BOŽIČNA BAJKA DR. IVAN LAH Jakec se je vračal iz gozda lačen in utrujen, ko je padal že mrak po zasneženi dolini, ki se je razprostirala, posejana z redkimi črnimi kočami, pod obronki gozdov. V roki je nesel smrečico, ki jo je bil odsekal v gozdni samoti, kjer je stala, kakor da je eakala nanj. Dolgo je taval Jakec po gozdu, preden je prišel do nje. S sekirico v roki je hodil vse popoldne po zametenih potih in izbiral med goščavo naj= lepSe drevesce. Mnogo smrečic je videl tu in tam, a nekatere so se mu zdele prevelike. druge premajhne, te so bile pregoste, one pre* redke, nekatere niso bile enakomerno okrosjlo -Tazraščenie, druigfan so bile veje povešene. Prišel je do smrečiee, ki je rastla čisto na samem, lepa je bila, vsa mlada in svetlozelena. Jakec jo je ogledoval, kako je proseče dvigala svoje s snegom obložene veje, in >,asmilila sc mu je: sprožil je sneg z njenega vrha in si mislil, kako visoko se bo vzpela v nekaj letih in bo rastla kot ponosna smreka sredi gozdnih pritlikavcev. Vrane so spremljale Jakca na njegovi poti, preletavale so se z drevesa na drevo, kakor da hočejo vedeti, kaj namerava Jakec. In kadar je obstai in se pripravljal. da bo posekal smrečico, so se oglasile vse naenkrat: »Kra, kra ... Tat, tat...« »Škoda, res ...« je pomislil Jakec in odšel naprej. Vedel je, da bi bil sosed hud, če bi vedel, da je posekal tnlado smrečico v njegovem gozdu. Končno je dospel do vrhnje planjave, kjer se je razprostiral sam smrekov gozd. »Nikake škode ne bo, če posekam eno iz njih,« si je prigovarjal Jakec in gledal, katera bi bila najprimernejša. Pa je hušknil prav izpod tiste, ki si jo je Jakec izbral, velik zajec, zaprašil se v sneg in skoraj podrl Jakca. »Morebiti služi prav ta zajcu za domovanje,« je pomislil Jakec, »in bi bil grch. če bi jo posekal...« Vedel je, da ni gozd njegov, zato se je bal, kakor da hodi po pre< povedanih potih. Nikomur ni hotel delati škode. A obljubil je materi in Jerici, da jima prinese smrečico iz gozda; tudi če ne bo na nji bo> gatih darov, napolnila bo domačo kočo z božičnim blagosfovom. Končno je prišel db sinrečice, ki se mu je zdiela, da je ni škodla. Rastla je pod mogočno bukvijo in bi sc ne moftla razviti. Temno so odme> vali udarci sekire po sneženem go< zdu... Vztrepetavale so zelene veje, kot da jih pretresajo bolečine, ko se je ostrina zarezala v deblo. Celo korenine v zemlji, se je zdelo, da vzdihajo... Smrečica se je sklo> 1 ¦' "* nila in padla... 58 Jakec jo je vzel na ratne in odJiajal po stnmi poti nad Črnim revan proti domu ... Tam doM — v Črnem rovu — so pravili — stanujejo palčki. Vča« sih so tam kopali rudo... Od takrat je že mnogo let... Ko bi tako srečal palčka v gozdu! Kako bi se pomenil ž njim? Pravijo, da palčki varujejo gozd in ne puste, da bi ga ljudje uničevali. Jakec je dospel do roba gozda in je začutil, da je truden in lačen. Vsa dolina pod njim je ležala v tihem večernem mraku, kakor da 6uti, da je božič blizu ... Tam čez daljnje vrhove bo prišel v sveti noči, obs dan od tisočev luči, kakor sanje bo plaval nad zerri' Ijo, zvezde bodo strraele z nebes, pesem bo donela z višav in od vsepovsod bodo odmevali ponosni glasovi zvonov... Srečni, ki ga sprejemajo v toplo zakurjemh sobah, ob raz* svetljenih božičnih dre« vescih in so deležni nje-govih darov!... Nesrečni oni, ki v tej noči nimajo doma, ne strehe. ne kru-ha... Težka je njih pot skozi sveto noč... Jakec je sedel na štor, ki je stal, z listjem pokrit, v zatišju brez ob poti. Videlo se je, da so že mnojii počivali na njem. Tu je bilo toplo. Vsa dolina se je zagrmjala v tanke meglice in izginjala v poU mrak, kakor da ve, da je to zadnji večer pred sveto nočjo... Jutri ob tem času bodo doneli že prvi zvonovi, lučice se bodo začele vži= gati po hišah, gospcdarji pojdejo okoli svojih domov z dišečim ka» dilom, hišna vrata se bodo zapirala — in božič pojde s svojirn sprem« stvom preko doline ... Na mizi bo žarela smrečica ... Ko bi stopil božič k njim v hišo in položil na mizo darov za mater, za Jerico, zanj!... Raj vse bi si želel!... Zdelo se mu je, da vidi b&žieka in njegovo spremstvo s koši in vozovi, polnimi darov. Jakec je sanjal... Nenadoma je sta! pred njini' paJJček, cisto majhen, kaJcor da je vzrastel iz taL »Aha, smrečico si odsekal, Jakec, videl sem te, tam nad Črnim rovom. Le pazj, da te ne zasači sosed!« Dobradušno se mu je smehljal. 59 »Ni velika,« je irgovarjal Jakec. »nisent napravil škode, porf buk* vijo je rastla. Dolgo sam hodil, pT njeni darovi iz nebes.« »Rad bi jaz sam okrasil smrečico tako kot jiri bogatih: s svetluni nitkami, belimi snežinkami, svetlimi lučkaimi in blestečimi darovi. A mi smo revni... Očeta ni. mati dcla pri ddbrih ljudteh. Jaz in Jerica še ne zasluživa ničesar.« »Vem, vem,« je govoril paKek. »Ce hočeš, pojdi z menoj. Pri nas knatno mnogo zakladbv, lahko nabereš nekaj ctarov za inater in Jerioo.« »Kes?« se je čudil Jakec. »Kje pa so?« »Tam pod Črnim rovom,« je rekel paltek, »mi že dtaies priprav= ljaimo za jutri.« In naenkrat se je Jakcu zdeto, d^a stopa po široki sneženi gazi za palčkom, ki ga vodi sredi širokih gozdbv proti Črnemu rovti. Vse okrofi se sveti v čudni svetfobi, drevesa in ptice in sozdme živali strroe na Jakca, kakor d'a sc vesele, da ga je palček povabil s seboj, da bo dobil darov za mater in sestrico... Tako sta dospela do velike votline sreda ^gozdla. »A to je črni rov!« ... se je čudil Jakec... Palček se je ustavil pored votlino, vzel svetiljko, ki jc ča!kala nanj na klopi, in rekel: »Po tej poti za menoj!« ... Stopala sta po širokom hodniku, kjer se je le tu in tatn svetila kalca lučka, a v njeni svetlobi so se bleščali dragi kameni in podzem« sko bogastvo t>rez k&nca m kraja. Jakec je gjfedal in se čurtl. »To je vse naše,« je rekel palček, »tu kopljemo dvagocene rude za vas ...« »Za nas, za nas!« je ponavljal Jakec. »Mi sami bi jih kopab, ko bi vedeli zanje!« »Bolje je, da ne veste,« je godttijal piaiček, »stepli bi se.« »O, če bi mogel sam skrivaj priti sem!« je mislil Jaikec. V tem se je iz dalje začul šuim Zasvetilo se je in skozi vrata se je prikazala velika dvorana. Pl4lček je obstal na pragu in položil sve= tiljko na stol. Jakec je gledal... Sredi dVorane se je dKigala visoka smirdlca, vsa preprežena z dira> gocenimi, svetlimi vJakni, paloki so plezali po njih kakor po lestvicah, vzpenjali so se od reje do veje in pripenjali lesketajoče se obločnice, da se je smreka čim dalje bolj svetik in med vejami so se blcsteli darovi. Palčki so bili tako zaverovani v svoje delo, da niso niti opazili palčka na pragu in Jakca, ki je staJ za njim. Koliko jih je bilo! Kot da so rastli iz tal. Okrog in okrog visokega drevesa so stali, sto in sto 60 lestev se je vzpenjalo nanj, po lestvah vse polno ipalokov. ki so drug drugemu padajali okraske, zavitke, zlate tkani, svečice, bleščeče obločnice in sto in sto dragocenih svet&jk, ki so se bleščale prav do vrha, kjer so štirje palčki pritrjevali veliko srebrno zvezdo. In kako so bili spiietni paloki. Smukali so se okrog vej in nitk, kiikor da so " ^i "*" 1 tam doma. dvigaii se više in više, spuščali se od veje dlo veje in se lovili za roke kakor za zabavo. Vzklikali so veselo in, če je komu sipodletelo, so se zasitnejaLi s prihuljenim smehorrt. Pred drevesom je stal na visokem stoloku palček, ki je bil tako majhen, da ga je ibilo komaj \-ideti. Držal je v rokah list i-n dteklamiral: Ko nad zemijo božič plava tudi k nam v podzemske rove ._ prcko tihih hiš in koč, seže svetotnjni čas, _H ko ra/grinja božja slava da se v zcmlje dnu odzovc ^| se v skrivnostno sveto nofi, — vsenebeški božji glas. H Svet vesoljni v pesmi raja S zaživi in zadoni, 9 čar Ijubezni vse obdaja, ^M ki to noč svoj god slavi... fl Jaikec se je čtrdil pateku, ki je taJco razločno izgovarjal1 besedfe. »Jutri pride kralj vseh palčkav,« je rekel Jakčev spremljevalec, »in priredimo mu slovesen sprejem. Stopi\"a med nje!« Stopila sta v dvorano in palčki so za trenutek obstali. Palček je rekel: »Bratci moji! Ob robu gozdla sem našel tega dečka, ki se je 61 vračal iz aoz'd'a s skromno smrečico v naročji. Rad bi naredil božično drevesce svoji ubogi materi in sestrici Jerici, a nima darov. Obda« rujrao ga!« »Da, obdarujmo ga,« je odlmevalo po dvorani. »Saj nimamo ni* kogar, ki bi ga obdarovali. Na, na, na!« In ko bi trenil, so teteli darovi s smreke in od vseh strani Jakcu v naročje. Toliko jih je bilo. da so mu padali na tla. »Košaro mu dajte,« je rekel edbn od palčkov in takoj je stala pred Jaikcem velika košara, polna darov. Komaj da jo je mogel vzdigniti. »Hvala lepa, hvala lepa,« se je zahvgLjeval Jakec, ki ni vedel, kain bi se dejal o,d prevelike sreče. Palčki so se zopet zbrali okoli dlreresa, dlrog virfi drugega so lezE, smreka se je začela cibati in premikati, z radlostno pesmijo so jo nosili po dvorani, d!a so se zibali palLki, ki so sedeli na vejah, in lesketali darovi v žaru blestečih luck. »Domov moram,« se je spomnil Jakec in s polno košaro na roki stoipal po temnem hodniku. Za njim je šumela dvorana veselih palč« kov, dokler ni vse utihmilo... Čma tema je objela Jakca. Čutil je, da ga teži foreme, d'a ga tišči k tlom ... Kaj, če ne pride domov? ... Zaklical je na pomoč. »Matil« »Vidiš ga, otroka!« je vzlkliknil sosed, ki se je vračal iz gozda in zagledal Jakca, ki je sedfcl na štoru in stiskal k sebi smrečico. Jakec je zaičitdeno strmel pred se. »Kaj si zadremal?« je vprašal sosedi »Domov grem,« je rekel Jakec in sledSl sosedu. »Saij je že popolnoma temno,« je tnirmral sosed in meril pot v sneg. »Oče, ali ne prebivajo .palčki v Črnem rovu?« je vprašal Jaikec. »Pravijo, di res,« je adgovoril sosed »In da so zelo bogiati?«... ' »Seveda so: vsa zemlja je bogota.« »In dado ljudlem diarov?« »Tega pa ne. Sami si jih moraino pridlelati in zaslužiti. Zaipomni si to.«t »Ko bi vsaj za božič dlali.« »E, kaj bi dali! Oni imajo samo težko, drago kamenje. Mi pa smo srečni, da imamo hišico in krah in taplo zakurjeno peč — pa pesem božično bomo zapeli — in bo za' vse lepo...« Sosedi je stapal s težkimi koraki proti vasi. Jakec je stistiil k sebi smrečico in dVe solzi sta mu zdrknili po licu: »Tako mora biti. da,« si je mislil. »Nič bogatih darov ne bo na drevescu, a okoli njega bodb trije, ki se imajo radi: miati, Jerica in Jakec. Ali mar ni ljubezen naj* lepši božioni dar?« ... 62