. Po dr. Krekovem nagovoru je podal g. nadrevizor Vladimir Pušenjak poročilo o delovanju pododbora Zadruž. zveze v 1. 1911. Leto 1911 pomeni mejnik v razvoju našega zadružništva na Spodnjem Štajerskem. V tem letu se je na Spodnjem Štajerskem jasno pokazalo, katere organizacije so ustanovljene na pravi podlagi in imajo življensko moč v sebi in katere ne vzdrže — kriz, ker jim primanjkuje lastnih denarnih sredstev in so preobložene s tujim kreditom. Naše kreditne zadruge so sijajno prestale to poskušajo ni jim bilo potrebno izterjavati posojil in iskati dragega denarja pri bankah. Naše zadruge so še storile več; ker so mnoge posojilnice na Spodnjem Štajerskem, ki so včlanjene pri treh drugih zvezah, odpovedale v veliki meri posojila, so naše posojilnice vsem dobrim in zanesljivim prošnjikom priskočile na pomoč in marsikaterega obvarovale velikih stroškov in sitnosti. Leto 1911 pa pomeni mejnik v razvoju našega zadružništva tudi radi tega, ker so se v tem letu začele ustanavljati v večji meri nedenarne zadruge in so se iz vrst ljudstva samega porajale želje po ustanovitvi raznih nedenarnih zadrug. Nada, da bomo s smotrenim zadružnim delom, zlasti s prirejanjem tečajev, okrožnih zadružnih shodov, predavanj i. t. d., povzdignili smisel za zadružništvo, nas ni varala. V letu 1911 so se vršile predpriprave za ustanovitev strojnih zadrug; tri take zadruge so se že ustanovile, nadaljne ustanovitve slede. S tem, da skušamo zadružnim potom odpomoči vedno naraščajočemu pomanjkanju delavskih moči in pripomoremo kmetijstvu do tega, da uporablja razne tehnične iznajdbe, storimo mnogo za napredek kmetijstva. Organizatorično delo. Ker smo razpredli zelo gosto mrežo rajfajznovk po celem Spodnjem Štajerskem, je zelo malo krajev, kjer hi bila potrebna ustanovitev denarnih zadrug. Delo za ustanovitev novih denarnih zadrug je radi tega precej ponehalo, ustanovili sta se leta 1911 le dve rajfajznovki, dve sta pristopili k naši organizaciji, dve nedenarni zadrugi sta vsled razdružitve odpadli. Leta 1911 šteje naša organizacija 105 zadrug, in sicer: 80 rajfajznovk, 13 posojilnic mešanega ustroja, 5 kmetijskih zadrug, 2 stavbinski zadrugi, 2 pašniški zadrugi, 1 osrednja zadruga za vnovčevanje živine in pospeševanje živinoreje, 1 mlekarska zadruga, 1 strojna zadruga. Nismo samo napredovali po številu zadrug — temveč, kar je treba posebej nagla-šati, po stalnem izpopolnjevanju njihovega notranjega poslovanja in po dosegi vedno večjih vspehov. Več kot besede povedo sledeče številke: V coli organizaciji je bilo združenih leta 1911 nad 25.000 članov, zadruge so napravile nad 28 '/2 mil. kron prometa. Stanje hranilnih vlog je znašalo nad 1 9,000.000 K, kar je sicer precej, če pomislimo, daje izmed 93 posojilnic 66 posojilnic komaj 3, oziroma še manj let starih. Če pa primerjamo stanje hranilnih vlog s hranilnimi vlogami, katere so kmetje vložili v druge denarne zavode, zlasti hranilnice, vidimo, da nas čaka še mnogo dela. Čistega dobička so napravile naše zadruge že nad 80.000 Iv, rezervni fondi pa znašajo nad 507.000 K, kar je z ozirom na mlado organizacijo veliko. In zaupanje ljudstva do naših denarnih zavodov se zrcali v tem, da imamo ne le dovolj denarnih sredstev za posojilojemalce, temveč še razpolagamo z okroglo 2,300.000 K odvisnega denarja. Kdor pozna denarne razmere ve, da je to dejstvo vele-važnega pomena za našo organizacijo. Tudi v 1. 1911 se je, kakor v prejšnjih letih, skrbelo za odgojo, oziroma za izpopolnjen] e zadružnih delavcev. V času od dne 8. do dne 15. januarja se je vršil zadružni tečaj v St. Lovrencu na Dravskem polju, katerega se je udeleževalo nad 50 mož in mladeničev iz celega Spodnjega Stajcrja. V svrho povzdige živinoreje sta se vršila dne 18. in 19. januarja zelo dobro obiskana živinorejska tečaja v Slovenjgradcu in Rečici ob Savinji. V vseh socijalnih tečajih se je predavalo o zadružništvu in pa o kmečkem vprašanju. Zelo obnesla se je institucija okrožnih zadružnih shodov. Vršili so so se okrožni zadružni shodi v Križevcih dne 29. oktobra, v Vidmu dne I. decembra, v Ponkvi ob juž. železnici dne 14. decembra, v Veliki Nedelji dne 17. decembra, v Laporju dne 26. decembra. Dne 27. in 28. decembra se je udeleževalo lepo število članov nadzorstva onib zadrug, pri katerih nadzorstvo ne posluje. Razun teh tečajev in okrožnih zadružnih shodov se je vršilo še 19 predavanj o raznih zadružnih in agrarnih vprašanjih o priliki občnih zborov i. t. d. V drugem tečaju se je predavalo v bogoslovju redno vsak teden dvakrat zadružništvo in knjigovodstvo rajfajz-novk. Predavanj so se udeleževali gospodje četrtoletniki. Revizije in delovanje pisarne. Revidiralo se je 48 zadrug in večkrat pregledale zadruge, katere so ob priliki revizije izkazale večjo nedostatke in se njim dala potrebna navodila. Naša želja, da se izvrše revizije pri zadrugah vsako leto, se ne bo mogla tako dolgo uresničiti, dokler ne dobimo več uradnikov na razpolago. Pisarna je rešila vse došle dopise ter je opozarjala potom okrožnic vse članice na važne gospodarske zadeve. Ker je leta 1.911 vladalo vsled suše veliko pomanjkanje sena Y _ na Češkem in v drugih deželah, a pri nas je bilo precej sena na prodaj, je zveza stopila v stik z češkimi zadružnimi organizacijami ter pozvala svoje članice, naj poizvedo pri svojih udih, kedo in koliko sena ima na prodaj. Vspeh naše akcije je bil ta, da so takoj poskočile cene sena in so dobili naši kmetje mnogo več za seno, kakor bi sicer dobili, če bi naša zadružna organizacija ne posegla vmes. Tudi pri akciji za nakup živine na Češkem, katero je priporočala kmet. družba v Gradcu, je naš pododbor, kateremu je c. kr. namestništvo v Gradcu poverilo vsa dela za Spod. Štajersko, sodeloval in izvršil veliko dela. Ker so merodajni krogi v Gradcu prišli glede akcije do drugega prepričanja, so isto opustili. Tudi 1. 1911 je pisarna uredila mnogim zadrugam knjige in jim sestavila računske zaključke, katero delo vzame pisarni skoraj ves čas v prvem polletju. Naše nadalnje gospodarsko delo. Organizacija denarnega zadružništva je skoraj popolnoma izvedena, začele so se ustanavljati razne nedenarne zadruge. To delo sc bo nadaljevalo i v prihodnje. (Je želimo doseči razbremenitev kmečkih posestev in hočemo osvoboditi naše ljudstvo tujega vpliva, moramo stremiti za tem, da ustanovimo velik kreditni zavod, ki bo dajal le hipotekarna posojila, ker posojilnice mešanega ustroja ne morejo vsem prošnjikom ustreči, posojilnice rajf-ajznovke pa ne smejo podeljevati hipotekarnih posojil; posojilnice pa tudi ne morejo vsled tega, ker imajo visoko obrestovan denar na razpolago, po ceni podeljevati hipotekarnih posojil. Caka nas v bodočnosti še važna naloga: boj proti razkosavanju kmečkih posestev, boj proti razkosevalcem, kateri izkoriščajo slabe denarne ali osebne razmere kmečkih posestnikov, pregovore iste, da prodajo svoja posestva in delajo pri tem ogromne dobičke. Temu delu obračajo zadrugarji v drugih deželah vso pozornost; ohranitev kmečkega stanu pa tudi nam veleva, da jim sledimo. Y kratkem času obstoja pododbora se je mnogo doseglo. Vspehi, katere smo dosegli, nas ne smejo zadovoljiti, mi moramo stremiti naprej. Dosedanji vspehi posameznih zadrug pa morajo tudi poživiti zavest skupnosti, ker le v zvezi z drugimi zadrugami je bilo mogoče doseči krasne vspehe. Prešinjati nas mora zavest, da je dolžnost vseh zadrug skupno delovati, da ne smemo pozabiti skupnih ciljev, ter moramo pospeševati vsa stremljenja zveze in njenega pododbora. Trajni vspehi so nam le tedaj zagotovljeni, če ne bomo gojili separatističnih tendenc, temveč vsi složno težili za skupnimi cilji. Ne pozabimo na strogo uvaže-vanje priznanih zadružnih načel, katerim se ima zadružništvo zahvaliti za svoje velike vspehe! Dr. Hohnjec se zahvali gospodu nadre-vizorju za poročilo in otvarja debato. Udeležili so se je: dr. Krek, dr. Hohnjec, Klenovšek, Pušenjak, dr. Korošec, Ozmec, Brenčič, Roškar, Munda. Dr. Krek je navajal zlasti napake, ki težijo naše zadružništvo kot pomanjkanje tujega denarja iz svetovnega trga, izrabljanje kmečkega denarja v špekulacije itd. Po dr. Koroščevem predlogu so bo Zadružna zveza obrnila na ministrstvo s prošnjo, da bi vlada nastavila za Spodnji Stajor mlekarskega učitelja. Prosilo se bo ob enem tudi za sadjarskega učitelja. Med debato je padlo mnogo pikrih in ostrih besed na račun deželnega odbora in deželnih potovalnih učiteljev, ki so mnogokrat naravnost nasprotni kmečki samopomoči in iz formalnih ozirov ali pa radi trmoglavosti nasprotujejo delovanju Zadružne zveze. Pri volitvi odbora je bil enoglasno izvoljen stari odbor in sicer: dr. J. Hohnjec, preds. in odborniki: dr. A. Korošec, dr. K. Verstovšek, Ivan Gorišek, Josip Ozmec, kanonik M. Matek, dr. Ivan Benkovič, dr. Anton Jerov-šek, dr. Josip Leskovar. Za tem je podal gospod Pušenjak še nekaj navodil za odpravo raznih nedostatkov pri poslovanju zadrug. Sledilo je predavanje dr. Kreka, ki ga prinašamo na uvodnem mestu. Z zahvalo vsem zborovalcem in s pozivom na složno delo je dr. Hohnjec ob '/2 1. uri zaključil lepo zborovanje. Zapisnik skupštine Zadružne Sveze u Spljetu, uknjižene zadruge s ograničenim jamstvom, držane u Spljetu dne 26. lipnja 1912. u 3 '/2 sata popodne u prostorijama Krše. radničkog društva, sa ovim dnevnim redom: 1. Izvješće rada za god. 1911. podod-bora svežina u Spljetu. 2. Čitanje i odobrenje zadružnoga pravilnika. 3. Saopćenje 0 izboru članova uprave Zadružne Sveze u Spljetu. 4. Izbor članova nadzornoga odbora Zadružne Sveze u Spijeta. 5. Težačka pitanje, obzirom na naumljenu zakonsku osnovu kmetstva u Dalmaciji. 6. Akcija za bolju, eventualno i zajedničku, prodaju vina. 7. Slučajni prijedlozi. Prisutni: 00 zadruga iz Dalmacije, osobno i po punomoći. Svežin delegat za Dalmaciju dr. Ante Al-firević pozdravlja nazočne skupštinare i predstavlja svežina ravnatelja Ivana Travena i svežina odbornika Janka Jovana, oba iz Ljubljane. Na to nazočni izaberu za predsjednika današnjeg sastanka dr. Alfirevića, za zapisničara Franu Ženka Donadinia, a za ovjerovitelja Tomislava Butkovića. Predsjednik konstatuje, da je razaslano 00 poziva zadrugama u Dalmaciji i da se što osobno, što pravilnim punomoćima odazvalo (iO zadruga, prema tome već dovoljan broj za osnutak samostalne zadružne sveze. Prelazi se na dnevni red. Ad 1. Frano Ženko Donadini izvješćuje 0 pododborovu radu za g. 1911., koji izvještaj nazočni primaju do ugodnoga znanja. Ad 2. Predsjednik čita pravilnik osniva-juće „Zadružne Sveze u Spljetu“, koji biva poprimljen sa popravcima izvršenim pod §§ 10. 1 21. u smislu odluke 21. juna 1912. Posl. br. Firm. 313/12 c. k. okružnog kao trgov, suda u Spljetu. Ad 3. Predsjednik saopćuje, da je na skupštini 20. veljače 1912. bila izabrana ova uprava: 1. dr. Ante Allirević, prof. u Spljetu za predsjednika. 2. dr. Damjan Sokol, odvjet. kandidat u Spljetu za njegova zamjenika. 3. Marin Rabadan, profesor u Spljetu. 4. Milan Markovina, učitelj poljodjelstva u Spljetu. 5. dr. Mihovio Skvrče, odvjetnik u Zadru. 6. dr. Ivan Buić, odvjetnik u Drnišu. 7. Pero Orepić, trgovac u Dubrovniku. Nazočni potvrgjuju taj izbor jednoglasno. Ad 4. U nadzorni odbor bivaju takogjcr jednoglasno izabrani: 1. Gajo Radnnić, vele-tržac u K. Starome. 2. Stjepan Kalogerä, veleposjednik u Blatu. 3. Ante Mrduljaš, trgovac u Spljetu. 4. Don Širnun Šimunić, dekan u Trilju. 5. Don Damjan Pavlov, župnik v K. Gomilici, ti. Tomislav Butković, upravitelj šte-dione u Spljetu. 7. Pavao Koca, predsjednik povrtljarske zadruge u Vodicama. Ad 5. K ovoj tački učestvuju živo u raspravi dekan Šimunić, dr. Buić, profesor Rabadan i konačno dr. Alfirević, čiji prijedlog bi primljen jednoglasno, a glasi ovako: I. „Današnji sastanak izrazuje svoju želju zastupnicima naroda i odlučujućim faktorima, neka bi se kmetsko pitanje u Dalmaciji uredilo sporazumno med težacima i gospodom, te izrazuje svoje protivno mnijenje prema vladinom — u javnost iznesenom — nacrtu u pogledu kmetskoga pitanja za Dalmaciju, jer je manjkav i nepovoljan i po težaka i po gospodara.“ II. „Preporuča se svim svezinim članicama, neka čim prije sazovu svoje zadrugare na izvanrednu skupštinu i neka postave na dnevni red tačku: „težačke pitanje, obzirom na naumljenu zakonsku osnovu kmestva u Dalmaciji“, te neka svoje zaključke dojave Svezi. — Sveza će posebnim memorandumom popratiti sva mnenja i zaključke na kompetentno mjesto.“ Ad 6. K ovoj tački referira Gajo Ra-dunić. Govori o dobroj rasprodaji vina, i po iskustvu i po dosadašnjim pokušajima može se reći, da je centralna prodaja vina neizvediva. Govori, kako bi se imao kod Sveze namjestiti jedan versirani činovnik, te bi Sveza mogla izvješćivati zadruge svake nedjelje o cijenama i o prodaji vina, iz česa će i trgovci uz težaka moći crpiti koristi. Učestvuju u raspravi dr. Alfirević i P. Maroević, te i Gajo Radnnić, koji prilaže napisano svoje stručno mnijenje i koji konačno predlaže slijedeće: Preporuča se zadrugama, učlanjenim u Svezi, da pristupe sa jednim godišnjim doprinosom od K 20 do 30 u svrhu da se megju-sobnim informativnim načinom postigne bolje i po članove zadruga korisnije unovčenje vina — toga našeg najvažnijeg proizvoda. Primljeno jednoglasno. Ad 7. Pod slučajnim prijedlozima govori se o: I. gospodarskim potrepštinama. Govori ravnatelj ljubljanske Gospodarske sveze Janko Jovan, koji razlaže, kako će sa danom 1. augusta biti namješten kod Zadružne Sveze u Spljetu jedan činovnik-agent Gospodarske Zveze u Ljubljani o trošku i na račun ove zadnje. Zadruge će moći dati prednost Gospodarskoj Svezi u pogledu nabave svib gospodarskih i potrošnih potrepština. Ovaj će činovnik biti eksponent Gospodarske Sveze, a poslovi će se sklapati isključivo na njen račun. II. Ravnatelj svežin iz Ljubljane Ivan Traven odgovara zastupatelju blagajne u Su-ćurju u pogledu kredita. Revizor če imati pravo da izvijesti o stanju zadruge. III. Predsjednik dr. Alfirević preporuča zadrugama, da sve oveće vjeresije nastoje konvertirati, navlastito one uknjižene u zem-Ijišničkim knjigama, preko Zemljišno-Vjere-sijskog Zavoda u Zadru, koji će prama obećanjima ići na ruku, a poslovi se i onako sada obavljaju brže. Time će zadruge dobiti onaj novac, koji je njima potrebit za njihov prometni rad, a koji je hipotekom bio dosad imobilizovan. IV. Predsjednik nadalje preporuča zadružnu školu u Ljubljani. Sestmjesečni kurs kod te škole traje od 15. oktobra do 15. travnja svake godine. Reflektanti mogu dobiti, ako su siromašni, pripomoć do K 150— i Iv 20O—, a i Zeraalj. Odbor u Zadru dava u tu svrhu K 100 potpore. Reforma ljudske šole v prilog kmetijstvu. Akoravno ima naša kranjska dežela eminentno kmetijski značaj, vendar se za povzdigo kmetijstva ni storilo do sedaj skoraj nič potom pouka v ljudski šoli. Le malo je učiteljev, ki so se iz ljubezni do ljudstva in naše lepe do- movine trudili in svoje delo žrtvovali kmetijskemu pouku. Imamo pač nekaj častnih izjem, ki pa nikakor ne zadoščajo potrebam kmetskega stanu širom naše dežele. Ce govorimo odkrito, moramo priznati, da potrebuje vsaka šola učitelja, ki bi se temeljito pečal s kmetijskim poukom v teoriji in praksi. Nasprotno je pa resnica, da noben faktor do polupre-teklega časa ni storil potrebnih korakov, da bi se odpomoglo temu kričečemu nedostatku. Na učiteljišču se v prejšnjih časih ni poučevalo razven bore malo teorije ničesar. Krajni šolski sveti niso povsod preskrbeli šolam potrebnih vrtov in zemljišč. Dežela ni dala na razpolago potrebnega denarja za pokritje pouka. Le c. kr. deželni šolski svet je dobil manjšo vsoto od dežele na razpolago za remuneracije učiteljem, ki so se pečali z kmetijskim poukom. In te male remuneracije niso zadoščale. Bilo je tako skromno plačilo, da ni moglo zbuditi veselja med učiteljstvom in vzpodbujati druge k resnemu delu. Poglejmo kako skrbe trgovci in vsi, trgovce zastopajoči faktorji za trgovski naraščaj! In naši obrtniki? V vsakem večjem kraju imajo obrtniki svojo obrtno šolo, da jih vzgaja za obrtno stroko. Kmetski naraščaj pa ni imel do sedaj nikake strokovne izobrazbe v ljudski šoli. Noben stan se ni zadovoljil edino le z splošno izobrazbo, ki jo nudi ljudska šola, temveč vsak stan stremi za popolnostjo v svoji stroki, to je za strokovno izobrazbo, le kmetskemu stanu nihče ni pomagal do višje izobrazbe. „Saj ga oče uči orati, sejati, kositi, krmiti živino itd.“. Dobro. A to je navadno rokodelstvo. Kmet potrebuje pa več, mnogo več nego rokodelec. „Obrtnik, trgovec imata knjigovodstvo, spisje itd.“. Seveda. Ali pravi kmet mora tudi imeti svoje knjigovodstvo, če hoče vedeti, kako stoji, napreduje ali nazaduje. In svoje spisje mora tudi umeti, da ne bode za vsako malenkost hodil okrog iskat pomoči. Vidimo, da taki ugovori ne drže. Sedaj pa pride voe; kar obrtniku in trgovcu ni treba, kmet pa potrebuje tega nujno! Vzemimo prirodopisje. Kaj se briga drug stan za ta predmet! Naš kmet pa ima v živalstvu med sesavci, metulji, žužki, dvoživkami, plazivci, ptiči itd. toliko prijateljev in sovražnikov, da potrebuje mnogo študij in pouka, predno vse spozna. Niti eden kmet ne pozna škodljivcev na sadju, ako ni bil v kmetijski šoli na Grmu. Koliko škodljivcev ima kmet v rastlinstvu! Kako škodo mu provzročajo razni zajedalci! Malokateri kmet ve, kaj je sentje, pozna njega lastnosti, razmnoževanje in zatiranje, da-si ga vsako leto britko čuti na žitu. Sedaj pride kemija. Ta veda je neob-hodno potrebna kmetovalcu. On obdeluje zemljo. Ali jo pozna? Nikakor ne! In vendar bi moral poznati njene sestavine, o katerih nas pouči kemija. Če hoče gnojiti, poznati mora gnoj. Zopet kemija. Kolikokrat slišim kmeta tožiti, da umetno gnojenje ne pomaga nič, da še slabše raste trava. Če ga vprašamo, kako je gnojil, dobimo odgovor: „Poštupal sem“. Seveda ne more biti vspeha pri takem gnojenju, če se vrši enostransko. Da zemlja potrebuje fosforne kisline, kalija, dušika, apna, to mu ni znano, še manj pa, katera gnojila vsebujejo te snovi, ki so zemlji neobhodno potrebne. Ne ve, kaj vsebuje hlevski gnoj, kaj ima gnojnica v sebi. Kako naj potem vspešno gnoji? Na šolskem vrtu sem dokazal, da lahko z umetnimi gnojili dosežemo lepšo zelenjad in okopavine, kakor s hlevskim gnojem. Treba je rabiti prava gnojila in v pravi množini. Pri današnji draginji gnoja — dvovprežni voz 10 do 12 K — je umetno gnojenje velike važnosti. O tem nas pouči zopet kemija. Pride sadjereja. Obiskal sem tečaje, praktično gojim sadjerejo že 9 let, čitam vedno najnovejše knjige te stroke, a človek ne zna dosti nikdar. Sadjereja, ta važna panoga kmetijstva, je težka in zahteva mnogo pouka in prakse. Poglejmo živinorejo! Zopet kemija, ki nas pouči o krmilih in sestavinah živalskega telesa; prirodopisje, ki nam kaže notranje organe in delovanje njihovo; računstvo, ki nas prepriča o vspešnem ali slabem gospodarstvu in o dohodkih, ki nam kažejo pravo ali slabo pot, po kateri hodi kmet. Komur ni znana potrebna veda iz kemije, tudi ne bo pojmoval, zakaj je tako in tako krmljenje potrebno, — kratko, on ne zna rediti živine. Mislim, da je dovolj dokazov, koliko znanja potrebuje naš kmet za svoj stan. Smelo vprašamo: Kateri stan potrebuje toliko temeljitega znanja, kakor kmetski stan? Kateri stan zahteva tako vsestranske naobrazbe za svojo stroko in to še poleg težkega telesnega dela? Razvidno je, kako napačno je postopanje kmetovo s svojimi sinovi. Najbolj nadarjeni gre študirat, drugi k rokodelstvu, a oni, ki se najtežje uči, bo pa doma „na gruntu“. To je še dobro, da oče saj na prvorojenca kot takega nekaj drži, sicer bi bil vedno najmanj nadarjeni sin njegov naslednik. Pripraviti moramo temeljito onega dečka, kogar smo namenili za naslednika na posesti; a vse to pa doseže le boljši otrok, ki ima veselje in nadarjenost. Kmetijstvo ni rokodelstvo, kmetijstvo je umetnost. To je uvidel deželni odbor, o tem se je prepričal deželni šolski svet, to so zahtevali razni strokovnjaki. Vsled tega je dal deželni odbor inicijativo za posvetovanje o kmetijskem pouku, ki naj bi se vršilo po enketi. Ta enketa je bila sklicana na 30. in 31. maja v Ljubljano. Poklicani so bili vsi c. kr. okrajni šolski nadzorniki, ravnatelj kmetijske šole na Grmu g. Rohrmann, nadučitelji: Žirovnik iz Borov-niče, Crnogoj iz Barja, Zupan iz Dolskega, Rus iz Bleda, Rant iz Radeč, Lavtižar iz Sp. »Šiške in Lunaček iz Št. Ruperta. Deželni odbor je zastopal deželni odbornik dr. Zajec, učiteljišče pa profesor kmetijstva Verbič. Seje je — 205 vodil c. kr. deželni šolski nadzornik gospod Fr. Levec. Sklepi to ankete so bili za reformo ljudske šole v prilog kmetijstva dalekosežni, kojih izvršitev bo provzročila popolen preobrat v ljudski šoli. Sklepi so bili sledeči: 1. Ysaka šola mora imeti šolski vrt, ki naj bo namenjen kmetijskemu pouku kot učilo za sadjarstvo, zelenjadarstvo, splošno kmetijstvo, cvetličarstvo, oziroma čebelarstvo in gozdarstvo, v vinorodnih krajih tudi za vinogradništvo. Šolski vrt ne bode priboljšek učiteljstvu, temveč le učilo za kmetijstvo. 2. Občina ima dolžnost nabaviti zemljišče za vrt, ga globoko prekopati (rigolati), ograditi, urediti in nasuti pota, napraviti vodnjak na vrtu, izkopati gnojno jamo, nakupiti potrebno kmetijsko in sadjarsko orodje, oziroma napraviti čebelnjak, kjer so pogoji dani. 3. Priprosta razdelitev vrta s poti v gredice naj prepreči preveliko razkosavanje zemljišča in tratenje sveta. 4. Vsak šolski vrt se razdeli v matičnjak in drevesnico. Matičnjak obsega polovico ali tretjino vrta. V njem se goji pritlično drevje vseh vrst in plemen, ki ugajajo dotičnemu podnebju in razmeram in so najbolj priporočljivi za tisti kraj. [z matičnjaka naj dobivajo kmetje šolskega okoliša cepiče najbolj priporočljivih vrst. Pritlično drevje naj bo gojeno v pravilnih oblikah. Kjer je vrt dovolj velik, tam naj se zasadi primerno število visokodebelnih dreves z uzorno vzgojeno krono. Pritlično drevje ne sme rasti v travi, oziroma plevelu, temveč mora biti zemljišče pod njim kultivirano (obdelano). Tudi visokodebelna drevesa naj imajo pravilni drevesni kolobar. Da pridemo do enotnega in pravega imenovanja, mora imeti vsako drevo tablico z pravilnim pomološkim imenom. Drevesnica se razdeli v letnike. V njej se vpelje kolobarjenje z 3 do 5 letnim počitkom. Počivajoči svet ne sme ležati neobdelan, temveč na njem se goje razna zelenjad, da se svet zopet zagnoji in pripravlja z obdelovanjem za drevesnico. S sadjerejo se pečajo dečki, z zelenja-darstvom pa deklice. Matičnjak se mora pravilno gnojiti, kakor tudi visokodebelna drevesa, ako se nahajajo na vrtu. 5. Da se goji in dviga čut za lepoto, se rabatje ob potih zasade s cveticami, katere goje učenke. Tam naj dobe pridne učenke razna cvetlična semena, podtaknjence, cepiče itd., da si zasade domači vrt in si okrase z njimi okna. G. Na vsakem vrtu je odločiti prostor za mešanec ali kompost. To je gnoj iz raznih odpadkov živalskih in rastlinskih, blata, pepela, plevela itd., kateri gnoj se godi s premetavanjem in polivanjem z gnojnico. Za učence je velikega pomena, da se uče delati kompost in uporabljati gnojnico; koliko kronic bi si ljudje prihranili in koliko zemljišča vspešno gnojili, če bi skrbeli za domača gnojila in ne bilo bi treba toliko umetnega gnoja kupovati. 7. Na velikih vrtih se priredi sejalnica za iglavce. Na ta način bi šola poučevala kmetski naraščaj o vzgoji gozdnega drevja, dajala bi gozdne sadike, s katerimi bi ljudje pogozdili izsekane gozdne parcele. Šola naj dvigne s poukom in vzgojo gozdnih dreves naše gozde. 8. Na primernih vrtih se bodo gojila razna plemena vrb, da se dvigne pletarstvo, ki se že v nekaterih krajih vspešno goji. !). Šolski vrt ne sme biti manjši od 8 arov. Zadostno veliki vrtovi naj služijo kot preiz-kuševališče raznih rastlin. 10. Občina mora skrbeti vsako leto za gnojenje. Zato pa ima pravico do vzgojenega sadnega drevja, katero dogovorno z učiteljem- vrtnarjem razdeli med potrebne in vnete sadjarje. Jako je priporočati, da učenci dobe ob izstopu iz šole par drevesc iz šolskega vrta v spomin, da si jih posade na domačem vrtu. Učitelj-vrtnar ima dolžnost, da odda krajnemu šolskemu svetu na leto najmanj 20 dreves od vsakega ara sveta, ki je namenjen za drevesnico. 1 I. Da se vrt ne’ oškoduje ob premestitvi učitelja-vrtnarja, ne izprazni in razproda, se sklene, da odhajajoči učitelj ne sme razven zelenjadi in enoletnih cvetic ničesar iz vrta vzeti seboj. 12. Ponavljavna šola se izpremeni v kmetijsko nadaljevalno šolo, ki bo skrbela s poukom pretežno za izobrazbo kmetskega naraščaja; predmetje se morajo kolikor mogoče prilagoditi kmetijskim potrebam. 13. Šoli odrasli mladini se ustanove dveletni kmetijski tečaji na vseh kategorijah šol, kjer so dani pogoji. Učiteljstvo pa si mora dobiti usposobljenost na učiteljišču, kjer bode izprašano po posebni komisiji, obstoječi iz strokovnjakov. Ti tečaji trajajo od dne 1. oktobra do 31. marca in sicer po 3—4 ure na teden. Poučevalo se bode: a) kmetijsko računstvo in knjigovodstvo, b) geometrija, c) prirodoznanstvo z ozirom na koristne in škodljive živali in rastline, d) kmetijsko spisje, e) kemija, f) zadružništvo. Po mojem mnenju je pouk iz zadružništva za nas silno važen. Mnogo let delujem na polju zadružništva in prepričal sem se, da se je naše ljudstvo oprijelo zadružništva le v skrajni sili kot rešilnega čolniča, ne pa iz ljubezni in težnje po zadružništvu. Mnogo zadrug smo morali starokopitnežem vsiliti. In zgodilo se je, kar sem v spisih že večkrat poudarjal, da le šola more in mora v mladini vzbuditi in vzgojiti zadružnega duha. Zadružništvo bo vspevalo in cvetelo le tedaj, ko bo ljudstvo hrepenelo po zadružnem delovanju, takrat bo rodilo še drugačen sad, ko bo težnja po zadružništvu prihajala iz ljudstva samega. 14. Šoli odraslim deklicam se ustanove gospodinjski tečaji v primernih krajih, kjer bode občina želela njihovo ustanovitev in kjer bodo pogoji dani. Deklice bodo poučevale učiteljice v kuhanju, šivanju na roke in stroj, prikrojevanju, zelenjadarstvu in v splošnem gospodinjstvu. Res je deželni odbor ustanovil razne gospodinjske šole in tečaje. Te pa imajo veliko hibo, da se morejo udeležiti le hčerke bolje situiranih posestnikov onih šol in tečajev. Veliko bolj so gospodinjskega pouka potrebne deklice ubožnik in malih posestnikov, ki se doma ne morejo skoro ničesar poučiti. Ubožcu in mali krnet pa potrebuje tudi in še bolj dobre in tečne hrane, kajti imoviti jo že ima. S tem sem na kratko opisal namene merodajnih faktorjev, ki teže po izboljšanju kmetskega položaja, ob enem pa pojasnil svojim tovarišem nalogo, ki jih čaka v bližnji bodočnosti. Zupan. Listna uš in njeno zatiranje. Marsikateri sadjerejec se je že prepričal, kako občutno škodo mu dela na sadnem drevju listna uš. Nekaj naših kmetov pa niti ne ve, zakaj mu boleha drevo, ki skoraj nič nc raste, temveč ureži s hirajočimi mladikami. Opazil je trrdi zvite irr osvalkaste liste koncem mladik, a se rti brigal dalje za drevesce. Pač pa je obsodil mravlje, ki jih je videl laziti gori in doli po drevescu, vsega zlega na drevesu. Nasul je morda nekaj pepela okoli drevesca, da bi mravlje ne prišle na drevo. Ni pa pogledal zvitih listov, ali koncev mladik, da bi zasledil pravega škodljivca, listno uš. 1.) Listna uš se nahaja na sadnem drevju, a tudi osobito vrtnice mnogo trpe po tej nadlegi. Listne uši se neizrečeno hitro množe. Ena sama uš zaplodi v nekaj tednih nad tisoč zaroda, ako je vreme ugodno za njeno razmnoževanje. Maja in junija se prikažejo na konceh mladik in na spodnji strani listov v takem številu, da je čudno. Vidimo jih na mladikah in listih drugo tik druge, da pokrijejo mladike in liste. Rast mladik zastane in listi se prično kriviti in zavijati. Uši razjedajo na njih. Zdravo listje je neobhodno potrebno drevju, kakor človeku želodee. Ako pa pijejo sok iz mladik, jim vzamejo moč za daljno rast. Listne uši so zelo različnih vrst. Tako razločujemo uši na hruški, jablani, češnji, breskvi, marelci itd., ki so vsaka druge vrste. Kdo jih ne pozna na bezgu? Vrtnice imajo zopet druge uši. So si sicer podobne, a razlikujejo se vendar po načinu življenja. Dasi imajo razne uši različno življenje, vendar je njihovo zatiranje slično. Ko odpade listje, si ogledamo ona drevesa, ki so imela v poletju uši. Na mladikah bodemo opazili drobne, črne pike. Ce jih vzamemo v roko, čutimo v roki kot drobne trde, zelo majhne kroglice. To so jajčeca, ki jih je uš prilepila na mladike, da tam prezimujejo. Ta jajčeca zatremo, ako razrečimo ilovico spomladi in s to gosto tekočino namažemo z jajčeci posejane mladike. Sušeča se ilovica izsrka vlago iz jajčec, deloma jih pa tudi zaduši. Ko ilovica odpade, so jajčeca uničena, kajti zaroda ne bo več iz njih. To zatiranje je pa precej težavno v raznih razmerah. Zato imamo drugo, jako izborno sredstvo, takozvano kvasijevo tekočino. To si vsak sam lahko pripravi; ker je pa še tako poceni, pač ne sme biti noben sadjerejec brez nje. Kvasijeva tekočina se napravi sledeče V lekarni ali drogeriji kupimo 50 gramov kvasijevega lesa in 150 gramov mazavega mila. To stane malenkost 32 vinarjev. Za to množino potrebujemo 5 litrov vode, da oboje namočimo v njej. Namakati je treba 24 ur. Milo 8e popolnoma razpusti v vodi. Ko je dovolj namočeno, postavimo vse skupaj k ognju in pustimo pol ure vreti. Ohlajeno tekočino precedimo na cedilu ali na kaki redki cunji in izborno učinkujoča tekočina je pripravljena. Kdor rabi več tekočine, vzame obojega raz-merno več ali pa narobe, kar si vsak sam lahko izračuna. Kako pa potem zatiramo uši? V kako plitvo skledo ali drugo posodo nalijemo nekaj kvasijeve tekočine, poiščemo mladike z ušmi in jih pomakamo vanjo. To sredstvo sem preiskusil sam, zato jo prav toplo vsakomur priporočam. Mladiko podržimo kakih 10 sekund v tekočini in pomorili smo sigurno vse uši na listih ali mladikah. To hitro učinkujoče sredstvo je izume! vrtnar N. Baumanu v vrtnarskem zavodu ob lleni, za kar je bil odlikovan. Na visoka drevesa pa brizgamo kvasijevo tekočino z ročno brizgalno, ker je nemogočo priti drugače do ušivih mladik. Seveda porabimo pri brizganju več tekočine, nego pri po-makanju mladike. Mnogo je vredno to, da tekočina mladikam v razvoju nič ne škoduje. Drugi pa uši mečkajo ali „maste“, de precej neprijetno delo, ki pa ima za mlad les in listje slabe posledice. 2. Ščitasta uš. Jeseni opazimo večkrat majhne, rjave in malim ščitom podobne izrastke po mladikah in vejicah. Ako ta ščitasti izrastek privzdignemo, vidimo nebroj drobnemu smodniku podobnih krogljic. Te krogljice pokrivajoča stvar je samica, ki krije spodaj drobna in sluznata črna jajčeca kakor ščit, zato jo imenujemo ščitasta uš. Jeseni se je trdo vsesala v les, da krije čez zimo svojo bogato in nebrojno zalego, ki se na spomlad loti mladega lesa, se vsesa vanj in mu pije sok. Mladike vsled tega slabo rastejo in hirajo. Včasih so pokončavali to uš po zimi s tem, da so s steklenim popirjem ali trdimi krtačami odrgnili zalego in les namazali z razredčeno ilovico ali beležem. Sedaj pa uporabljamo rajše karbolinej, ki učinkuje sigurneje. — 208 - I?. Krvava us. To ime je dobila ta uš od tega, da dobimo krvavo rdečo tvarino, ako jo zmečkamo. Krvava uš napade samo jabolka in se naseli naj raj še na ranah in na mladih pogankih v velikih množinah. Sede druga tik poleg druge in so zavite v snežno belo, hni pajčevini podobno tvarino. Vsled te bele barve jo je prav lahko opaziti. Na mladikah ovirajo z izsesavanjem soka rast, na ranah provzročujejo bolehanje, mesto da bi se rana zacelila. Nasledek tega bolehanja je pogosto rak na drevesu. Ako je drevo zelo napadeno, mu uši izsesajo ves sok, da drevo v vseh delih začne hirati in bolehati. Po vejah vidimo grčaste izrastke povsod, kjer je uš pričela svoje delo. Razmnoževanje krvne uši je silno hitro, kakor pri vseh ušeh sploh. To razmnoževanje pospešujejo krilate uši, ki prelete z drevesa na drevo, iz sadovnjaka na sadovnjak in napadejo druga drevesa. Včasih jih je toliko, da so vse mladike spodaj bele. Čudno je pa to, da napadejo le posebna jabolčna plemena. Tako jim je najljubša angleška zlata parmena, med tem ko se za druga plemena niti ne zmenijo. Se bolj čudno je pa to, da je krvna uš včasih strašna šiba za sadjerejca, ki pa naenkrat sama izgine in se ne prikaže več let tam. Ta nevarni sovražnik našemu sadnemu drevju se mora takoj napasti, ako hočemo njegovo razmnoževanje preprečiti. Posamezna drevesa se še očedijo tega škodljivca, a gorje, če je napadel ves sadovnjak! Posamezna napadena drevesa je najbolje posekati in sežgati. S sredstvi, ki jih uporabljamo v boju proti drugim ušem, ne opravimo dosti ali nič, ker jih krije in ščiti ona bela tvarina. Zato je najboljše, da nadzorujemo drevesnico in sadovnjak že zgodaj spomladi, ter jih povsod in takoj, ko se pojavijo, z mečkanjem ali „ma-stenjem“ pokončamo. Kjer so bile uši, je tudi rana na lesu. V to rano se skrije zarod in je zavarovan proti milu in drugim sredstvom. Zato namažemo ona mesta, kjer smo zrnastih krvni uši, prav previdno s karbolinejem. Kaj pa mravlje? So pri vsem nedolžne. One si iščejo le hrane na raznih ušeh. Mravlja stisne uš, ta pa izpusti za mravljo prav sladek sok, ki ga mravlja strastno posrka. Koliko temeljitega znanja je treba našemu kmetu, vidimo čim dalje bolj. Pustimo nadarjene otroke na domu. Kmetija potrebuje razumnega, ne samo pridnega gospodarja. Upanje, da se naše kmetijstvo dvigne na višjo stopnjo, ko se vpelje kmetijski pouk v šole in se ustanove kmetijski nadaljevalni tečaji, kakor jih je sklenila zadnja anketa, katere član je bil tudi podpisan. Z nameravano preosnovo pouka v ljudskih šolah v prilog kmetijstva hočem seznaniti čitatelje v posebnem članku. Ta preosnova bo segla globoko v meso našega naroda in nam obeta lepšo in veselejšo bodočnost. Zupan. Čuvanje vina za domaću porabu. Kako je poznato, Istra je vinorodna zemlja, koja daje izvrsne vrsti vina, koja se mogu takmiti sa svim vinima drugih pokrajina, samo kad bi ih se racionalnije pripravljalo i čuvalo. Izostaviti ćemo za ovaj put pripravljanje i čuvanje vina opredjeljenog za trgovinu, pošto bi nas to na dugo zavelo, več ćemo se ograničiti, kako bi mogli sačuvati kupicu dobra vina za domaću porabu. Opazili srno naime i kod bolje stoječih obitelji, kako više puta dodje na stol njihovo vlastito vino, tako loše uzdržano, da je prava grijehota. Takvo vino, ne samo da može štetiti probavi i uopće zdravlju onoga, koji ga pije, nego dapače kroz dalju uporabu takva vina izgubi onaj koji ga pije, svaki dobri ukus, tako da kasnije ne može razlikovati dobro vino od lošega. A to je za prodavača veliko zlo, ako izgubi okus vina. Tada neće moći razlikovati zdravo od bolesnoga, te time više puta zapre-čiti već u početku dalnje širenje bolesti, odnosno izliječenja. Prije nego li navedemo, kako se može uzdržati potpuno zdravo vino, odredjeno za kućni potrošak, razmatrajmo zašto ono vino, koje se drži u napol punim posudama ili slabo zatvorenim, obično ide, kako se reče, na visoko (postane ljuto). Kako je poznato, uzrok da se vino pokvari, treba tražiti u najsitnijim bićima, za prosto oko nevidljivim, al ipak živima, takozvanim mikrobima, sličnim onim mikrobima, koji izravnije napadnu na čovjeka, te mu pokvare zdravlje. Klice svih bolesti dodju u vinu ili sa istim groždjem, ili sa posudama, u kojima se drži vino, ili pak sa samim zrakom. Medjutim ne dostaja tim klicama za njihov razvitak, da samo unidju u vino, nego one potrebuju posebne uvjete, da se mogu razvijati, inače ostaju neškodne. Ti uvjeti su različiti: visoka temperatura prostorija u kojima se nalazi vino, neposredni doticaj zraka sa površjem vina, maleni postotak alkohola, siromaštvo na kiselinama, naprava đroždja (skorupa) i tomu slična. Sa tim predpostavkama lahkoje razumljivo, da glavni razlog, da se pokvari vino odredjeno za kućnu potrebu, leži u tomu, što se običaje to vino čuvati u samoj jednoj bačvi, iz koje se malo po malo dnevno toči koliko je potrebno za kuću, dok ju se potpuno ne isprazni. Svatko može razumjeti, što će se dogoditi sa takvim vinom: prve dneve biti će zdravo i dobro, al će ga doskora pokriti cvijet, i dok bude konoba hladnija još će se nekako proći, al kad se temperatura digne na 18 — 20 "C, onda će se početi razmnožavati ocatne klice i vino postane ljuto (octeno). Neki to misle zaprečiti time, postavljajuć na vranj (tapun) takozvane čisteče čepove, što nisu nego proste oduške (valvole) sadrža-vajuće glicerin, alkohol, sumpornu vodu ili drugu antisetičnu sadržinu, kroz koju mora prolaziti zrak, da se tobož čisti, za unići u bačvu. Mora se pak opaziti, da s tem oduškama nije nikada potpuno zaprečena bolest, te ako bi i bila, već se nalaze u vinu klice bolesti od prije, koje oživu sa zrakom, što ulazi u bačvu, pak bio ovaj još čišći. Medjutim ima dosta sredstava u konobi, kojima se može uzdržati zdravo vino do zadnje kapi. Vrlo je zgodno ispuniti onaj prazni prostor nad vinom sa ugljičnom kiselinom, kako se običaje činiti za uzdržati pivu ili sa sumpornim kisom, koga proizvadjaju sumporni trakovi, kad ih se užge i spusti u bačvu ili dodav odredjenu količinu sodnog bisulfata. Opaža se pak, da prvo sredstvo sa ugljičnom kiselinom nije praktično, dočim drugo sa sumpornim trakovima upliva nepovoljno na vino, navlastito ako ga se preveć odimi. Da se pak može uzdržati vino zdravo do zadnje kapi, navesti ćemo jedan posve jednostavan i jeftin način. Prije svega ne treba zaboravati, da vino odredjeno za kućnu porabu, treba isto tako kao i ono odredjeno za prodaju, najmanje dva puta pretočiti: u decembru-januaru i u marču-aprilu. Ova se radnja mora obaviti navlastito sa lahka vina, koja se težje uzdrže. A pretočiti treba i poluvino ili bivandu, koje ide u pogibelj da ide na mufu. Dok je vino u punim bačvama, buduć neprestano kroz duge ishlapljuje, to ga treba svaki tjedan najmanje jedanput nadoljevati, da bude bačva vazda do vrha puna. Kad se pak to vino počme upotrebljavati, tad se ona bačva u kojoj se nalazi razdijeli u manje posude i to na taj način, da se može potrošiti sadržinu, bez da vino ostane na dulje vrijeme izloženo zraku. Da se to bolje razumije, evo praktičnog primjera. Recimo, da smo za kućni potrošak pustili 10 hl vina. Mjesto da se tih 10 hl drži u jednoj samoj posudi, biti će bolje podijeliti to u više bačvica: stavimo dvije bačvice po 300 litara, jedna od 200 1, jedna od 100 1, jedna od 50 1, a ostalih 50 1 u opletene bocune (damižane). Najpre se počme upotrebljavati bačvicu od 50 1, napuniv njome butiljke od 1 litre. Kad smo potrošili ove, tad se uzme onu od 100 litara, od kojih se 50 1 stavi opet u bu- — 210 tiljke od 1 litre, a drugih 50 1 u bačvicu, koja nam je bila ostala prazna od prije, kad smo iz nje bili napunili butiljke, a koju smo bili medjutim dobro zasumporali, da se ne pokvari. Da dalje ne duljimo, lahko se razumije kako se dalje postupa, naime da se ono vino, koga se dnevno troši nosi na stol u butiljkama od 1 litre, a kad se ove izprazne, tad ih se ponovno napuni iz damižana ili manjih bačvica, a ove pak iz većih. Kad se napunjuju butiljke iz bačvice, tad je bolje pretočiti vino sa gomom, neg li kroz čep. Kroz tapun se stavi u bačvicu gomu od po prilici 1 cm promjera, al ne da tiče dno, od koje drugi kraj nek doseže do grla buti-Ijaka, koje se postave pred bačvicu. Usisav jedanput vino, ovo će kroz gomu malo po malo teći u pojedine butiljke, koje ćemo tako napuniti, da preostane sasma malo zraka izmed vina i čepa. Čepove čunjasta oblika od dobrog pluta, zabije se u butiljke samom rukom. Dakako da butiljke treba prije punjenja dobro oprati. Ako su preveč blatne, tad se upotrebi topla voda u kojoj je 2 °/n sode, iza česa treba više puta oprati u čistoj vodi. Ka ovaj se način zadade malko posla, al time uživa obitelj kroz cijelu godinu zdravo i prijatno vino. I. Mah ulja. Vabilo na redni o 1)2ni zbor Hranilnice in posojilnico v Slovcnjcnignidcu, reg. zadr. z neoni. zav. ki bo v nedeljo dno 11. avgusta 1912 ob 4. uri popoldne v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za I. 1911. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. G. Predavanje nadrevizorja Vlad. Pušenjak iz Maribora. 7. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. K obilni udeležbi vabi Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor firauiluicc ia posojilnico v Osilnici, registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki se vrši dne 24. julija 1912 ob 4. uri popoldne v župnišču. D n e v ni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo o izvršeni reviziji. 3. Potrjenje računov za 1. 1911. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6 Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Kmetijskega društva za topliško obćiuo v Toplicah, registr. zadr. z om. zav. ki se bo vršil dne 21. julija 1912 ob 4. uri popoldne pri načelniku Ivanu Pezdire-u v Dol. Susicah. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1911. 5. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času, vsled pre pičle vdeležbe ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu m po istem dnevnem redu drug občni zbor ki be veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov. Vabilo na redni občni zbor Kmetijskega društva za Kamnik in okolico, reg. zadr. z om. zav., ki so bo vršil dne 28. julija 1912 ob pol 3. uri popoldne pri Krištofu. Dnevni red: 1. čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1911. 5. Dopolnilna volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti. Vabilo na drugi občni zbor Hranilnice in posojilnice na Jesenicah, reg. zadr. z neomejeno zavezo ki se vrši v nedeljo dne 28. julija 1912 ob 4. uri popoldne v župnišču. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstv '. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1911. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. NI!. Ta občni zbor je sklepčen pri vsakem številu navzočih članov po 33. zadružnih pravil, ker dne 23. junija sklicani občni zbor ni bil sklepčen. Odbor. — 211 Bilanca Hranilnic* in posojilnice na Raki, reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1911. Aktiva. K Posojila 152.695-29 Inventar premični .... 160-92 Zaostale obr. posojil . . . 1.126-18 Delež pri Zadružni zvezi . l.OOO — Gotovina koncem 1. 1911 . 5.844-43 Skupaj . . 160.826 82 Pasiva. K Deleži 562-— Hranilne vloge s kapitalizo vanimi obrestmi.... 128.280 93 Tekoči račun z zvezo . . 26 127 — Predplaeane obresti posojil 801-53 Rezervni zaklad .... 3.700-75 Čisti dobiček 1.354-61 Skupaj • • 160.826-82 Denarni promet ... K 233.542-03 Stanje članov začetkom 1. 1911 . . 247 Pristopilo Odpadlo Stanje koncem 1. 1911 . . . . . 281 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Stari Loki reg. zadr. z neomejeno zavezo, z dnem 31. decembra 1911. Aktiva. K Posojila 243.457- — Tekoči račun z zvezo . . 144.242-— Inventar premični .... 752-23 Zaostale obresti posojil . . 3.761-42 Delež pri Zadružni zvezi . 1.000-— Delež pri Zadružni tiskarni 1.000 — Prehodni 522-99 Gotovina 31. decembra 1911 3.125-63 Skupaj . . 397.861-27 Pasiva. K Deleži 560-— Hranilne vloge s kapitalizo-vanimi obrestmi . . . 375.288-58 Predplačane obresti posojil 90901 Rezervni zaklad .... 19.940-08 Čisti dobiček 1.163-60 Skupaj . . 397.861-27 Denarni promet... K 340.510-61 Stanje članov začetkom 1. 1911 . . 262 Prirastlo Odpadlo Stanje koncem 1. 1911 . . 280 Bilanca L;u(lsk(! hranilnice in posojilnice v Metliki, reg. zadr. z neomejeno zavezo, z dnem 31. decembra 1911. Aktiva. K Posojila..............119.165-89 Inventar premični . . . 209 54 Zaostale obresti posojil . . 5.870-29 Delež pri Zadružni zvezi . 1.000- — Prehodni................ 653-96 Gotovina 31. decembra 1911 3.858-91 Skupaj . . 130.758-59 Pasiva. K Deleži.................. 298-— Hranilne vloge s kapitalizo- vauiini obrestmi . . . 123.594-58 Tekoči račun z zvezo . . 3.991-— Predplaeane obresti posojil 63-87 Rezervni zaklad .... 2-216-93 čisti dobiček........... 594-21 Skupaj . . 130.758-59 Denarni promet .... 116-906-57 Stanje članov začetkom 1. 1911 . . 148 Pristopilo............................ 1 Izstopilo............................. 1 Stanje koncem 1. 1911...............148 Bilanca Posojilnice v Zatieini, reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1911. Aktiva. K Posojila 85.188-— Tekoči račun z zvezo . . 9.183 — Inventar premični .... 117-02 Zaostale obresti posojil . . 687-35 Delež pri Zadružni zvezi . 1.000-— Delež pri Ljudski posojilnici 4-— Prehodni 100 — Gotovina 31. decembra 1911 1.254-05 Skupaj • ■ 97.533-42 Pasiva. K Deleži 726"— Hranilne vloge s kapitalizo-vanimi obrestmi 93.171-— Predplačane obresti posojil 1.417-37 Rezervni zaklad .... 1.29904 Čisti dobiček 920-01 Skupaj • • 97.533-42 Denarni promet ... K 211.297-83 Stanje članov začetkom 1. 1911 . . 76 Pristopilo Odpadlo Stanje koncem 1. 1911 . . . . . 81 Bilanca Okrajne posojilnice v Mokronogu, reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1911. Aktiva. K Posojila 182.590-83 Tekoči račun z zvezo . . 560-— Inventar premični .... 472.36 Zaostale obresti posojil . . 11.568-73 Delež pri Zadružni zvezi . 1.000-— Tekoči račun s člani. . . 19.774-46 Naložen denar 3.000 — Gotovina 31. decembra 1911 11.391-80 Skupaj . . 230.358-18 I’ a s i v a. K Deleži 3.486-— Hauilne vloge s kapitalizo-vanimi obrestmi . . 218.17303 Predplačane obresti posojil 79-69 Rezervni zaklad .... 7.829-88 Čisti dobiček 789-58 Skupaj . . 230.358-18 Denarni promet 303.212-72 Stanje članov začetkom 1. 1911 . . 186 Pristopilo Odpadlo Stanje koncem 1. 1911 . . . . 176 Bilanca Posojilnice v Sv. Križu pri Kostanjevici, reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1911. Aktiva. K Posojila 568.297-86 Inventar premični .... 148-36 Inventar nepremični . . . 139-89 Zaostale obresti posojil . . 7.978-22 Delež pri Zadružni zvezi . 1.000-— Tekoči račun poštne hranil. 100 — Gotovina 31. decembra 1911 8.532-81 Skupaj . . 576.197-14 Pasiva. K 11.170"— Hranilne vloge s kapitalizo- vanimi obrestmi. . . . 275.009-85 Tekoči račun z zvezo . . 250.724 — Predplačane obresti posojil 3.243-18 Izposojila 2.831-51 Rezervni zaklad s pristopn. 24.772-13 Čisti dobiček 5.386-47 Skupaj . . 576.197-14 Denarni promet ... K 391.308-97 Stanje članov začetkom 1. 1911 . 1024 Pristopilo Odpadlo . . 78 Stanje koncem 1. 1911 . . . . . . 971 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Metliki, reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1911. Aktiva: K Posojila 452.222-44 Terjatve na gozdu . . . 14.020-50 Inventar premični.... 282 23 Inventar nepremični . . . 30.007-71 Zaostale obresti posojil . . Zaostale obresti od posojil 16.480-49 na gozdu 734-91 Zaostale obresti na zemljišču 16-50 Delež pri Zadružni zvezi . 400-— Delež pri Zvezi slov. zadrug 1.000-— Delnice 1.500 — Terjatve na odprod. zemlj. 429-— (Jotovina 31. decembra 1911 8.619-29 Skupaj . . 525.713-07 Pasiva: K Deleži Hranilne vloge s kapitalizo- 1.972 — vanimi obrestmi . . . 237.006-83 Tekoči račun z zvezo . . 245.553-— Predplačane obresti posojil Predplačane obresti posojil 403 06 na gozdu 2-26 Rezervni zaklad .... 40.362-25 Čisti dobiček 413-67 Skupaj . . 525 713-07 Denarni promet ... K 468.492-75 Stanje članov začetkom 1. 191 . . 975 Prirastlo . . 21 Odpadlo . . 10 Stanje koncem 1. 1911 . . . .986 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Šuiiirjoti, reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1911. Aktiva: K Posojila Inventar premični .... Zaostale obresti posojil . . Delež pri Zadružni zvezi . Gotovina 31. decembra . . 1 10.991-81 169-92 1.591-23 1.000-— 2.037-81 Skupaj . . 1 15.793-77 Pasiva: K Deleži Hranilne vloge s kapitalizo-vanimi obrestmi . . . Tekoči račun z Zvezo . . Predplačane obresti posojil Rezervni zaklad z obrestmi Čisti dobiček 356- — 102-562 60 1 1-404-— 428-29 483-35 559-53 Skupaj . . 1 15.793-77 Denarni promet . . . K 137-384-71 Stanje članov začetkom 1. 1911 . . 156 Prirastlo 22 Odpadlo Stanje koncem 1. 1911 178 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Zgornjem Tuhinju, reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1911. Aktiva: K Posojila 88.400-50 ^ Tekoči račun z Zvezo . . 212.070-— Inventar premični .... 35-- Zaostale obresti posojil . . 980-82 Vrednost tiskovin . . 377-60 Delež pri Zadružni zvezi . 1.000-— Delež pri Kitarskem društvu v Domžalah I00-— Delež pri Ljudski posojilnici 4*— Gotovina 31. decembra 1911 6.086-36 Skupaj . . 309 054-28 Pasiva: K Deleži 474.— Hranilne vloge s kapitalizo-vanimi obrestmi . . . 303.625-90 Predplačane obresti posojil 467-84 j Rezervni zaklad .... 4.247-85 Čisti dobiček 238-69 Skupaj . . 309.054-28 Denarni promet ... K 273.1 12-48 Stanje članov začetkom 1. 1911 . . 212 Prirastlo ... 30 Odpadlo ... 5 Stanje koncem 1. 1911 . . . . .237 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Toplicah, reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1911. Aktiva: K Posojila 126.762-14 Tekoči račun z Zvezo . . 23.973-- Inventar premični .... 600-— Zaostale obresti posojil . . 1.962-38 Delež pri Zadružni zvezi . 1.000-— Stalna vloga pri Zadr. zvezi 3.000-— Naložen denar 21.088 98 Obresti istega 1.001-68 Gotovina 31. decembra 1911 1.404-93 Skupaj . . 180-793-1 1 Pasiva: K Deleži 474-— Hranilne vloge s kapitaliZo-vanimi obrestmi . . . 173.222-51 Predplačane obresti posojil 322-79 Rezervni zaklad .... 5.786-30 Čisti dobiček 987-51 Skupaj . . 180.793-11 Denarni promet ... K 231.795-85 Stanje članov začetkom 1. 1911 . . 207 Prirastlo . . . 32 Odpadlo ... 2 Stanje koncem 1. 1911 . . . . .237 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Mengšu, reg. zadr. z neomejeno zavezo, z dnem 31. decembra 1911. Aktiva: K Posojila 245.191-92 Tekoči račun z zvezo . . 144.438-— Inventar premični .... 48-96 Zaostale obresti posojil . . 2.533-— Obresti deležev .... 200-— Tekoči račun s člani . . 42.597-25 Delež pri Zadružni zvezi . 1.000-— Delež pri Slamnikarski zadr. I.000-— Delež pri Unionu .... I.000- — Delež pri Zadružni tiskarni 1.000-— Delež pri Ljudski posojilnici 4-— Gotovina 31. decembra 1911 3.177-85 Skupaj . . 442.190-98 Pasiva: K Deleži 1.008-— Hranilne vloge s kapitalizo-vanimi obrestmi . . . 423.606-70 Predplačane obresti posojil 319-96 Rezervni zaklad ... 15.661-33 Čisti dobiček 1.594-99 Skupaj . . 442.190.98 Denarni promet ... K 523.073-33 Stanje članov začetkom 1. 1911 . . 495 Prirastlo . . . 21 Odpadlo . . . 12 Stanje koncem 1. 1911 . . . 504 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Loškem potoku na Til hi-u. reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1911. Aktiva: K Posojila 325.063-80 Inventar premični . . . 500 Zaostale obresti posojil . . 4.915 08 Delež pri Zadružni zvezi . I.000-— Naložen denar 2 000- — Gotovina 31. decembra 1911 10.524-53 Skupaj . . 344.003-41 Pasiva: K Deleži 506-— Hranilne vloge s kapitalizo-vanimi obrestmi . . . 330.687-77 Tekoči račun z zvezo . . 41 • — Predplačane obresti posojil 678.91 Rezervni zaklad .... 9.045-10 Čisti dobiček 3.044-63 Skupaj . . 344.003-41 Denarni promet ... K 372.003-50 Stanje članov začetkom l."1911 . 234 Prirastlo . . 20 Odpadlo . . 1 Stanje koncem 1. 1911 . . . . 253 Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, uradni tajnik „Zadružne zveze“. Tisck Zadružne tiskarne, reg. zad. z oni. znv. v Ljubljani.