gospodarske, obrtniške in narodne.
9
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnicijemane za celo leto 3 gld. 60 kr., zapolleta 1 gld.80 kr.,za četrtleta 90kr.
poâiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr. ,za polleta 2 gld,, 20 kr.,za četrtleta 1 gld. 15 kr. nov. den.
Ljubljani v sredo 31. oktobra 1866.
Gospodarske stvari.
vrt zasadí na novo z žateškim
hmeljem, da se mu ne
hmelji nekaj.
Novice"
so že
večkrat povedale, da žaški hmelj
izvrže. Saj stroški za 3adike in vožnino niso tako veliki, da bi saj vsacih 10 do 15 let si ne mogel novih
sadík naročiti: Fina roba, ki jo přiděla, mu bo kmali poplaćala te stroške. Kar se pa časa tiče, v kterem
opominja Schoffl to, da nikar
(Saazer Hopfen) na Českem ali Pemskem najbolj slovi naj se naročajo sadike po svetu, in da gospod Jožef Schoeffl, predsednik prezgodaj narocevati sadík. V Zateču ne začnó hmelja
«A	a**	- - m.	__«K	A	mm	m m	#	m	m	m	m	m '	m	^	* m	«a A m	^ ^	^	___
kmetijske družbe žaške, je v hmeljereji najbolj skušeni obrezovati (in ti obrezki dajó sadike) nikoli pred 12.
od kterega se tudi najbolj gotovo dobre sadike aprilom (malim travnom). Izprva obrezujejo le.slabeje
mož
JULIVSU , VU	b tš 1 C £» 0<
(Setzlinge) dobivajo.
vrte
1uuuivoju.	val«, najmočnejše pa še le proti koncu aprila. Prve
ozirom na veliko razstavo hmelja, ki je bila	sadike ne pridejo tedaj iz močnih vrtov na prodaj;
lani v Zatecu, je gosp. Schoffl razglasil ravnokar ne-	kdor pozneje naroča sadike, prejme močnejše
ktere reči, ki jih naznanimo tudi našim gospodarjem z	to je, v drugi polovici aprila meseca.
Z1VO
legi
želj o
f
za
hmelj
naj
se
oni, ki imajo zemljišča v pravi
y
poprijeli hmeljeve reje
gotovo, dokler bojo ljudjé pivo (ol) radi pili hmelja ravno tako treba kakor vinske delek vina.
trte
;
za
Saj je
bode pri-
Naj tedaj naši gospodarji, ki mislijo s hmeljerejo
začeti, se za sadike obrnejo do
gosp. Schoffl-a
pa
naj mu vsako leto meseca aprila pripusté, kadaj da jih jim pošlje.	;
Gosp. Schoffl
da
se vrnemo
njegovemu po-
pisu nazaj slali hmelja
Kaira
pripoveduje, da v žaško razstavo so po-
Vinarstvo.
celo
iz
Afriki)
tujih
daljnih
krajev, kakor iz
Narejanje vina je skoraj tako staro kakor
svet; že
iz Rusovskega, iz Hessen-a, iz sv. pisma se vidi, da je vino že v onih starodavnih
časih priljubljena pijaca bila. Tako beremo v sv. pismu
C* A L C* ^ V XJLXJL JL £V 1 J y XU JL* U ^ U V O tt ^ " j X JLJL W O « V> U
iz Holštajna, iz Ogerskega in Stajarskega.
Pri vsakem hmelji, v to razstavo poslaném
se je
te-le vrstice: „Noe iz
barke stopivši je začel zopet po češuljah ali krežulicah, kakor tudi po žlahnejem zemljo obdelovati. Zraven poljedelstva je tudi vinograd okusu in duhu lahko spoznalo, da je žaškega ple- zasadil. Po potopuje on veliko veliko trpel. Dobrot-
ljivi Bog mu dá zraven kruha tudi vina. Vino je dar
mena. NajveČi razloček v okusu se je pokazal pri dvojném hmelji, ki je bil poslan iz Kaira: eden je
bil pridelek iz domačega, brž ko ne v Kairi divjega zmerno pijó. Noe pa
Božji, posebno za bolne, žalostné in stare ljudi, ako
On
ni še
poznal vinske moči.
eden pa iz žateškega, ki ga je pred več leti vino pil, se vpijanil in razodet ležal v svojem šotoru itd.
ga je
u
palce
Iz tega vidimo, da je imelo vino že o Noetovi dobi
hmelja,
Schoffl tjè poslal; domac kairški je imel do	|
dolge krežulice, je bil grob, poln zrn in skor brez mokna- ravno te lastnosti kakor jih ima dandanašnji: prijetna tega nastavka ; tudi se je razsul, ako je le nekoliko suh pijaca je bilo, pri tem pa je imelo tudi obilo vinskega
postal; žilice na perji so bile grobe. Po vsem tem je
cveta, da je
člověka
vsak
y
ki hmelja še po okusu ni pokušal, na prvi po-
vpijanilo, če
ga je pil čez mero.
gled domaći kairški pridelek lahko ločil od tistega
ki
Akoravno pa je narejanje vina že tako staro, vendar
je bil v Kairu iz žaškega zarejen
Uli UU tJLSLCgft,	Še dandanašnji ni popoln oma dognano, rva^u ©i
Blizo taka je bila Lavoisier, Chaptal, Thenard, Gay-Lussac, Dumas
kako
se
y
s hmeljem, ki so ga iz Ode se poslali
y
manj
se
J0
pa v
ločil tišti, ki so ga izredili tudi iz tacih krajih, ki so po obnebji (klima) Zateču Jjolj po- vse popoinoma jasno
delà. Ber"
zeli, Liebig in še mnogi drugi učeni kemikarji so pojasnili sicer vinarstvo zeló, vendar pri vsem tem ni še
dobni. Pri hmeljih iz teh krajev, posebno iz Štajar- pravo,
y
kaj
kaj je
se
godi, kadar
treba, da vino vrè
se vselej zadene
itd.
Temno za-
in
skega poslanih ni bilo zapaziti dokaj razločka v kre-	grinjalo je še prepeto čez naturno in životno moč,
žulicah, pa tudi v duhu ne. — Hmelj iz Kurhesen-a,	dokler nam učenost ne odtegne tega zagrinjala, nam bo
ki ga je poslal neki učitelj v razstavo, je bil med vsemi	tudi marsikaj skrito ostalo tù in tam. žateškemu najbolj enak in sicer tako, da so nekteri ga
za žateškega imeli. — Zanimiv je bil hmelj iz Rusovskega. Eden je bil izrejen iz žateških sadík
ki so
Cg od vinarstva ali narejanja vina govorim, ni me
da bi nova vodila vinorejcem povedal; Evropa
» •	«.«f»	»	à	V	« t	+
misel ima obilo
deželá, v kterih
je vinarstvo ze na tako vi-
bile pred 25 letř na Rusovsko poslane, drugi od tacih,	scki stopnji, da je za nas popoinoma dovelj, ako se po
ki jih je Schoffl leta 1863 tjè poslal. Ta mlajši je bil	njihovih izgledih ravnamo. Namen mojih vrstic je
zeló podoben žateškemu, uni pa se je skor popoinoma	ta, da povem, kako Fran co z i in Porenčanje vina
izvrgel; okusa je bil bolj ostrega in grob v krežulicah.	narejajo. Skozi poldrugo leto sem dovelj prilike imel,
Iz vsega tega sledijo ti-le nauki:	videti, kako v teh krajih slavnoznani vinorejci vino na-
Treba je, da po nekoliko 1 etih hmeljerejec svoj	rejajo in z njim ravnajo. In če pravim, da tukaj vé
vsak máli vinogradnik s svojim vinom bolje ravnati kakor pri nas najveći vinorejci, naj se mi to ne za-meri. Ne tajim, da bi tudi pri nas ne bilo umnih mož, ki dçtëro znajo vina delati, to je, ki razumejo kletar-stvó (Kellerwirthschaft), al le malo je tacih. Saj mi
tega ne bo nihče podrl, da bodo pri nas tako na debelo pridelana vina še le tačas kupca v tujih deželah dobila, ako po snažném in vrlem ravnanji pridemo do tega, da dobó naša vina popolnoma čist in nepo-blojen naturen okus, in da se obdržé stanovitna. Že po okusu vinskem se spozná, kako se je z njim ravnalo: ker vina avstrijskih deželá večidel na nek nepri-jeten okus cikajo, je to znamenje, da v teh deželah še ne znajo vin popolnoma dobro narejati. Dokler vina pravilnega ravnanja ali, kakor Vrtovec pravi, umnega narejanja ne dobijo, jih tujci ne bojo nikoli veliko ob-rajtali, ker so le vin s prijetnim in popolnoma čistim okusom vajeni.
Drugi vzrok, da naših avstrijskih vin v tujih deželah veliko ne obrajtajo, je pa ta, ker naši vinski trgovci večidel niso pošteni. Le preveč je pri nas brez-vestnih in goljufnih vinskih trgovcev, ki dobra vina poblodijo in s slabim zalivajo, s cukrom mešajo itd., in tako v tuje kraje pošiljajo, da ene krajcarje več za-nj dobé, pa ne pomislijo, da po takem ravnanji pridejo naša vica ob dobro imé, dežele potem ne spečajo lahko svojih vinskih pridelkov, in vinsko kupčijstvo pride ob zaupanje in kredit. Res, treba bi bilo, da bi se na korist domaćemu vinarstvu oštro na pete stopilo tacemu ravnanju, po kterem se kazí domaći pridelek in škoda delà vsej deželi. Ako bi tako sleparstvo samo na škodo bilo tacemu, ki se s tem pečá, naj bi že bilo; al tako po tacih sleparjih škodo trpi vsa dežela!
(Dalje prihodnjič.)
Gospodarske skušnje.
*	Zakaj oves tako dobro tekne konjem? Dr. Nessler v „Wochenbl. des Badn. land. V." pravi, da tega še nihče ne vé prav za gotovo ; to pa je vendar dognano, da tolsa ali mast, ki je oves veliko v sebi ima, veliko k tecnosti njegovi pripomore. Ako piča, ki ima škroba ali štirke v sebi, ima primerno mero tolše, jo želodec lože prekuha. 90 funtov ječmena in 10 funtov lanéne moke skupaj imajo še le toliko tolše kot 100 funtov ovsa. Zato v nekterih krajih nekoliko lanéne moke konjski klaji pridevajo , kadar jim ovsa celó nič ali le malo dajó.
*	Da kopito (rog) konjem bolje raste, pri-poroča se mazilo španjskih muh (Canthariden-salbe). Dr. Bugniei je pri konji, čegar kopita so imela tanke stranske stene, vsacih 14 dni vribal imeno-vanega mazila v krono (venec) kopitno in je to ponovi! 5 do 6krat; rog je začel debelejši prihajati od zgoraj doli; tudi pri kopitnih razpokah, pri suhih in
krhkih in pri stisnjenih kopitih je to z dobrim vspehom skušal; pri stisnjenih (ozkih) kopitih je zraven tega še podolgama v rog zareze naredil in mazilo španjskih muh na stransko kopitno stěno namazal.
Slovensko slovstvo.
Oznanilo.
Obljubil sem v sestavku, kterega sem v 42. listu
„Novic" priobčil o „vinski ludri s sladkorjem", da bom prihodnje razvijanje in lastnosti te pijače našim vinorejcem naznanil. Slavni odbor družbe sv. Mohora je rokopis moj „Umni vinorejec", ki bo 6Y2 tiskanih pol obsegal, radostno blagovolil sprejeti, da ga prihodnje leto svojim družnikom razpošlje. Naznanjam toraj vsem
vinorejcem, naj bi se blagovoljno vvrstili v družbo sv. Mohora, od ktere sprejemši „Umnega vinorejca" se lahko popolnoma prepričajo razvijanja, lastnosti itd. te pijače. In tako spolnim s tem svojo obljubo, in ostanem mož beseda, kar mi je najdraže.
Pri Negovi 26. oktobra 1866.	' •<"'
Frančišek Jancar, kaplari.
Narodno-politične stvari.
Pomagajmo si sami k ravnopravnosti.
Ne vem, če se je o kteri reci na Slovenskem že toliko govorilo in pisalo, kot o ravnopravnosti. Ze leta in leta se o njej piše po knjigah in časnikih, po-menkuje v domorodnih shodih in društvih, napija v veselih tovaršijah. Ce se pa ozremo v djansko življenje, vidimo pred seboj še debelo temo, v kteri se od ravnopravnosti le sèm ter tjè nekaj malo zori.
Kako je vendar to, da v tej reči, za ktero se že toliko let poganjajo in potezajo rodoljubi, ni napredka; da pri tolikem delu in trudu ni primernega sadů?
Da ne bom obširen, naravnost rečem, da prvi in glavni krivec temu je vlada.
Ne more se sicer reči, da bi bila ona ravnopravnosti načelo kedaj očitno tajila; temveč ga je, posebno v prav8tvenem oziru, že za absolutné dôbe večkrat prav razločno pripoznavala. Tako na pr. veleva občni sodni red 1781. leta v §. 13., da ima stránkám in njihovim
zastopnikom rabiti jezik, ki je v deželi navaden; in v §. 165., da se ima to, kar priča pové, kolikor mogoče zapisati z njenimi lastnimi besedami. Leta 1848. in 1849. bila je ravnopravnost vseh narodov večkrat se samega prestola slovesno oklicana. Tedanja oktrovana ustava z deželnimi redi imela je posebno, razločno naredbo zastran ravnopravnosti. Red kazenske pravde leta
1853. zapoveduje v §. 123. in 184. jasno in naročito,
da naj se vsaka izreka v zapisnik zapiše v tistem jeziku , kterega priča ali obdolženec govori. Ce ta ne razume sodnega jezika, naj se zapiše vsaka izreka v njegovem in v sodném jeziku. To je jasna, po vladarju samem dana, doslej nepreklicana in nespremenjena postava. Od leta 1860. sem so se nam spet zastran ravnopravnosti prav lepe obljube delale. Schmerlingova okrožnica do državnih namestnikov, potem prestolni ogovor 1861. leta, in spet okrožnica sedanjega državnega ministra, vsa ta pisma imajo toliko lepih besed o narodni ravnopravnosti, da je kaj. Ce pa pogledamo v djansko življenje, od vsega tega vidimo celó celó malo resnice.
Strašne nevihte so zadevale v tem časi državo; do dna omajano se je treslo državno poslopje; sisteme sose preminjale in ž njimi ministri ; skoraj vse razmere v državnem in društvenem življenji so se predrugačile, le toliko zaželjeno solnce ravnopravnosti ni zasijalo v naše šole in urade; kajti nemškutarski voziček je škri-pal in škriplje še dandanašnji naprej po svojih starih kolesnicah. Temu se nimamo čuditi. Vladino mišljenje in delovanje do Sadovske bitve je tiščalo najbolj le v véliko Nemčijo. A to so uradniki dobro vedeli ter delali po starem kopitu, če tudi so se rodoljubi sklicavali na vládne obete: večina njih so bili ocitni ali skrivni nasprotniki; tisti pa, ki so imeli srce za narod in pravico , ti si nekaj niso upali pred vlado in svojimi na-čelniki, nekaj se jim je pa tudi ali naravnost prepove-
dovalo, ali saj z dosti razumljivimi pomigljeji odsvetovalo. Tako višji in stařeji niso hoteli, nižji in mlajši niso smeli, in ostajalo je zmerom vse pri starem.
Ali če po eni plati poglavitni del krivice, da se je obetana ravnopravnost doslej tako ubogo malo uresni-
353
pa tudi po drugi plati ne smem imamo menda dovelj skušnje, da se na druge ne mo-
čila, vladi pripisujem, r- ---- r- —r—----.— -----, ua DO ua	u
zamolčati, da tudi mi sami pri tem nismo brez greha. remo zanašati. „Pomagaj si sam" bodi tudi Naša lastna mlačnost in nemarnost bila je vladi potuha in izgovor. Res je sicer, da bi mi pri vsem svojem
geslo.
naše
Najprvi in glavni vzrok, da nam ravnopravnost napenjanji morebiti ne bili kaj dosti več dosegli; ali bolj ne napreduje, je prepičlo znanje slovenskega mogli smo vsaj vladi svojo resno voljo, svojo djansko *	~
željo po ravnopravnosti živeje pokazati, in podbiti
tišti
jezika. Koliko jih je, ki so nam le zato nasprotniki, ker jezika dovolj ne znajo. Pa tudi naša mlačnost ali ne izhaja največ iz tega, ker nam je začetek v doma-
nopravnosti ni nobene pritožbe, da krika po njej iz- čem jeziku težaven? Ce hočemo tedaj, da se nam sko-haja
izgovor, da je ljudstvu vse eno; da zavolj žaljene rav-
od male peščice prenapetnežev
raj na boljše obrne, hitimo
učiti se svojega jezika. Ne
Tako je ministerstvo 17. marca 1862. leta viši de- bodimo tožljivi! To malo premagovanje 3amih sebe
^ — " j -------- » w - ^ , , v	' - —— ——------------------j	— w — v x	O	J	1 »i ili OvUuj
želni sodnii v Gradcu in Trstu ukazalo: 1. Da morajo kar ga je treba, prinese nam in našemu narodu obilen
sodnije, kadar imajo razpravek z ljudmí, ki znajo samo
ko-in
sad.
slovanski jezik, izpraševanje obdolžencev in prie
m jw «»vu«., f* iuuuv	iu uaoemu i-i a L u u. U UUlieiJ
Naša narodna družtva naj bi se še krepkeje po-
>
likor koli- mogoče zapisovati v slovenskem jezici,
vsaj odločljive dele (entscheidende Stellen) v slovan- ravnopravnost, uradniki, odvetniki, bifežniki
Posebno
skem jezici postavljati v zapisnik;
prijela vaje v národnem govorjenji in pisanji pa tišti, ki so poklicani, da bodo v djanje vpeljevali
učitelji
jim je
da se morajo in ki se za te službe pripravljajo
, naj se
kar
zapisniki o prisegah slovanskih ljudi po mogočosti na- koli mogoče, vadijo slovenskega spisovanja. Združujmo rejati v slovanském jezici, in da se morajo vsaj prisežne se tudi v ta namen, ter podbujajmo drug druzega na
besede v tem jezici postavljati v zapisnik;
mora
gledati
j
da pri kazenskih in končnih razpravah s
delo in strpljivost.
takimi obdolženci, ki znajo samo slovanski jezik, liaio službo take sodne osebe, taki državnopravdni urad-Hi in zagovomiki, kteri popolnoma znajo slovanski
Drug
potreba je
da
se pravic, doslej nam po
-i^iw^w ^vu -ukjc* jv? , vic* ou ^iflvluj uuaicj uaill uu-
oprav- deljenih, v djanji živeje poslužujemo. Naj slovenske
vloge ne bodo
bele
vrane
«v, aj\ju\j «v, uolo Tiouo, kakor so dozdaj bile Delajmo sami, in nagovarjajmo druge, da nobeden do
jezik , VIC« OO l/Ul«)	1 »^«»MUOttWU! J	7
se razsodba in po mogočosti tudi njeni razlogi razgla-
L	JU M ^ V V	i X A i Al X J	4A y V 4» A	V v^ A U V «.U Vf	u u VIJ v/	^ v F	w® m*m m
da se toraj razpravlja v slovanském jezici, in da
morodec drug
ne podá. Glejmo
da
se
bodo
^uvrxw.^ ui u&«uuv U«	un/juiv, Kia oo MUUU ZapiS-
niki po postavi narejali, da se bodo sodne in druge javne osebe na tanko po postavi ravnale. Grajajmo vsako opuščenje. Kdor se ne drži postave na videlo ž njim!
sijo v tem jezici ;
sodnije po slovanskih krajih
imajo vloge, ki se podajajo v slovanském jezici, preje-mati in kolikor mogoče, v istem jezici reŠevati.
Res ni veliko, kar je ministerstvo s tem ravnopravnosti přivolilo, in jaz še trdim, da ono s tem ni nič novega přivolilo, temvec da nam je nekako stesnilo in
sem pred omenil
y
brez
ozira
Ker se nekteri izgovarjajo, da si sè slovenščino
zato ne upajo
y
na dan, ker bi s tem
svoji pravdi ali
skrajšalo to, kar nam
postava, kakor
, podeljuje.
Jaz trdim, da ministerstvo cesarske postave preme-
razločno, brez vseh pristavkov in pridržkov
stranki škodili, ančeš, da nekteri uradniki zavolj same slovenščine večkrat strastno ravnajo, to veljati ne more.
niti niti pravice in skrajšave nepostavne
ni imelo, ter da
so omenjene stesnjave
Res
sme
Je
»
plašiti.
da se tudi take pritožbe
Ali to nas ne
Ce so res kteri taki uradniki, zato se
---r----------*-------'	, „^„v
pravica krivici ne smeumikati; ampak naostriti je treba
Al recimo, da je ministerski ukaz od 17. marca 1862. leta res nova privolitev, nastaja prašanje: ali smo
ki imamo paziti na slovenskega naroda pra-
peró? pa tacih
mož
ravnanje brez vsake milosti razkriti
vsi vice
tišti
Il y XVI A Ili Ck ULI \J JJ	U« giv ? VUUi^^^M XJIV1 VUW	M
ter varovati jih in braniti, storili vselej svojo dolžnost? Ali smo se privoljenih novih pravic držali?
višim oblastim in svetu. Saj so ravno zato postavljeni odvetniki in zagovorniki, da branijo pravico proti vsa-kerau napadu.
Pa
v
ce
bi se zavolj tega sèm ter tjè tudi res kaka škodica trpěla, ali napredek celega na-
Izreke „odločlj ivi
deli
u
so gotovo vsi tišti
y
S
roda
y
dobiček cele domovine ni nobene žrtve vreden?
kterimi ima na pr. priča objektivni in subjektivni učinek (Thatbestand) dotrditi, s kterimi se obdolženec brani in
Tretje
vamo od vlade
, kar moramo storiti, je,
da odločno zahte-
}
naj
ona ravnopravnost, kolikor
pri
opravičuje, ali s kterimi svojo krivico obstaja, in jasno aj«) stojí, vsaj že enkrat uresniči. Držimo se,
da se po ministerskem ukazu morajo vsi taki deli kar je zastran tega dogovorjeno v našem mariborskom
Je>
po slovenski v zapisnik postavljati.
Ravno tako jasno je, da se morajo zapisniki o prisegah in vsaj prisežne besede po slovenski zapisavati
programu. Kako lahko je vladi ravnopravnost vpeljati
če
le resno hoče, videli smo spet nedavno pri ukazu
zastran telegrafovanja v vseh avstrijskih jezicih.
Kar
Jasno in brez vsake dvombe je, da morajo pri ka- se je mnogo let kazalo nemogoče, mogoce je zdaj v
ženskih in končnih razpravah s takimi obdolženci
y
znajo samo siovensKi, znan vao »uuut? useuo, putem	^umu	u *aiw , »«»v* *ww«
državni pravdnik in zagovornik popolnoma slovenski sodni in sedanji kazenski red. Ali naj se zastran slo-
samo slovenski, znati vse sodne osebe,
ki
potem
enem
hipu.
Zastran zapisnikov zahtevajmo
brez vsake izjeme narejajo
y
tako
naj
se
kakor veleva občni
jezik
>
da se taka razprava mora v tem jeziku vršiti.
Prašanje je tedaj : ali je
vsak od nas, bodisi pred-
sednik, državni
pravdnik, sodnik
in zagovornik
y
gledal
y y
venskih ljudi pišejo samo po slovenski, ali? če uradniki tega nočejo, saj tako , kakor je zastran tujcev pisano obeh jezicih. Saj tako je po postavi, in jaz mislim
y y
da se je postava na tanko spolnovala? Ali je zapisnike ki niso po postavi narejeni — kterih je na kupe — grajal? Ali je tište, ki za slovensko razpravo niso bili zmožni, ali ki se niso po postavi obnašali, zavračal na postavo? Ali se je vsaki taki krivici krepko uprl in
pritožbo podal?
Na dalje je zapoved, da morajo uradi slovenske vloge prejemati, in kolikor mogoče po slovenski reŠevati.
da
je dandanašnji vsaj že čas
y
da vlada vedno zvestemu
slovenskemu narodu vsaj to pravico izkaže, da se bo
njim po postavi ravnalo.
Ali smo se te pravice vselej posluževali? Odgovori na vse to bili bi za nas sramotni
y
in za
narod slovenski žalostni.
Tako
ne sme deij ostati.
Zadnji čas je, da se vzdignemo iz svojega mrtvila. Saj
Dětinská ljubezen.
Zložila Lui z a Pesjakova.
Nevihta prihruje čez goro čez plan In gozde pokliče in skale na bran: Pred sabo snežnicice goni na plés, Da ž njimi zagrinja obočje nebé3.
y
*
354
Narava premila slovesno molči Le volk se gladovni od
)
daljec glasi,
Od hoste zahteva krvavo zdaj jéd
WKM I	léd.
;
Ai ona ponuja ie trn mu in
)
dolini sred gozdov tam koča stoji Bolj revne in slabe je videti ni ; Na oknu cvetiee ledene rastó, Saj cvetja tam druzega nikdar ni b'lo. Premrzlo in golo je v bajtici vse, In mrzlo bo skoraj tam tudi srcé, Ki komaj oživlja bolano teló;
e težko odpira se kalno okó, Okó, ki je milo in sladko še zdaj In v kterem kralj uje ljubezni ves raj ;
Okó,
ktero gleda le dete dragó
Edino veselje, edino blagó. Oj! mati je bolna, njej bliža se smrt Oj! mater zagrinjal mrtvaški bo prt! In rada umrla bi, rada bi šla
;
Tie
9
kamor nesrečnim se sreča smehljá
7
Trpljenja je trudna, bolezni in ran,
Ki revi vsekaval vsakteri je dan
rada pustila bi svet še nocoj,
?
f
• r
Ak' mogla bi vzeti še dete seboj Al hčerka nje ljuba, nje dete, gorje Kaj bode počelo samo vrh zemlje?!
In dete cvetoče se na-njo opre In ljubo in milo po njej se ozre
?
99
Kaj
ne
>
da ti boljši je, mamica
y
Da ti je odleglo, o mati
zdej
f
9
povej
7
bodi spet zdrava, ko bila si pred, In najbolj vesela bom srečnih deklet
i
Saj bodem pokorna, ponižna ti hci Le bodi spet zdrava, o mamica ti!"
bol
7
Al mati, ki grudi poslednji jo Septa zdihovaje: „na zemlji nikol'!" In mirno zapira očí presladké, Da dete ne vidi prebridke solzé.
7
,0
7
da
Krepcalne in gorke
imela le juhe sedaj
)
7
kapljico saj
Gotov' ozdravéla bi mamica spet, Za kapljico juhe bi dala ves svet!" In v hipu zastane premili mu glas, In radost razjasni prijazni obraz, Oblečico svojo izleče gorkó, Jo skrbno obesi Čez nježno rokó
7
7
In
v srajč'ci
ko senca iz sobe beži
Pa s hitrostjo sape čez sneg tjè hiti In ude prevzame prehudi mu mraz, In skoraj prezebe cveteči obraz Al ono ne mara za mraz
>
7
ne za
XXI UUU Jul w mai« Ci C* LUL Ctít f UC CiCk 11
Saj mamici zlati bi škodval zamud.
trud
7
79
Naprej
7
naprej, pomagaj mi
Bog
Podpiraj slaboto nemoćnih mi nog!"
*
w Zda) , aua| uiiaa/iu oc mu uiu oj
In krčmo doseže, jo odprè rekoč:
zdaj prikaže se luč mu skoz noč
9
dajte
mi
juhe
usmilite se
Vam vedno hvaležno bo moje srcé, Bogá bom prosila jaz, dokler živim In on bo dodelil, kar srčno želim
9
In dal vam bo zdravje in srečo in mir
Saj Bog je usmiljen, je milosti vir. In nočem dobrote zastonj, o nikar! Oblečico dam to pregorko za dar, TÙ nate to krilce, edino je res, Al za me skrbel bode oče z nebes.
9
Le juhe en malo vas prosim lepo
Da bo pokrepčala se mamica ž njo!" In s čudom poslušajo prosti ljudjé, In ginjeni krčmar preliva solzé,
Jej vrne nje krilce in juhe jej dá živi ganitvi nič reči ne zná.
In dete pripelje spet angelj Čuvaj Po hosti pretemni do koče nazaj. Al ude pretrese zdaj hudi mu mraz In bled in upadel je lepi obraz, Al vendar presladko se dete smehljá
Ker blago in srečno je, juhe imá!
hitro poglej,
mamica
9
„0 mamica, juha,
Kaj ne, da boš zdrava Spet, uiaiiiiv;a * Kako si pač mrzla, bolj mrzla ko led Zakaj me ne gleda tvoj ljubi pogled? Kako, da ne dihaš — te slišati ni.
tiho, gotovo zdaj mamica spi!" In dete se strese, na njo se opre
zdej?
>
In milo in ljubo po njej se ozrè, Al zdajci tud? ono presladko zaspi
pri mami zbudí.
nebesih
se še
Ozir
přetekle ease.
Sedemletna vojska s Prusi.
(Dalje.)
Res se leta 1757. Miroslavova reč tako srečna
obrne, da sovražniki komaj pogubi odidejo. Nevihta se
Na
Prusi av-
na Ce sko zavleče in kmalu izločne bitvě gromé.
dveh stranéh, od Saksonije in od
Slezije, so
strijsko armado napadli inv vse upiranje izvrstnim voj-ščakom bilo je zastonj. Slezko armado vodi starček
pri Rajhenbergu Avstrijane podere. Za-
Sverin, ki ze
povedoval jim je Dragotin
Lotringen, sicer
malo-
umen
moz, pa
brat možá Marije Terezije. Neprenehano
bežanje je následek te neslavne voditve.
Pa
v
se
slabeje
bi bilo Šio, ako bi ne bil tudi skušeni Brovne nekoliko
veljal.
• *
vijo
Na imenitni Žiškovi gori se bežeči zopet nasta-
Od 100.000 mož so Avstrijani na 10.000 vkop-
neli, pa lega tabora jim zavetje obeta. Tù sklene Lotringen poglavno bitvo dočakovati. Brez upora se šlezka
in saksonska vojska zedinite. Šverin in Miroslav potem
ležaje cesarskih pregledata in jih zagrabita.
Stanišče sovražnika je bilo na
vélikega srpana
goricah, ki
se
proti
Labi od Prage vzdigujejo. Nakopi in rovte so ga va-
rovali in dve sto velikih topov
bilo tukaj nastav-
ljenih. Levo krilo se je mesta tiščalo, niže griče je desno posedlo, pa središče armade je bilo tako varno
vtaborjeno, da se napad od te strani le težko poskusi.
Pred trumami spredaj so posamesni griči in močviri, dovelj široki, da napad na tabor ovérajo. Pa vkljub tej napoti se Miroslav cesarskim přibližuje. Nikakor se mu stan nevdobiten ne zdi, in sklenil je ga premagati, naj tudi veljá tisoče. Ce ravno so mu težave grozo-vitne, mu je vendar že ob eni popoldne močvir za hrbtom in vtrjeni griči pred nosom.
Nezoperstavno se naték prične. Prusi silijo naprej
m naprej
navdušeni po kralji
7
ki
je že z njimi
z
vred v nevarnosti. Pa sovražne kepe in bute jih pobi-jajo in ostanki prve trume iz borišča potegnejo. Pa ležišče napadejo novi oddelki z novo srditostjo , enako slabim izidom. Sramotno se jim zdi, seumakniti; torej stojé, se bijejo in padajo drug pri drugem. Primoran je Miroslav najlepše čete, ki so ga vedno ob-dajale, v ogenj pustiti, da bi njih železná stanovitnost
nobeden;
WOtjaiKŠ , V VJ ji, t LIJ pustiti, VA C. UI UJI"
sovražnika oplašila. Milosti ne dá
9
ne išče
pa
tudi
junaški vojščaki so pobiti in pocepajo na višavah, ki so jih tako hrabro napadli. Pogled je po-biten, srce in dušo mamljiv. Vsa armada osupne in noče naprej. Sedaj 73 let stari Sverin zastavo po-pade, najsrčniše okoli sebe nabere in náskok zopet po-
/

355
in ubij ej o
noví. Železná toča ga osipa, pa nepremagljivo lazi v višave. Sovražnik ni več dalječ in nove trume se mu
tolčej
ganjaj o
Le
ki
pridružijo, da zadnjo moč poskusijo pri tabru. Upor je Slezijo preplava D
voj
verin pade — tovarši njegovi v^obupu od juga do severja. Pogumn
grozoviten
in stiski pobegnejo. Al silovita smrt sivega Sverina
majhne trume cesarski pre
gotovo 40.000 Prusov pobili
od zahoda do solnčnega vzhoda
vodj

Hadik se celó s
ustavi in v osveto navduši.
So-
predrami zopet Pruse,
vražna desnica je svoja ležišča popustila in prusko le-
svoj
Bei
gibčno trumo vzdigne, pogiavno mesto Prusij
vico preganjala
Sedaj
Miroslav desnico
zgrabi
7
od
napade in k obilni plači primora Pa tudi od drugod Miroslav malo srečnega sliši
druge armade loči in iz borišča spodi. Zastonj je sedaj Avstrijanom trdnjava. Prusi gredo nekoliko okoli, ranje uničijo, in trdnjavo posedejo.
Da bi Francozi čez vodo Reno ne prišli
vale
Vso
vpi-
moč je napel
so slabi
---,----------» vvw «VUV	fHO	i
gležke, heske in hanoveranske vojske
so
varo-
A1
7
Lotringen, da jih zopet odpodi, pa ga ženejo od griča do griča in ga na brežna Veltave vržejo. Nagloma sedaj v Prago beži, mislé, da unkraj mesta zopet odide. Pa Prusi ga prehité in nazaj ženó. Ni mu tedaj druzega storiti, kakor se na brambo pripraviti, dokler ga ne pride nova avstrijska armada rešit.
vojščaki brez navdušenja in neumno postav
Francozki velitelj Est
jih
gloma napade
in pri Hasten bek u popolnoma pobije. Morali so hude pogoje priseči, ali pa se podati. Ti pogoji, ki so se v
Zevr biti.
naredili
so premaganim prepovedali, delavnim
Nekaj se jih mora domů podati, nekaj v ležišča se raziti in mirno ostati. Francozi sedaj Hanove-
Ta zguba ostraši tudi Nemce, da jih 2000 Prusov
z majhnim trudom premaga, ki potem Frankonijo in
Turingijo obhodijo in nadlegujejo kakor morejo.
Miroslav je mislil v malo dneh Prago posiliti pa branba je vroča in mu veliko vojščakov pobere.
ransko in Hesko posedej
7
Halberstadt in Devin deró
7
ognjem
in strelom ni ničesa bilo opraviti, in ze
bode skor
m se z nemško armado zedinijo. Ta združena moč se pripravlja, da bi Draždane otela , Pruse premagala in se potem z Davnom zedinila. Stela je 100.000 mož in
bila brez dvombe izvršila svoj namen, ako bi bila
iskra vojaškega poguma. Pa namesti tega ima
v
»J1
50 dni, kar brez dobička okoli zida stoji. Avstrijski
Oficirj
(in bilo jih je na
imel tedaj čas, nabirati novo
armado
velitelj Davn je	__ ______
ki jo pri Ko linu postavi in kmalu na 50.000 pomnoží, srěbernih kozarcêv
obleko iz tančíce in žide
jezeře) so bili vsi plemenitaži in so se ie izvrstno na ples umeli. Obilno so imeli lepotičnih mazíl, zlatih in
^------- *	.	o**,*™«*« av^^v , žlic in druzega dražeg
Miroslav pride v nevarnost med dvema ognjema za- ža kratek čag tuđi 30X)(X) ž ; . d kK
in
jetemu in končanemu biti. Pa je tudi njegov naklep ^iJe gicer ^^
orodja Sable so
po tem. Vodnika Kaj to je pri oblegi pustil, z večim delom armade pa se vzdigne, odrine in združi z veli-teljem Brunšvigom, ki je sedaj pri Planianu na Davna pazil. Po zedimbi Miroslav popade Avstrijane v njih trdnih ležiščih. Smel je upati, da mu bode ta zmaga
pa krasno z biseri in kamenci okin
čane in so se blisketale kaj lepo. Celó šotori so bili židani in z venci in kapcelni olišpani. Nepremaglj
se je armada mislila. Najbolj ponosna je bila,
da
ni para na svetu
7
ki
se od nje lepše priklanjati, než
naglo tudi vrata odprla v Prago.
Lega tabora je do malega taka kot na žiškovi gori,
Ti
so
pa več ne velevajo bedaki poprejšnjib bojev.
bili v Pragi zaprti in hrabriši vodji so jih namestili.
1 — — - - ^ t • i ti
ki jih
višav
Zastonj je tù silni naskok Miroslava, vdobiti nakane, ga srdito odbijejo. Zastonj je sedem novih krvavih napadov. Prusa Ďesav in Brunšvig prideta sicer na vrh in cesarske pobijata in hudo nad-legujeta. Pa kmalu sta zavzeta, obdana in z buti ri-sanic potolčena. Konjiki pa planejo v zmedene trume sovražnikove, in jih razdenejo in v beg zaženó. Zastonj
niše jesti in slajše govoriti znala in bi več kot ona plemenitih imela.
Tudi od poljske strani je 50.000 Rusov privi-
hralo, da bi se Branibora polastili. Pa zastonj gré vodja A prak sin proti Berolinu. Vse poti je pruski velitelj Le va I d zasedel in prevoje čez Odero so v njegovi oblasti. Tega nadležnega vojščaka zgrabi A praksi n pri vélikih Lovcah in ga v hudi bitvi prežuga. Prusov je bilo štirikrat manj , pa bili so navdušeni in se niso sovražnika bali. Ko bi bil Le val d o pravém
času
napadel, bili bi
brez dvombe Rusi potolčeni.
Ker
jih sili Miroslav k novému náskoku, zasjtonj upije: „psi hoćete do sodnega dné trobiti!"
Tudi
on se
mora bežečim pridružiti. 22 zastav je zgubil, več kot 40 topov in blizo 200.000 mrtvih in ranjenih, sedaj prvikrat premagan,
Bil
Je
pa grozovita je ta sedanja omaga. Zastonj je bil že na žiškovi gori 18.000 mož
zgubil, zastonj se je blizo dva meseca pri Pragi mudil.
Vsi dobički zmag so zgubljeni in še srečnega se Miro-
je pa čakal, da ga oni napadejo, zato so se Prusi tako zmedli, da se sami med sabo streljajo in pobijajo. To okoliščino je Apraktin porabil, da jih zapodí in se po-lasti borišča in sovražnega tabora.
Armada, ki
Pomerii se Švedi živo gibljejo.
je Sternberg zapovedoval, je štela 30.000 mož
so
7
bili sicer, kar se tiče poguma,
>
ki
Francozom kos. Zbrali so se na bregu Balta pri mestu Stralzund in so potem naglo na sovražnika planili in dalječ v ukrajsko krajino pridrli.
Le s 50.000možmí se ustavi Miroslav tem silnim
slav šteje, da ga cesarski le lenó preganjajo in mu vse armade ne vjamejo.
Za vselej so potem Prusi od Prage odrinili; smrtno
ranjeni Br ovne umrje vesel, da je dneva zmage do-	navalom, več kot 100.000 so mu jih že bitvě pobrale.
čakal. Po vsi Evropi začne bitva pri Koli nu sloveti,	Pa sovražnike svoje je pognal in jih izvrstno napadati
vse Davna do nebes povzdiguje. Od vseh krajev mu	začel. 4000 vojščakov pošlje v Pomerijo, 6000 na Ruse,
slava doni in se mu darovi pošiljajo. Prekrasno sablo	10.000 na Avstrijance v Slezijo: on sam pa gré s
mu je papež podařil. Pa najbolj ga cesarica Terezija	30.000 na Francoze in Nemce. Ko pride do Merze-
častí. Osnovala je na veličast tega dné red Marije	burga, se ustavi, posede kraj o Zali in mestu Rosbahu
Terezije, ki ga Davnu in junakom te bitvě podá,	in se zagradi z visokim in močnim staniščem. V sredi
in ki ga posebno zasluženi možje še dandanes přeje- tabora je bila
Davn se pa tudi hvaležnega pokaze in Pruse
višava
ki je bila strma, kupasta in po-
dolgasto okrogla, tako, da se je mogla daleč okoli pian kratkem so vse av- zavarovati. Več kot 20 topničarec je bilo tukaj nastav-
ljenih in je zejalo grozovito na armado sovražnikovo. Prusi so v Lužic o utekli. Pa cesarski hitijo za Okoli in okoli so pa stali pešci in konjiki, v najkras-
majo
iz Ceskega popolnoma odžene. strijske krajine sovražnikov proste.
njim
jih doidejo in pri Gab]u premagajo. Potem so
nejsem
redu
in
hrepeneči, da
strašno povrnijo poprejš-
mesto Čitavo zažgali in v Slezijo drli. Vodja Vin- nje zgube. Pa francozka in nemška velitelja Subize terfeld se jim pri Gerlici zopet postavi, pa ga po- in Hildburghavzen zeló dvomita, da bi se peščica
356
Prusov njih večini ustavljala in celó velike skrbi ju obhajajo, da bi jima ne ušli in s tabora ne utekli.
5. listopada zjutraj jih začneta ona obdajati ; pa celo dopoldne se Miroslav ne gane in brez skrbi si reče južno prinesti. Okoli in okoli se glasi vesela godba in trombanje Francozov in trdo stopanje Nemcev, ki ponosno obstopajo. Neizrečeno veselje jih navdaja, ker Prusi mirni in kakor se zdi oplašeni v svojem ležišču tičé. Vendar bi bili že sčasoma radi videli, da bi se beganje skoraj pričelo. Pa tolažila jih je misel, koliko slavniše da bo še, če bodo vse sovražnike skupaj po-lovili. Da jim Miroslav ne more uiti, tega so prepričani, in že si sladko posmehovanje svojih ljubic domišljujejo, ko bodo vklenj enega pruskega kralja gledat hodile.
Ta sladka sanjarija do dveh trpi. Ko^pa ura odbije, se vzdignejo mahoma pruski šotori. Cede se po-stavijo, konjiki zasedejo, kralj zapové — in znamenje za boj zabučí. Gromoviti pok topov in možnarjev se razlega po livadi in pruske trume zagrabijo. Enrik, brat Miroslavov, popade pešce na desnem krilu in pre-brisani Zajdlic v konjike udari. Konjica je hipoma pobita in Prusi hřbet peščev naskočijo. Toliko bolj pa ta napad združence omami, ker bi bili razvala nebesa popred pričakovali. Francozi le stojé poldrugo uro — Nemci pri prvem streljaji pobegnejo. Sreča za-nje, da se je dan nagnil in da je temna noč napočila. O ta-moti so jako bežali in so celó lepotične maže popustili.
Pa drugi dan jih Prusi podé in pri 8000 zasačijo.
Smeha je skor Miroslav poôil, ko nečimernost v sovraž-nem tabru zagleda in tu reči najde, ki jih on v svojih po8lopjih nima. Vendar je bilo tudi nekaj robe, ki je vrednost imela, med drugim kakih sto bander, topov in možnarjev.
Veselje o zmagi je toliko veče, ker so tudi Rusi prusko zemljo popustili. Po zmagi pri vélkih Lov-cah so mislili, da bo Levald pobegnil in zasedene poti odprl. Pa nekoliko ur od borišča se je zopet nastavil in Apraksin si ne upa ga vnovič zagrabiti. Nagloma pustí tabre in beži na Poljsko nazaj. Po celi poti, kodar so Rusi nazadovali, je neizmirno topov, voz in drugih priprav obležalo. Pa tù Apraksina prost
gré Levald tudi na Svede. Ce ravno je imel le 6000
vojakov, jih je vendar premagal in na najgorniše kraje Pomerije gnal. Le iz šleskega borišča se slišijo čmerne novice. Močno trdnjavo Svaj dni co, ki se je dolgo branila, je sedaj vodja Nad a zdi posilil. Tudi Davn je pri Vratislavi zopet premagal, se potem tega mesta polastil in vojvoda Brunšvig - Beverna vjel. Pa tudi tukaj smejo Prusi veče sreče pričakovati. Zakaj Davn je odstopil in Lotringen zopet veleva. Koj po bitvi pri Rosbahu se je Miroslav ^vzdignil, da bi zadnjega sovražnika odpodil in tudi v Šlezii svojim za-stavam slavo pridobil.
Cesarski so pri Ljutnu ležali in so imeli 90.000
mož, pa ogenj Kolina jih več ne navduši. 5. grudna jih Miroslav napade in v kratkem popolnoma raz-prasi. Zastonj se Lotringen upira, da bi vredil sre-dišče, ki so ga Prusi přestřelili. Ko ga potem tudi od strane zagrabijo, vidi, da je le v pobegu resitev. Pa malo trum je tako srecnih, da bi uteči mogle. 25.000
je na borišču zgubljenih, 20.000 druzih se v Vratislavi
brez boja podá. Dan za dnevom jih še potem Prusi na jezeře polové, zlasti se oddelek Citen-a skaže. L o-tringen je na Dunaj pobegnil, in Davn prevzame zopet povelje. Pa dolgo si prizadeva, da jaabere armado , s ktero se na borišče upati smé. Cez 100.000 vjetih in 400 topov in bander je kralj to leto pridobil, vse vojske premagal in predno še leto 1757. mine , ni
razun v Svajdnici več sovražnika na zemlji pruski.
x (Dalje prihodnjič.;
Iz Polja na Koroškem 26. okt. —a.— O zadnjem dopisu izrečena želja, namreč naj bi se odpravila napaka, da učitelj šolski denar sam od hiše do hiše nabirati mora, se je že izpolnila v občini Zabrdec. Od zdaj naprej bo to župan storil, in učitelj dobi od njega svoj denar o pravém času. Tako je pravo ! Naj bi se to kmalu povsod tako naredilo. — Gozd naše občine se je po dolgem obravnavanji vendar enkrat tako izmeril, da dobi vsak posestnik svoj del. Tako ne bo nobenemu treba, lesá drago kupovati. Tudi pravo!
Z brkinskih hribov 22. okt. — Nadjali smo se
Brkini, da bomo veseli letošnjih pridelkov kakor lani, pa Bogu bodi potoženo. Žalostna je! Dopisnik iz Senožec v 42. listu „Novic" piše, da Brkini unkraj Reke
so ob vès pridelek, — in res e taka, mož ne laže. Turšica se je še precej obnesla, al tfse drugo je slabo ; krompir se je v brdni zemlji vès crn izkopal. Ker pa tudi od druzih krajev slišimo isto tožbo, pričuje to, da letošnja nezmerna mokrota je bila tega kriva. Ker našim hribom sadje in vino veliko zaleže in nam je lani friško in suho sadje marsikak goldinar přivábilo, nas letos žalost tare, ker ne od vina ne od sadja ne bo ne plenka ne cvenka. Kraševci se nam letos lahko smejajo, ker imajo, če ne bogatih, saj dobre pridelke. Kakošna bo z nami čez zimo, sam Bog vé; to pa vemo, da bi trebalo, da bi naši nadžupani na pravem mestu oglasili našo revščino, da viša gospóska izvé naše nad-loge in poskrbi pomoči.	Brkin.
Iz gorenjega Krasa 26. okt. Z. — Lekarnica
(apoteka) sežanska pride gospodu G. B. Ange li-u, drogeristu iz Trsta v roke. To je vesela novica ne samo za okolico sežansko, temuc tudi za vès gorenji Kras, kjer dozdaj ni bilo mogoče si niti za ljudi niti za živino potrebnih zdravil dobiti. Gosp. Angeli je po vsem kraškem svetu, pa tudi po vsem Primorji in kranjskem Notranjskem dobro znan zavoljo obile zaloge z vsem, kar spada v drogerijsko blago; poleg tega je postrežba pri njem hitra, prijazna, cena nepregnana ; tudi je znano, da ima izvrstno amerikansko kamno-oglje (petrolej). Obljubil nam je tudi osebno, da nas v Sežani hoče od vseh Svetih ne samo z lekarnico, temuc tudi z raznimi barvami in z izvrstnim omenjenim oljem po tisti ceni postreči, po kteri se te reči pri njem v Trstu prodajajo. Želimo mu tedaj dobro srečo!
Iz ipavske doline. S. R. (Pozor!) Pri naših so-
sedih v Ajdovščini prizadeva si, kakor za gotovo slišimo, Lahinja iz Gorice vseliti se, da napravi ondi šolo za žensko mladost. Gotovo je, da šol za žensko mladost med Slovenci res zeló potrebujemo,, kakor jih imajo sploh skoraj v vsaki vasi po Furlan-skem. Ajdovščina, Rihemberk, Crnice, Komenitd., bili bi pripravni kraji za to. Al to vprašamo: kakošna pa bi morale biti te ženske šole? Gotovo národně za narod tukajšnji. Kakošno pa misli zgoraj omenjena Lahinja v Ajdovščini napraviti? Ker ne razume bese-dice slovenske, brž ko ne druge, kakor laške. Tedaj laška šola za slovenska dekleta v slovenski vasi! In to, kakor pravijo, le na željo par laških gospodov ondašnje kancelije. Ako je omenjena učiteljica edino le namenjena njihovi rodovini, nihče nima pravice vti-kati se v zgolj privatno stvar. Ako pa ima ta šola o b-šir nejsi namen, je to druga. Radi verjamemo, da one gospode vodi le ta blagi namen, da tudi ženski mladini je poduka, tedaj šole potreba; vendar vprašamo t so se li prevdarili nasledki talijanske ljudske šole na zemlji slovenski? Ljudska šola ali narodnost ljudstva utrjuje ali jo spodkopuje. Ali po tem obče přiznaném pravilu, ker smo prav na meji sil-

35?
nega kraljestva italijanskega, ni nam dolžnost, da skrbno panija v sredi vasi postavljati!) do tai pogorelo.
oteli
s toi pu so zvonovi v jarmih že goreli, pa se vendar ", v znotranjo cerkev ogenj, dasiravno so luster in
pazimo na vsako stopinico, da narodnost slovenska ni-kakoršne škode netrpí? Ali bode tedaj si. goriški kon-
zistorij dovolil v šolo talijansko, ako namera ta šola	lampe popadalein okna gorela, ni segel. Farovž ravno
ljudska šola biti ženski mladini? Ali bode kaj tacega	letos lično dodelan smo srečno oteli, razun enega vo-
4	A	• M ^	^ W I	t	.ti r\ â I •	1 1 •	1	1	•	\	—	t t	m	V	W
si. c. k. namestništvo tržaško pripustilo? Ali more vladi
gala
i
kamor je padel odgoreli vrh stolpa. Šolsko hišo
biti vse eno, da se Primorci čedalje bolj polaščujejo ali	so odzadej stojeća sadna drevesa ohranila. Srce mora
pa da se laškemu življeju nasprotni slovenski duh utrjuje?	trgati člověku, ko vidi danes strašno pogorišce, in sliši
Nismo ne še pozabili, da našo dolino talijanska knjižurica	jok in stok ljudi brez živeža in obleke, brez stanovanja
»	.	1	III	li	• . t •	1« TT«	//	XT •	Ifll	...	•	«J
bella valle italiana di Vippacco.
Naj
imenuje: „la Delia valle italiana ai vippacco." i\aj se nam le še laške učiteljice po slovenskih vaséh vpe-
ljejo, ii u uaoa a u u o ís> a iu i a u u o t i/oiv v v* v j. * o i uxmn	[/vv;cii , ixi ui usajv uii> , pa ou Be zaUUi&CLIl : IXaKin 10
ne najmanjše priložnosti, v sojem maternem jeziku iz-	družin je ubogih gostačev, kterim ni ostalo nič druzega
obražiti se, potem pa „smo kmalu vkupaj", pravimo mi	kot beraška palica. Skoda v vsem skupaj gotovo presega Ipavci. ~
ko naša ženska mladost celó v Gorici nima
v mrazu; celó nobeden pogorelih pa nima ne toliko klaje,
svojo živino za en dan přeživil! Kaj bodo reveži ki nimajo nič, pa so še zadolženi! Kakih 18
da počeli
Bo
r	} /	— —£--J J	--------------—V*	Ny^vv^v. » * Will ouuj^aj ^ U IV v u j;
ajdovska soseska k taki ljudski šoli 20.000 gold., dasiravno jo je okrajna gosposka
na
molčala? Ali ni pripravnic, učiteljic, bodi si na Go- 13.000 gold, presodila. Zavarovanih je sè cerkvijo vred
riškem ali Kranjskem, ki bi slovenski jezik umele? Zato pravimo pozor! to je: videant consules Ljudske šole so prevažne, vzele v posebno skrb svojo'
pa le za majhin znesek; tišti pa, ki niso bili, so bili po goljufnih agentih zapeljani. En mutast starček
so
V •
da ne bi jih občine ne pri 60 letih, ki je hotel nekaj denarja rešiti, se je za-
dušil
v
dimu
in
/ v JJUOCUUU o 1X1 u OYUJUÍ	VA u. Ol J. v uiuiu iu Zgorel , \xa, JC UHU IV u IU čtl ua U S l ti Lili i II
Od sv. Križa poleg Kostanjevice. (Po naključbi, še človeško podobo spoznati. Nesite, ljube „Novice", ta
da je bilo komaj na ostankih
S
sakasnjeno.) Dolenska stran si na vso moc prizadeva,	kratki popis grozne nesreće po vsem slovenskem svetu,
da bi svojim pridelkom lahko pot odprla po svetu;	da potrka na vrata usmiljenih ljudi! Naj mi verjamejo,
priča tega je nov most, ki se je poleti odprl čez Savo	da to so veči reveži, kakor so taki, ki od hiše do hiše
na Krškem; nedavno pa je bil dodelan most tudi čez	kruha prosijo. SI. vredništvo*) pa lepo prosim, naj
Krko med Brodom in sv. Križem. Da se bode ta	blagovoli milodare sprejemati, in jih ali c. kr. okrajni
most napravil, se še lansko poletje nobenemu sanjalo	gosposki v Planini ali pa naravnost do podpisanega po-
ni
kar v pozni jeseni neki veljavni možje od sv. Križa
šiljati.
Zeló vspešno bi se pa dalo tudi tem revežem
in sosednih vasi skupaj stopijo in se zastran toliko	pomagati, ako bi jim — ker se je letos sploh na Kranj-
potrebnega mosta pomenijoin stroške prevdarijo ; preča-	skem obilo klaje přidělalo — hotli marsikterih saj bolj
štiti gosp. fajmošter Janez Vovk pa prostovoljno pre-	bližnjih sosesk usmiljeni in premožniši možaki na pomoč
vzamejo težavno delo v svojo skrb, ter ga tako umno	prihiteti s klajo, steljo ali tudi druzem živežem in to
in marljivo vodijo, da se je vse srečno dovršilo, očitno hvalo in zahvalo izrečemo vrlemu gospodu!
roženkransko nedeljo so krasno ozaljšani
y
lepi
in
Naj Na
trdni
semkaj naznaniti, da bi se prepeljevanje oskrbelo. Mili bratje in sestre slovenske pomagajte, pa pomagajte
hitro
most obče spoštovani gosp. dekan iz Leskovca vpričo mnozih duhovnov. uradnikov in obilo zbrane množice
?
saj
dvakrat dá, kdor
hitro dá!
France Rihar, fajmošter.
Iz Smartna pri Litii 22. okt.
Tudi
nam se
med gromenjem možnarjev slovesno blagoslovili in nje- je pritepla kolera in pobrala nekoliko ljudi, pa kakor
gov pomen z ozirom na tišti most, čez kterega v več- je čuti, nas je zopet zapustila in se podala proti želez-nost hodimo, zlo ginljivo razložili. Po cerkveni tej slo- nici. To je resnica, kar „Novice" pravijo, da se tjè vesnosti je bilo pri gosp. fajmoštru v sv. Križu izvrstno
kosilo, pri kterem je napitnica napitnici sledila.
Druga
najraje oglasi, kjer je revščina in nesnažnost; en-malo je pa morebiti tudi nalezljiva, največ pa škoduje
svečanost isto nedeljo bila je po večernicah v farni strah. Tega sem se sam prepričal iz sledece prigodbe. cerkvi, kjer so novo iz volj eni župan g. Baznik in Nekega dne me je na poti došel neki možek, po rodu
svetovalci naše srenje vpričo gosp. predstojnika iz Ko-
Lah
U ^ V VV f «^A Vi. ÍJMWV UI. V	T J^l i VV fe	1	J/ 4. V V* V WJ 1—1 * « VI * "	vr	t J ÇAL1 J IX Ji C
stanjevice prisegali. In tako nam bo ta nedelja pač Prašam ga,
ki se je pred kakimi
15
leti pri nas vselil.
dolgo dolgo let v dragem spominu ostala!
Sedaj pa na to odgovori
kam tako hiti? „Mei Sohn in Pasjek
mi
ich bekom Post, dass hat Bauchwiks
še nekaj o pridelkih našega kraja. Deslih nam je mraz (Bauchzwicken), ich so srok, auch ich Bauchwiks bena sv. Urbana dan strn nekoliko poškodoval, se vendar kommen." In res od samega strahú ga je začelo po
letino sploh pritožiti. Sena in otave trebuhu vjedati. Možek hiti tako naprej, da čez pol ure
šel, al kako vesel ! Od
ne moremo
čez
imamo
obilo
j
fižola srednjo mero, prosa, koruze
krompirja in druzega korenstva
ajde
dosti
me zopet sreća, ko je ze nazaj
Aiuuj^^ijM iu uiu^ga j\uicuobva uuou ^ iav
trta obilen in prav dober sad donesla. Zato
ravno tako je deleč že je vpil: „mei
pridite
Sohn nichts hat Bauchwiks, hat
auch
nam
Kopfšmalz, ďas is gut, Kopfšmalz, nicht kolera,
Gorenci in drugi tovorniki, prepričali se bote, ich verloren jetzt Bauchwiks." Tako vidimo, da od da ne lažemo; lahko bote od nas kupili, ker denarcev strahu ga je začelo po trebuhu ščipati, od veselja je
silno potrebujemo. Zdravi!
Klanšekov France.
pa ozdravěl.
Včeraj
Iz Hotedršiee na Notranjskem 25. oktobra.
Iz Ljubljane. (Iz mestnega zboraJ
Hruš.
poslednji
24. dne t. m.
^t, v^v, m., ko je ravno poldne odzvonilo,
začel je streljaj od cerkve goreti kozolec, sè prapratjo	državno' ministerstvo pripravljeno izrociti sirotinske de-
in drugo suhljado do vrha nabasan, po smrkovih otro-	-e za napravo sirotnice (Waisenhaus),' ako deželni
cajih se vžigavmmi klinčeki zažgan. Ker je huda burja	zboJr izreče ; da sirotnica bode za vso deželo in da pihala ravno proti cerkvi in vasi, sta bila cerkev in
seji mestnega odbora je župan dr. Costa med družim
da vsled odpisa c. kr. deželne vlade je
na znanje
dal
y
stolp v tem hipu v ognji; kakor na cerkev, tako je tudi
na spodnjo stran vasi dobrih 3000 korakov daleč sapa hipoma ognjenega petelina zanesla, in v dveh urah, predno so v gasenji izurjeni in korenjaški Logačani z gasilnicama na pomoc prihiteli,
za
J®
bilo
že na
levi
strani potoka 14 hiš in 18 druzih poslopij in kozolcev (kterih poslednjih naj saj vprihodnje ne dovoli žu-
deželni odbor prevzame gospodarstvo sirotiške hiše. Ta
deželo važna naprava pride tedaj v prihodnjem deželnem zboru v razpravo. — Odbornik dr. Toman je
stavil interpelacijo (slovenski) do^župana: ali je pismo
ob času letošnje vojske mestni odbor
nič ni
udanosti, ki ga je
poklonil, prišlo Njih Veličanstvu v roke, ker se
*
Iz srca rado!
Vred.
358
da
besedi" v čitalnici naklonili toliko zdaten dohodek ubozim
slišalo o tem? Župan obljubi pozvedbe o tej zadevi. Na vprašanje odbornika Stedry-a odgovori župan, vse mestne letne račune do konca 1865. leta dobi pa dodaja lepo hvalo tudi vsem, ki so darovali v ta
otrokom, se
imenu njihovem srčno zahvaljuje podp
finanční odsek v 14 dneh v pregled.
naznanja
Žup
an
dalje
odbor namen
da se mestni dohodki bojo za leti 1867. in 1868. tudi s tem pomnožili, ker se je cestnina (Pfla-stermauth) za 3600 gold, više v zakupščino dala. Za pomnoženje mestnih dohodkov še veliko važnejša stvar pa je bila ta, da je župan danes predlagal : naj
se mesto o dreče sedanjemu náměstku za vžitnino
(Verzehrungssteuer-Aequivalent), ki ga leto za letom
dobiva le z 50.800 gold., pa c. k. vlado prosi, da sme
samo za se pobirati vžitnino (vžitni davek) ali pa to pobiranje v zakúp (Pacht) dati. Po tej ali uni poti more mesto do većega dohodka priti, ki mu tudi po pravici gré, zakaj od leta 1830. dobiva ono zmiraj le gori omenjenih 50.800 gold. nov. den., čeravno se je število prebivalcev ljubljanskih od leta 1830. zeló pomnožilo, se po takem v mestu tudi veliko vec povžije in za to vžitnino cesarski kasi zdaj 4krat viši dohodek doteka, mestni kasi pa nič viši. Po nekterih po-menkih je zbor sprejel županov predlog, za kterega
ako po sreči izteče pravična zahteva, bodo meščanje hvaležni gosp^ županu, da skrbno gleda na to, da se brez pritiske mešČanov — odprejo mestu novi dohodki.
tej seji je bilo tudi sklenjeno, od gosp. Resmana
kupiti za 3400 gld. pod Trančo pri čevljarskem mostu
tisto bajto, ki ni nikomur podobna,	^«^s,
sosedna hiša toliko raztegne, da si bote desna in leva stran te ulice lepo podobni, in na desno in levo se pri Ljubljanici napravi čedna zidana obrežina (Quaimauer). Po odbitku tega, kar plačata soseda, bode mesto pri
tem olepšanji le 400 gold, stroškov imelo; — zato gré
da
se
podere
in
icui uicpaajLiji ie	guiu. otiuatvuv imciu j — i\j
gosp. Resmanu hvala, da je s tem, da je prodal mestu hišo brez dobička, kakor jo je kupil, polajšal stroške
mestni kasi.
„Beseda" v nedeljo v čitalnici na korist ubo-zim šolskim otrokom, kteri potrebujejo zimske obleke, ki jo bodo kakor lani delale milosrcne gospé in gospodičine, je lepo dosegla svoj namen na obé strani: nabralo se je 207 gld. 10 kr. in zadovoljstvo s
tem, kar se je dalo
v „besedi",
bilo je veliko in glasno.
Ljubeznjiva deklamacija Valjavčeva: „Od kod reveži" še celó mlade gospodičine Ide Rudholzerjeve, učenke
gospodičine Orelove
izvrstni Bendelnov zbor
svojim",
samospeva: „Kje dom je moj?" in
O • •
„Svoji
„Zapu-
ščena cerkvica" , ki ju je pel in poslednjega s fishar-moniko spremljal gosp. A. Heidrich, z mogočnim svojim
glasom in čutjapolnim povdarkom
)
godba Fr. Pru-
meovega, od gospodičine Roze Frelichove lepo sprem-
Kosa, ki
ljevanega „andante" in „rondino" od
gosp
in
vselej
v
Veseli godec
šaljiva
občnega zadovoljstva gotova čveterospeva
je že večkrat čitalničine „besede" povzdignil
u
in „Jurček": to so
bili predmeti dekla-
matorično-muzikalnega oddelka, kteremu je krono postavil „Crni Peter" po dr. M. Prelogu poslovenjena glediščina šaloigra, v kteri so gospodičina Marija Pre-
. Noli tako izvrstno
lihová in gospoda P. Grazeli in svoje naloge dovršili, da moremo po vsej pravici ,, Crnega Petra" v kolo tistih iger staviti, ki so se v čitalnici
najbolj dopadale. In tako more gospodičine in gospode
?
ki so vršili to „besedo", navdajati vesela zavest
enem
;
da ob
>
ko so ubozim naklonili vec kot 200 gold.
)
SO
prijeten večer napravili obili množici dobrotljivih udov in gostov, ki so se ta večer zbrali v čitalnici.
večer" zimske sezóně preteklo
Prvi „Sokolov
Odbor gospá in gospodičin
Noviear iz domaćih in ptujih dežel.
Grozoviti naklep, ki bode gotovo srce vsacega Avstrijana silno pretresel, kterega pa je vendar pre-vidnost Božja srečno odvrnila, imamo pred vsem danes naznaniti čitateljem svojim. Ko je namreč presvitli cesar 29. dne t. m. zvečer stopil iz českega gledišča v Pragi, je hotel někdo z majhnim samokresom (pištolo) po njem streliti. K sreči zapazi to zraven njega stojeći angležki
kapitán Palma, udari hudodelnika po roci in za prsi
zgrabi. V tem hipu ga izročé deželni sodnii. Le to se dosihmal vé o tem člověku
(žnidarsk ksel) vodilo
da je krojašk pomočnik
otrók.
, oženjen in oce 3 otrók. Kaj ga je v grozovito nakano, bode preiskava razodela; to
da v sredi zvestega českega naroda, ravno zdaj povsod sprejema svojega cesarja in kralja s
pa je gotovo
ki
;
kar

itd.
tako živim in srčnim navdušenjem, stojí ta človek samec! —Predstavljalo se je v Pragu cesarju vse# le kolikanj veljave ima v mestu in deželi : deželni odbor mestni odbor, duhovščina, plemstvo, deželni poslanci, prvomestniki okrajnih zastopništev, mnogo društva župan mestni dr. Belsky, predsednik narodnega muzeja grof Clam-Martinic, predsednik odbora narodnega gledišča Urbánek, dr. Rieger kot govornik prvomestnikov okrajnih zastopništev so cesarja nagovarjali česki in cesar je tudi odgovarjal česki; še celó to se je přiměřilo , da sta ga ob potovanju dva fajmoštra nagovorila nemško, cesar pa jima je odgovoril česko. Mnogo darov je že podělilo Nj. Veličanstvo milodarnim napravam, pa
tudi 5000 gld. národnemu gledišču s pohvalo, da narod
česki skrbi iskreno'za ta narodni zavod
10.000 gld.
muzeja itd. Dr. Palacký je za svoje velike znanstvene zasluge prejel red železne krone. Potovanje cesarjevo bode trpelo do 9. novembra. — Hrvaški zbor je sklican na 19. novembra. Sila važen bode vsem Slovanom avstrij-
ker sè pražkim vred bode odločil federativno
skim
vprašanje avstrijsko. velike pomembe pa je to odlokaška (Beschlusspartei) in naj manj priznava vza-
Ogerski zbor ni še sklican\ s da tista stranka, ki se zove
jemnost z drugimi avstrijskimi deželami

Je
stopila
na vrh in potlačila Deakovce. Kakošen kruh bo iz te
moke
sam
UJVft^ , OCX Ui Bog > \J i - x Ai^i M » ii« * W tt J. w U V V J/l
hodnjega leta so žezaukazane; nabirali se bojo novinci leta 1846. do 1842. rojeni; za 1000 gold, se more od-
Priprave za rekrutbo pri
kupiti vsak.
Na Benečanskem je bilo 21. t. m.
ljudsko glasovanje: ali hočejo pod italijsko vlado
u.'i: _ i : .. c? J	~ i „ i „ aaa ana „ ~
biti ali ne.
67,
S „da"
jih je glasovalo 636.679
?
z „ne
367 glasov so zavrgli. Kralj pride 4. novembra v Benetke.—Boj kristjanov s Turki v Kandii še ne-prenehoma traja na škodo turško. Omer paša pride nek
za poveljnika turškega na bojišče
y
polni
f
pa saj „
ljube zní
starec komaj na konja more
Iz Trsta je vredništvo ravnokar přejelo sledeče ranjenim štajarskim vojakom veselo naznanilo:
Ranjeni vojščaki štajarskega polka štev. 47. fmh Ernst Hartung-ovega, kteri še niso v stanu si z
»
y
naj
se
delom kruha služiti in so tedaj v veliki potrebi po svojem gosp. fajmoštru pri meni oglasijo. — Po primeri potřebnosti jim bom kaj malega poslal,
" Trstu 28. okt. 1866. France Carman
vojaški duhoven 47. polka
y
soboto odlikoval se je zopet po svoji navadni živosti.
(Ocitna zahvala.) Castitim gospodičinam in gospodom, ki so sè svojo blago pripomočjo k nedeljski milodarni nimiv le onemu, kdor ga s lis i tako govoriti, kakor je popisan.
Listnica vredništva. Gosp.
Hr: „Pogovor pod hruško'4 je
za
Odgovorni vrednik: Dr* Janez Bleiweis
Tiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljublj