Katastrofa.
Baladna enodejanka. — Ivan Pregelj.
Osebe: Elegantni  gospod.  —  Nezvanec - Neznanec.  — Vojak. —
Služkinja.  — Srednješolec.  — Preparandka.  — Kmet.  —
Kmetica. — Vinjeni dobrovoljec. — Zaspana natakarica. —
Kinematografski sluga. — Drugi obiskovalci kinematografa;
polodrastli dečaki, vajenci i. t. d,
Kraj: Dvorana predmestnega kinematografa. — Doba: Jesenski pozni popoldan 1.1910.
Pozorišče.
,5)    10)      l)       \J
) ») «) «) 0
)\        \        -v         v    -t—   ranim
12)      5)      3)       0     \sedGŽem-
Vhod k rezervi-
Vhod na L, II. in III. __________prostor.
Kinematografska dvorana v prerezu. Na desni vhod, v ozadju dvoje izhodnih vrat. Na desni projektor s svetlobno lino, na levi razpeto platno. Šestnajst sedežev: 1, 2, 3, 4 rezervirani sedeži, 5—16 sedeži L, II., III. prostora. Na levi v ozadju avtomat, spredaj tribuna s soho. Okus tapet: Mackart. Okus avtomatskih točk: lahko operetno blago. Okus kinematografskega programa: detektivska senzacija Mož z brazgotino, nedolžna burka Izgubljeni dojenček, rahlo pikantna burka Osodni steznik in predmestna veseloigra Rdeči paraplij. Režija naj skrbi za precizno izražanje kinematografskega miljeja s točnostjo svetlobnih efektov in za naravno neprisiljeno pavziranje v dialogu. Vsebino kinematografskega materijala je treba vsaj v toliko označiti na platnu, v kolikor zadeva vsebino dialoga. Avtomatske točke naj odgovarjajo negativno vsebini in poteku  tragike, ki naj raste groteskno-surovo.
Slišati je električni zvonec, šum odhajajočih, ropot. Zastor se dvigne. Zadnji obiskovalci popoldanske predstave odhajajo skozi vrata v ozadju. Videti je, da razpenjajo dežnike v megleni večer na razsvetljeni ulici. Pri vhodu vstopajo novi gostje in sedejo na sedeže: 7, 8, 9, 10, 15, 16. Kinematografski sluga odkazuje posameznim sedeže. Razposajenost, psovka, slab lokalen dovtip. Morda vzklik: Brr, kakšen mraz! Tri groše je vstopnina, za štiri se bomo prehladih, ali pa: Za tistim, ki je sedel pred menoj-se še ni razkadilo. Odgovor: Poglej, mordajekaj na tleh pozabil. Smeh. Dvorana človeških duhov. Smeh-
Kmet (s kmetico. Oba spoštljivo negotova, nerodna. Kmetu zdrsne, da zbudi zanimanje). Oha! Tu pa drži navzdol kakor v grob.
Dečaki.   Oča, kar podrsajte se doli k nam.
Kmet.   Spredaj sedijo gospoda.
1 Posvečeno imenu moža, ki bo iz slovenskega gledališča v Ljubljani izgnal amerikansko iznajdbo!        Pisatelj.
Dečaki. Gospoda z Žabjega proda, oča! Haha.
Kmet. Kdor se povišuje, bo ponižan! Botra, kar tukajle odzadaj bova sedla.
Kmetica. Če mislite, pa sediva, (Sedeta na sedeža 1 in 2.)
Sluga.   Prosim listke!
Kmet,   Kakšne listke? Botrca!
Dečaki.   Spovedne listke, oča.
Kmetica. Prosim, gospod. Saj so menda pravi. (Da listka.)
Sluga. Tretji prostor. Trinajst, štirinajst. Tam doli, prva vrsta.
Kmet (kmetici). Vidiš, da je res. Kdor se ponižuje, bo povišan. (Gresta in sedeta.)
Dečaki.   Oča, kaj imate v cekarju?
Kmet.   Eno figo za vas, če ste radovedni.
Kmetica.   Boter, ne vpijte no!
258
Kmet- Kaj? Ali vpijem? Botrca! Pojdi no. Saj nisva v cerkvi. . .
D e č a k i.   Oča,  še zavriskajte malo.
Kmet.   Mesta sem pa tudi vajen —
Kmetica.   Seveda ste ga, boter.
Kmet. Vsakemu paglavcu pa mestnemu lačenbergarju se tudi ne dam. Le nikar se nič ne boj, botrca! (Tema, Koj nato luč.)
Preparandka (pride, sede št. 11. Snema klobuk. Afektirano), Ah.
Nekdo (polglasno poje). Ah, kak mene ve - seli —
D e č a k i   (v zboru). Ve - seli —
Nekdo.   Moj prekrasni vi - zavi —
D e č a k i.   Vi - zavi —
Preparandka (afektirano, samozavestno). Svojat!
Dijak (s knjigo, ob št. 12, se pokloni). Klanjam se, gospodična!
Preparandka. Ah! Vi ste, gospod Albin! Moj sosed? Da? Prosim! Ali ste tako dobri, pa menjava sedeža. (Zamenjata sedež.) Hvala Vam, gospod Albin.
Dijak, Gospodična, kako srečno naključje! Zares srečno. In vendar bi lagal, če ne bi priznal, da sem nekako slutil,
Preparandka, Ah, da! Slutnje! (Izvleče dozo z bonboni.) Gospod Albin! Oprostite! Kako sem pozabljiva! Niti zahvalila se Vam še nisem za album. Ah, in jaz niti slutila nisem, da ste pesnik.  (Koketno.)  Gospod Albin, bonbonček!
Dijak,   Gospodična —
Preparandka. Ne, korbice mi ne smete dati.                                                                              ¦   !
Dijak,   Prosim, gospodična!   Hvala lepa,
Preparandka. Smem li videti, kaj citate? Kaj? Vi znate ruski?
Dijak. Čitam. Koljcova. Krasno, rečem. Poslušajte, gospodična: Abajmi, pacjeluj , , , kakor godba.
Preparandka. Ah, kako žalostno, da nič ne razumem.
Dijak,   Čisto lahko, gospodična —
Preparandka. Ah seveda. Vam je lahko. Toda mene po vsakem študiju tako grozno glava boli. Zdravnik mi je sploh prepovedal — (Tema,)
Elegantni gospod (vstopi, sede na št, 2. Zvonec. Luč).
Vojak (pride, sede št, 5, tovarišu na št. 9). Servus. Mačka v žepu?
Drugi,   Kača.
Vojak.   Slabi časi.
Služkinja   (pred vojakom). Prosim!

Vojak.   Hudirja smo košati,
Služkinja.   Košata pa.
Vojak.   Pa fletni, pa besedni.
Služkinja.   Malo, malo.
Vojak.   Pa šoclja še nimamo?
Služkinja. Manjka se jih. Če bi jih marala.
Vojak. Takih besed je, kakor bi rožice sadila. Micka, kaj?
Služkinja. Pepca. (Avtomat igra uverturo v Zampo.)
Dobrovoljec (precej veder, vinsko raz-vnet, sede št. 3). Meine Hochachtung, gospodje! Ali se bo kmalu začel ta špas? Hahaha. (Slugi.) Ali bo kaj smešnega?
Sluga,   Zelo humorističen program,
Dobrovoljec, Humoristično? Zelo dobro, Streljali se ne bodo? Zelo dobro, Dve klobasici, dva poliča vina, pa en tak humorističen špas, hahaha, to je moj okus. (Elegantnemu gospodu.) Kaj ne, Vaš tudi?
Elegantni gospod. Žalibog ni! (Tema. Natakarica pride in sede poleg dobrovoljca.)
Dobrovoljec (čita naslov prve točke). Mož z brazgotino. Šilok, večkratni morilec, vlomilec in obešenjak, katerega zalezuje trideset detektivov, ubije svojega tovariša, ki ga je presenetil v hipu, ko si je hotel narisati na lice strašno brazgotino — — Hudič, to ni moj okus. Tu se bodo streljali, (Natakarici) Gospodična, zabav-ljajva. Sehr gut. Vi dremljete. Bom še jaz.
K m e t. Ti preteti cigan, kako se maže. (Vstane, gre proti platnu).
Občinstvo.   Sedite, sedite.
Kmet. Šment, da sem takih oči, da slabo ločim. Ali ti razločiš, botrca? (Sede.)
Kmetica.   Boter, kar bojim se ga.
Služkinja, Kaj? Od Svetega Duha? Jaz sem Tonetova od Svete Trojice. Saj sva prav domačina.
Vojak.   Saj sem koj rekel, da si mi znana.
Preparandka. Ah ne! Gospod Albin. Jaz ljubim sentimentalne igre.
Kmet. Lej no, botrca. Kakšno marelo ima —
Kmetica.   Vidim, boter.
D e č a k i. Marela, marela. Oča, Vam jo je ukradel,
Kmet. Naa, Moja ni, Hudirja namalanega! Saj sem jo res nekje pozabil, (Vstane.)
D e č a k i. Sedite, sedite! Marela, marela! (Smeh.)
Neznanec-Nezvanec (sedi hipoma na št. 1, ki je bila ostala nezasedena. Medel svit od zgoraj  leži  na  njegovem   obrazu.  Lice  je   gladko
259
obrito, bledo. Nos kljunasto ozek, z dolgimi nosnicami, Sicer elegantna osebnost, mirna, blazirana, brez gest. Avtomat je za hip utihnil. Nekdo — morda elegantni gospod — je vzdihnil zategnjeno, Kakor v nekako mistično tišino vtone šum drugih gledalcev),
Elegantni   gospod   (se pretegne).
Neznanec,   Kako se zabavate?
Elegantni   gospod.   Po svoje.
Neznanec (suho vljudno, vsiljivo. Sicer brez gest in slednje kretnje z glavo, kakor da govori in obenem ostro motri potek predstave). Kakor jaz. Kino ni moj okus. Sicer sem napisal zanimivo jedek člančič o tej panogi naše kulture, Reči moram, da sem pisal, preden sem kdaj sedel pred mokrim platnom. Veste. Na en pasus sem celo ponosen, Nazval sem to sramoto dvajsetega stoletja »na mokre cunje projicirano senzacijo«. Kaj bi rekli Vi na to?
Elegantni gospod. Sodim, da ste satirično navdahnjeni in da radi moralizirate,
Neznanec. Nikakor. Cinik sem. Glejte, zdaj sedim tu, ker sem si razhodil noge. Od zore do mraka, ves dan po mestnem tlaku. To je muka.
Elegantni   gospod,   Je muka!
Neznanec. Sicer pa — v parentezi povedano — nekaj dobrega najdem tudi in celo v kinematografu; nekaj udobnosti boste našli prav gotovo. Če Vas ne zanima program, morete v temi zadremati, kakor natakarica pred nama, morete živalsko prebavljati, kakor veseli gospod, morete si zgovoriti zaljubljen rendez-vous v temi, pritisniti roko svoje prve izvoljenke, priseči ji večno zvestobo. Za vraga! Glejte. Ravno v kino bi šel, če bi se mislil kdaj nemoten ustreliti.
Elegantni  gospod.  Vi tudi?
Neznanec. Dovolite vendar! Ali ste Vi prišli zato —
Elegantni gospod. Jaz? Kaj vendar mislite . , , (Pavza.)
Neznanec. Vidim, da sem Vas rahlo vznemiril. Midva se tukaj pač ne bova streljala, haha. Ampak, mislila sva oba na ta originalni način smrti, našla nov, senzacionalen motiv in se mu čuvstveno tako vdala, da — apropos, koj po predstavi si bom notiral ta zanimivi drobec empirične psihologije.
Elegantni gospod. Ali se pečate s psihologijo?
Neznanec. Diletantsko, dasi čutim nekaj talenta.
Elegantni gospod (ironično). Da, opazil sem! (Pavza.)
Kmet. Salamenska marela, da ne vem, ali sem jo pustil v cerkvi, ali sem jo —
D e č a k i.   Marela, tiho!
Kmetica (tiho). Saj ste jo še ravno prej imeli, boter,
Služkinja. Ne bo nič, Janez, Naša milostna je strašno »štreng«. Še gospodu zapira cigare.
Dijak. Če bi grščine ne bilo, gospodična! Toda »cerberus« je strašen. Za en aorist — gospodična —
Neznanec.   Ali sem Vam neprijeten?
Elegantni gospod. Nikakor. Celo zanimate me,
Neznanec, In Vi mene, (Luč, Neznanec izgine.)
Dobrovoljec (oživi). No, gospodična, gut unterhalten? Hahaha. Tako sladko ste dremali. Pod nos sem Vas podrezal s slamico — hahaha, hahaha. Ali ste mislili, da je bila muha? Hahaha.
Natakarica,   Prepovedujem si to!
Dobrovoljec, I kaj naj drugega počnem, če stvar ni humoristična.
Kmet. Botrca, kar šel bom, tako me skrbi ta salamenska —
D e č a k i. Oča, nikar. Oča, počakajte. Marela se bo že našla,
Kmetica, Veste kaj, boter, saj res. Plačali ste —
Kmet. Seveda sem. Pa je je le škoda. Če grem hitro — (Tema. Avtomat:  Evsler.)
Preparandka.   Kiissen   ist   keine   Siind'.
Dijak,   Mit einem schonen Kind ...
Vojak. Pepca, tisto pa ne! Štimal nisem še nobene. (Kinematografska slika.)
Dobrovoljec. »0 - sodni stez - nik.« Hahaha. Kapitalno. Babji modre. Gospodična, gute Nacht! Ampak, humoristično. To je moj okus. (Elegantnemu gospodu.) Vaš tudi?
Elegantni gospod. Zelo sem vesel Vaše dobre volje.
Dobrovoljec. Pa ne, da mi jo zavidate? Haha. Vem za dober recept: dve klobasici, dva poliča vina, pa mirno vest — hahaha, kapitalno!, Presneta debeluška! Kako jo bodo speli vkup, hahaha , , , To je moj okus.
Kmetica. Boter, mene je kar sram. Takale nesnaga, da je sram ni. Veste kaj, boter, jaz bom kar mižala.
Kmet. Lej jo. Zakaj pa? Saj kaže le malo debelih rok.
Neznanec (kakor prej). Povedal Vam bom, zakaj me zanimate, gospod bančni direktor.
260
Elegantni   gospod   (začuden). Kdo?!
Neznanec, No, seveda Vi, gospod bančni direktor! (Pavza,) Ali Vam ta naslov ni všeč?
Elegantni gospod. Imenujte me, kakor Vam drago.
Neznanec. Nesrečno bitje sem. Zopet sem Vas vznemiril z novico, da Vas poznam.
Elegantni gospod. Iz igralnice? Iz kluba?   Iz hotela?
Neznanec. Iz prvega kontoarja, ko ste bili še čisto mladi in navdušeni za vse lepo, blago in dobro. Reči moram, bili ste zelo simpatičen človek: imeniten . govornik, več ko diletantski igralec v »Čitalnici«, oboževan plesalec.
Elegantni gospod. Zdaj sem prepričan, da ste satirik.
Neznanec. Verujte mi, star cinik in nič več, in če Vam sedaj pripovedujem iz Vaših spominov, govorim o teh spominih prav tako malomarno, kakor če bi mi rekli, naj Vam opišem eksotično žival, kenguruja ali kaj podobnega.
Elegantni gospod. Iz mojih spominov pač niste povedali mnogo.
Neznanec. Povedal bom. Kaj želite? O Tončki? O Tinčki? Naj bo o Tinčki. Saj je ne zamenjavate? Tinčka, šivilja, modrooka, vdano-sramežljiva, ampak temperamentna. Kako ste jo zvali? Modro cvetko? Ne verujem, da bi jo mogli zamenjati s prejšnjimi. Saj ste jo ljubili. Tako ste vsaj tožili tisto zoprno pot od nje k nevesti. Končno ste se povsem umirili. Ko ste stali pred hišo svoje bodoče soproge, ste mislili: Zdaj tuguje. Ampak, no, no! Saj poznamo modistke. Ne boš radi mene, Tinčka, skakala v vodo —
Elegantni   gospod.   Hahaha —
Neznanec. Prijetno ni bilo, da je dekle vendar skočilo v vodo.
Elegantni gospod, Hahaha. Romantika. Hahaha.
Dobrovoljec. Kaj ne? Kapitalen humor. Glejte jo, kako se pači. Hahaha. Zdaj bo počil ¦— hahaha.
Neznanec. Tako. Ali ste zdaj prepričani, da se poznava?
Elegantni gospod. Tako malo od zunaj me poznate. Ampak. Vi ste vendar psiholog, sicer samo diletantski —
Neznanec, Še preveč naslova, vse preveč —
Elegantni gospod. Torej psiholog. In kot tak bi morali gledati globlje, poznati malo ostreje mojo notranjost in bi si morali poskušati vsaj malo raztolmačiti moje nagibe, moje stremljenje —
Neznanec. Če mislite, da Vam more biti to všeč, čemu bi ne storil tega. Ali Vam je všeč?
Elegantni gospod. Dovolite mi najprej, da Vas na nekaj opozorim. Vi se mi še niste predstavili in tako Vas, žalibog, ne poznam in morda ne (irončno) cenim, kakor zaslužite. (Pavza.)
Dijak.   Strašno naturalistično.
Preparandka.  Kaj ne? Ampak pikantno.
Služkinja. Ko bi ti šele našo milostno videl —
Vojak,   To bi videl hrib tolšče.
Kmet. Šmentana baba. Kako se še more tako metati.
Kmetica.   Oh, boter, jaz kar mižim.
D e č a k i (tulijo, ceptajo z nogami, ploskajo, vpijejo).
Dobrovoljec. Hop, hop, hop! Hahaha, hahaha.
Elegantni gospod. Če mi sami nočete povedati, kdo ste, Vam bom povedal jaz. Vi ste detektiv.
Neznanec (suho, ironično se smeje). Dobro, Detektiv, Ampak detektiv v superlativu.
Elegantni gospod. Veliki detektiv! Haha! In Vi hočete reči, da poznate mene, mojo dušo ?
Ne znanec. Poznam jo! (Luč, Neznanec izgine,)
D e č a k i. Ta je bila za Vas, oča. Ste celo na marelo pozabili.
Kmet.   Kaj vam mari moja marela?
Preparandka. Kaj, celo zbirko jih že imate?   In celo sonetni venec?   Z akrostihom?
Dijak.   Da, gospodična Ema,
Preparandka. Zakaj ste zardeli, gospod Albin? Vi nimate mirne vesti. Smem li vedeti, komu ste posvetili venec? (Tema. Avtomat: Jen-sen, Mlin.)
Dobrovoljec (čita). »Izgubljeni dojenček — das verlorene Baby«. Hahaha. Danes sem zadel. Zopet humoristično. Hahaha. (Elegantnemu gospodu.) Kaj? Fina zabava! Ampak, zakaj govorite sami s seboj?
Elegantni   gospod.   Ali ne smem?
Dobrovoljec. Seveda smete. Hahaha. Se je že začelo. Hahaha. Gospodična, ne dremajte! Zelo humoristično.
D e č a k i. To je pa od Janeza in Micke. (Kino predočuje dojiljo v mestnem vrtu, ki izroča vojaku dojenca v vozičku v varstvo, dočim bo ona medtem skočila segret mleka,)
Kmetu (zdrkne cekar na tla). No, še ti nagajaj!
261
D e č a k i,   Marela, mir!
Kmet, Zlodjevi pobje! Sam jezik vas je, (Se dvigne,)
D e č a k i.   Marela, sedite!
Kmetica, Boter, sedite no, da bodo mir dali.
P r e p a r a n d k a.   Štirinajst črk, kaj?
Dijak.  Da, gospodična Ema!
Preparandka,   Vsaj   prvo   črko   povejte.
Dijak,   Potem boste uganili.   L!
Preparandka,   L, 1, 1...
Neznanec  (kakor prej),
Elegantni gospod. Vi vztrajate pri trditvi, da poznate mojo dušo?
Neznanec. Tako natančno, kakor Vaše žepe, ki vsebujejo: dvoje zobotrebcev, žensko fotografijo in nabit browning. Zobotrebce nosite od včerajšnjega obeda s seboj, orožje ste si kupili danes zjutraj z izposojenim bankovcem, in da o žepnem robcu ne govorim — fotografija —
Elegantni gospod. Naslikajte mi rajši vsebino duše.
Neznanec. Vsebina Vaše duše, gospod direktor, je glad. Glad blaga in žene, naslade in svobode. Vi niste nikoli niti s prstom ganili, da bi ukrotili v sebi prirojeno Vam zlo. Niste si nikoli odrekli. Zato je vzrastel v Vas tiran in Vas pri-šibal končno v ta predmestni kino. Ali kaj veste, kako umirajo ljudje s tolikim gladom? Kako umirajo zločinci, izdajniki, Judeži? Banalno. Vi boste umrli banalno!
Elegantni gospod. Ne misijonarite! Obljubili ste mi sliko moje duše.
Neznanec. Sofist, Vi sami ne verujete v dušo,
Elegantni gospod. Sodil bi bil, da mi boste postregli ko psiholog z analizo v načinu Dostojevskega —
Neznanec. Veliko zahtevate, moj ljubi! V načinu Dostojevskega naj Vas seciram? Toda kaj?   Ali ste Vi problem, napoleonski človek?
Elegantni gospod. Kdo ve, morda sem.
Neznanec. Verujte mi, da niste. Vi ste navaden, plitek egoist. Modistko Tinčko ste zapustili radi bogate neveste. Ženino doto ste zapravili in zašpekulirali, banko ste okradli, skratka, Vi ste čisto navaden banalen defravdant, ki je prišel v kino, da bi tukaj —
Elegantni gospod. Prosim! Ne nadlegujte me!
Neznanec.   Prosim. (Pavza.)
Dobrovoljec. O salamenska komedija. Hahaha!   (Elegantnemu gospodu,)   Vi zopet godr-
262
njate sami s seboj. Hahaha. In gospodična spi, pri takih špasih, hahaha.
Kmetica. Oh, nesrečni ljudje, kako delajo z otrokom! (Vojak je pazil otroka. Dojilje ni nazaj. Vojak je vzel jokajočega v naročje in tešil, nosil gori in doli in se izgubil v vrtu. V zadregi je izročil otroka gospodu, ki bega dalje in otroka vsedalje podobno oddaja,)
Kmet. Zdaj vidiš, botrca, kaj se pravi puščati otroke poslom.
D e č a k i,   Marela godrnja; marela, tiho!
Preparandka. Likarjevi Emici! Ali boste tajili?
Dijak.   O, gospodična —
Neznanec. Prokleto zoprn večer zunaj. Dež, sneg. In v žepu samo dvoje zobotrebcev. In v hotelu. Vraga, zakaj ste si morali izposoditi baš pri hotelskem markerju bankovec, — Kam pojdete spat? (Vzdih, Morda je vzdihnil elegantni gospod,) Posodil bi Vam jaz —
Elegantni gospod. Vi bi mi? Deset tisoč, gospod, na mojo pošteno besedo —
Neznanec (pikro), — Na pošteno besedo — na Vašo?
Elegantni gospod. Jutri ob desetih imate svojih dvajset tisoč, Ruiniral bom banko.
Neznanec.  Haha, eno ste že —
Elegantni gospod. To ni baharija. To je resnica. Jutri se mi sreča obrne. Vrgel bom banko.
Neznanec. Jutri bi jo vrgli! Vem! V pol ure bi kasirali pol milijona.
Elegantni gospod. Glejte! Oteli ste me!
Neznanec. Nisem Vas otel. Ne morem Vas, Berač sem kakor Vi. (Morda je zopet vzdihnil elegantni gospod. Neznanec izgine.)
Dobrovoljec. Zakaj vzdihujete, ali Vam je slabo?
Elegantni   gospod.   Meni je dobro!
Dobrovoljec. Me zelo veseli. Ne maram ne žalostnih ne bolnih ljudi, (Luč,) Dobro jutro, frajla.
Natakarica. Nesramnež! (Avtomat: Alet-ter, Rendezvous.)
Vojak. Čez pol leta sem prost, drugo leto za pust se že lahko vzameva.
Služkinja.   Oh, Janez!
V o j a k. Tako sem vesel, Pepca. Kar k »Fajmoštru« bi te peljal, pa saj veš, kako je v soldaškem stanu.
Služkinja. Me pa pelji, Janez. (Tiho.) Dva goldinarja imam s seboj,
Vojak.  Ti si zlata vredno dekle,
Preparandka, Gospod Albin! Ali znate molčati?
Dijak. Kakor grob, Ema, Emica! (Njiju roke se najdejo,)
Sluga. Nekdo je pozabil dežnik! Čigav je dežnik?
D e č a k i.   Oča!   Marela!   Marelo so našli.
Kmet. E ja! Lej jo. Saj sem rekel, da je nisem pozabil v cerkvi. Moja je, moja. Stara je, pa je je le škoda, marelice. (Tema, Kinematograf.)
Dobrovoljec, Rdeči paraplij! Kaj pa to pomeni? Hahaha, Rdeča marela! Oča, zdaj bodo Vašo marelo igrali.
D e č a k i.   Živio, marela!
Dobrovoljec. Stopetdeset debelih, zares. Prava rdeča marela z dežele. Hahaha. Same burke. Salamensko humoristično. Moj okus. Salamenski smeh!   Trebuh me že boli.   Gute Nacht, Fraulein.
Natakarica. Schweigen Sie, Sie Blod-sinn! (Zvonec.)
Neznanec (kakor prej). Naivna burka, kaj! Mož izgubi v dežnik svojo listnico, izgubi dežnik. Dežnik roma, roma ...
Kmet.  Šema gorjanska, saj bo res ob denar,
D e č a k i. Oča, ali vidite, kakšni ste? Takšni ste, da Vas še po mestih igrajo.
Kmet.   Gobci! (Smeh.)
Neznanec. Poglejte v desni žep. Morda se je kdo zmotil in vtaknil v Vaš površnik svojo listnico.
Elegantni gospod (potiplje svoj desni žep). Preneumno.
Neznanec.   Browning?
Elegantni   gospod.   Ne!
Neznanec. Seveda. Fotografija Vaše prijateljice, Da, da. Diven metulj, ta plesalka. Ali kaj veste, koliko jih je že uničila pred Vami? Šestnajst! Beri, šestnajst!
Elegantni   gospod.   Šestnajst!?
Neznanec. Neverjetno, kaj ne. Pri Tinčki ste bili prvi, pri ubogi, poteptani »modri cvetki«.
Elegantni   gospod.   Vi ste satan!
Neznanec. Star, plesniv cinik, nič več, nič manj. (Zvonec zvoni dolgo, ostro. Avtomat utihne in bruhne nato Bizetovo »Kvišku, na boj, torero!«) Opozoriti Vas moram, da je »rdeči paraplij« zadnja točka programa!
Elegantni   gospod.   Vem!
Kmet   (nestrpno). Tak, daj, razgrni jo no —
D e č a k i.   Tak, dajte, oča, razgrnite jo —
Neznanec. Smešno! Jutri bodo pisali: Med najneumnejšo burko si je pognal kroglo — (Strel, neznanec izgine, luč. Avtomat je jeknil bolno sredi ob strelu, utihnil.)
Natakarica. Za božjo voljo! (Šum, kriki, nemir.)
Dobrovoljec (nevoljno motreč elegantnega gospoda, ki leži v sedežu). Zato je ves čas sam s seboj govoril!  Taki ljudje!  Pa še v burke hodijo!
Sluga. Avtomat je pokvarjen, (Zastor.)
Duh zemlje.
Pride noč, vse molči, duh zemlje govori:
Vse, kar je iz mene, proti nebu žene noč in dan, a samo ti, samo ti si zemljanl —
Pride noč, vse molči, duh zemlje govori — srce se z dušo bori.
Joža Lovrenčič.
263