v Časopis članov Prometne zveze. st. to. Izhaja 1. in 15. v dne mesecu. Uredništvo in uprava: Dunajska cesta 9. V Ljubljani, dne 15. maja 1913. Celoletna naročnina je K 3'60. Člani .Prometne zveze“ dobe list brezplačno. Leto L ■V Dr. Ivan Šušteršič. (Ob 50-letnicici njegovega rojstva.) Danes na Slovenskem skoro ni imen, ki bi se izgovarjala s toliko ljubeznijo in spoštovanjem iz ust poštenega slovenskega katoliškega ljudstva, kakor je ravno ime dr. Ivana Šušteršiča, ki obhaja ta mesec SOletnico svojega rojstva. Dr. Ivan Šušteršič se je rodil dne 29. maj-nika 1863 v Ribnici kot sin okrajnega uradnega predstojnika. V Ljubljani je obiskoval ljudsko šolo, gimnazijo pa v Kranju in v Ljubljani. Po dovršeni maturi je bival nekaj mesecev v Gradcu v samostanu pri Pavlincih, nato pa se je odločil za pravništvo in je to vedo študiral na Dunaju. Za doktorja prava je promoviral leta 1889. v Gradcu in kot odvetnik še sedaj posluje v Ljubljani. Že na prvem katoliškem shodu 1890 je dr. Šušteršič nastopil kot govornik in že tedaj vzbudil občo pozornost. Bistroumen kakor dr. Šušteršič, je takoj, ko je stopil v javno življenje, uvidel, da je treba z vso silo iztrgati iz slovenskega naroda plevel, ki se je kot liberalizem pod krinko narodnosti že posebno močno razpasel uied slovensko inteligenco, pa tudi že med narodom. Uvidel je, da liberalci ne trgajo iz src Poštenega slovenskega ljudstva samo Boga in spoštovanje do katoliške cerkve, ampak da so liberalci ravno tisti, ki brez usmiljenja odirajo naše ljudstvo in ga gospodarsko uničujejo. In kot mlad mož, poln idealov, bistroumja in vstrajnosti, se je lotil dela. Politično in gospodarsko osvoboditi slovensko ljudstvo liberalcev in narodnih nasprotnikov, to je bilo njegovo geslo tedaj in to mu je še danes. V družbi dr. Kreka in še več drugih gospodov pričel je svoje delo. Staro konservativno stranko je preustrojil v demokratično, modernim Potrebam primerno katoliško stranko. Ustanavljal gospodarske zadruge, posojilnice itd., ki so se vkorenile med našim ljudstvom. Kmet, dotlej od dberalcev izmozgavan in zaničevan, se je začel osvobajati jerobstva, pričel se utrjevati na svoji zemlji. Denar, ki so mu ga liberalni mogotci po-sojevali na visoke obresti, je kmet vzel v posojilnici za primerne obresti in ga vrnil nazaj oderuhom. In z gospodarskim osamosvojenjem je Piičel naš kmet tudi politično samosvoje misliti. Dvignil je glavo naš kmet, ponosno je dvignil svojo slovensko pest, in zaječal je liberalizem v koreninah. In s kmetom se je začel organizirati v svojih društvih delavec, obrtnik, učitelj. Ako si videl tedaj to veselo prerojenje takoj v početku in a o opazuješ to veselje na licih poštenega slovenskega ljudstva še danes, potem moraš vsklikniti: Veliko je moralo biti preje trpljenje m popolnoma upravičeno je veselje nad vstajenjem in prerojenjem poštenega slovenskega ljudstva. In povsod si dobil dr. Šušteršiča. Ni hodil 0n po tej poti za drugimi, ampak vedno ga vidimo na čelu ali pa v prvih vrstah, kjer se je šlo koristi in napredek slovenskega naroda. On ni čakal, da bi prišel šele ob žetvi, prijel je že v početku plug in oral ledino s trudom, pridnostjo, pa tudi z božjim blagoslovom. Ni čuda da so se nasprotniki zaletavali ob njega kakor stekli psi, ga zmerjali, obrekovali, DR. IVAN ŠUŠTERŠIČ. blatili povsod, kjer so le mogli. Saj so videli, da pod njegovim krepkim vodstvom zmagonosno prodira katoliška demokratična ideja v vse stanove in tudi v zadnjo gorsko kočo. Videli so, da ljudstvo več ne veruje praznim besedam, da je sito liberalizma. Zato ni čuda, da so ravno nanj kot voditeljem - zmagovalcem izlili ves srd in žolč. — Ni pa to napadanje in obrekovanje oplašilo dr. Šušteršiča. Kot vešč vojskovodja je šel po začrtani poti. Vedel je, da je politična pot trnjeva pot in le s trudom in delom je mogoč dober in trajen uspeh. Da pa iztrga ljudstvo iz rok njegovih sovražnikov, treba je bilo, da dobi ljudstvo tudi politične pravice. Ne samo slovensko ljudstvo, ampak vsi avstrijski narodi so danes ravno dr. Šušteršiču zelo veliko hvale dolžni, da se je vpeljala v Avstriji splošna in enaka volilna pravica za državni zbor. Saj je bil vendar on, ki je vse svoje duševne in telesne moči zastavil v to, da se je splošna in enaka volilna pravica vresni-čila. — V kranjski deželni zbornici je vladala večina, ki je iz dna duše sovražila slov. ljudstvo. Zveza Nemcev s slovenskimi liberalci je bila cokla, ki je zavirala skozi desetletja napredek slovenskega ljudstva na Kranjskem. Vladalo je par nemških baronov in slov. liberalcev, ki niso imeli z ljudstvom prav nobenega stika. Zato pa za ljudstvo niso ničesar storili. Dr. Šušteršič ima tudi tu največ zaslug, da je padel ta slovenskemu ljudstvu sovražen sistem. Največ je tu njegovega dela, da so se odprla vrata deželne zbornice doslej brezpravnim množicam. S tem je pa tudi odklenkalo za vedno gospodstvu sloven-sko-nemške zveze v dež. zbornici. Pričela se je nova doba v deželnem gospodarstvu, doba dela v korist ljudstvu. Tudi občinski volilni red na Kranjskem je bil star in sedanjim razmeram neprimeren. Tudi tu je Slovensko Ljudska Stranka dala volilno pravico širšim masam. Ljudstvu pravico, ljudstvu moč, to geslo S. L. S. pod vodstvom dr. Šušteršiča vestno izpolnjuje. Gospodarsko in politično delaven je dr. Šušteršič še danes. Svojim načelom zvest, neustrašen bojevnik in delavec za pravice slovenskega ljudstva, to je dr. Ivan Šušteršič/ Dr. Šušteršič je pa tudi globoko veren. Prepričan, da le v krščanstvu je rešitev in napredek slovenskega ljudstva, ne govori on tega le v besedah, pokaže on to nevstrašeno v dejanju. Dobro ve namreč, da prazno je delo brez sreče z nebes, združuje svoje delo z molitvijo, zato pa danes ob 501etnici svojega rojstva s ponosom lahko reče: Z božjo pomočjo sem veliko storil Slovensko ljudstvo pa tudi ljubi in visoko, ceni svojega voditelja. Poslalo ga je že pri štirih volitvah v državni zbor in večkrat tudi že v deželni zbor, kjer vneto zastopa koristi svojih volilcev. Njegove govore preveva velika ljubezen do slovenskega ljudstva, ljubezen, pomagati svojemu ljudstvu do boljšega obstoja in boljše bodočnosti. In ni je prilike, da bi dr. Šušteršič ne povzdignil glasu v obrambo in korist slovenskega naroda. In ne samo, da se ga boje sovražniki ljudstva, njegove besede morajo upoštevati vsi merodajni faktorji v državi, ker jim pove resnico v obraz in jim je ta potem všeč ali ne. Zato pa slovensko ljudstvo ljubi svojega voditelja iskreno in z globoko hvaležnostjo. In to prav upravičeno. Saj je delo S. L. S. v veliki meri delo tn trpljenje dr. Ivana Šušteršiča, ki nikdar in nikjer ne išče sebe, ampak dela le za ljudstvo. Pa ta ljubezen slovenskega ljudstva do svojega voditelja je tudi na višjih mestih dobro znana. Bil je že večkrat odlikovan, 1. 1912. pa ga je presvitli cesar imenoval glavarjem dežele Kranjske, da tako kot deželni gospodar skrbi za svoje ljudstvo. Pa ne samo Kranjci ljubijo svojega dr. Šušteršiča, ampak ljubijo ga vsi pošteni Slovenci in Hrvati. On je načelnik Vseslovenske ljudske stranke in podnačelnik skupnega odbora Vsesl. \j. str. in hrvaške stranke prava. On je časten občan in član ne samo veliko kranjskih občin in društev, ampak tudi zelo veliko izvenkranjskih. Dr. Ivan Šušteršič je mož, kakoršnih je rodila le malo slovenska mati. Njegovo delo je vstvarilo pogoj, da slovensko ljudstvo lahko mirnim očesom zre v bodočnost. Pa tudi za nas železničarje se dr. Šušteršič zelo zanimlje. Vedno in vedno priporoča tako kakor vsem drugim stanovom, tudi nam železničarjem, da edino v krepki organizaciji je mogoč napredek v izboljšanju. Vedno je bil in je še danes na razpolago tudi železničarjem in jim prijazno svetuje in pomaga. Tudi je dr. Šušteršič naš zvest naročnik. Dr. Šušteršič je lep zgled nesebične delavnosti in železne vztrajnosti. Ko bo te dni ob SOletnici rojstva svojega voditelja prešinjala slovensko ljudstvo globoka hvaležnost in ljubezen do dr. Šušteršiča, ki je šel trnjevo pot za blagor slovenskega ljudstva in ki jo še danes hodi, ko bo iz stotisoče ust vrela goreča molitev v nebo, naj Vsemogočni še dolgo vrsto let ohrani dr. Ivana Šušteršiča slovenskemu ljudstvu, bomo v tem ljudstvu tudi mi železničarji krepko zaklicali: Naš dr. Šušteršič naj živi! Od 70 na 80 vinarjev. Že v zadnji številki smo naznaniii sklep občnega zbora, da se članarina zviša od 1. julija 1913 naprej od 70 na 80 vinarjev in danes vam hočemo obrazložiti, da je bilo to nujna potreba. Kakor pri nas, tako se tudi na Dunaju stanarina vedno bolj in bolj povišuje. Naša centrala je imela dosedaj res siromaški dom, to mora priznati vsak, ki je kdaj na Dunaju bil in obiskal naše vodstvo. Za seje in sestanke ni bilo prostora doma, ampak se je moral iskati po gostilnah. Potrebno je bilo torej, da se je poiskalo drugo, razvoju in ugledu naše organizacije primernejše stanovanje in to se je zgodilo. Res je, da je naš sedanji osrednji dom nekoliko dražji, zato pa je tudi kaj druzega, kakor pa je bil dosedanji brlog. Čim bolj narašča število članov, tem bolj naraščajo tudi zahteve, ki jih člani na organizacijo stavijo. Pomislimo le pravovarstvo. Deset tisočim članom se marsikaj pripeti, gotovo pa več kakor pet tisočim. Izdatki za pravovarstvo vedno bolj in bolj naraščajo, ne samo radi gostejših slučajev, ampak tudi radi tega, ker so pravniki vedno dražji, posebno pa strokovnjaki, kakršnih ravno mi rabimo. S številom članov in s splošnim naraščanjem draginje, je tudi prošenj za podpore vedno več in več. Uverjeni bodimo, da je centralnemu odboru hudo, če mora komu prošnjo za podporo odkloniti, zato pa je predložil občnemu zboru predlog za zvišanje članarine. Kot pravi krščanski organizaciji železničarjev mora biti „Prometni zvezi“ tudi ležeče na tem, da ima sredstva za agitacijo. In pri tej točki se nekoliko ustavimo. Mi Slovenci tukaj na jugu smo bili do sedaj tako rekoč pastorki, dokler se niso znašli ljudje, ki so rekli, tako ne gre več naprej. Centrala je uvidela in upoštevala naše želje, dokaz temu je, da smo dobili lasten časopis, ki ga dosedaj niti tisoč poljskih članov nima. To je za nas velik napredek in ponosni bodimo, da smo ga dosegli. A pri tem pa še obsedimo. Moramo se začeti gibati in delovati. Do sedaj nismo prirejali skupnih sestankov in shodov, a od sedaj naprej pa moramo in hočemo tudi v tem oziru stopiti na plan. In ko se bomo sami gibali in kazali življenje priskočila nam bo tudi centrala na pomoč. Ako storimo vsi vsak svojo dolžnost bo naša armada, naša veljava rastla in premagali bodemo te in one sovražnike. Mi torej zahtevamo od centrale več pomoči in umevno je, da se vprašamo: je-li ona mogoča s prispevki po 70 vinarjev vse želje izpolniti ? Vsak, seveda pameten možak, mora reči da ne, če pomisli, da ostane nekaj odstotkov skupinam in plačilnicam in da odpade precejšen del na časopis. Člani centralnega odbora niso nikaki kapitalisti, ki ne bi pojmovali, da je 10 vinarjev tudi denar; vsi so večinoma z malega po goldinarju začeli služiti. Ne mislimo torej, da jim je bilo lahko članarino zvišati in tudi občni zbor se je krepko protivil. Ampak s številkami se je dokazalo, da po starem ne gre naprej. Ne verjamemo, da bi se kdo med nami našel, ki bi nad tem sklepom godrnjal, ako pomisli, da groš na mesec pač vsak lahko utrpi. Radi 10 vinarjev na mesec nobeden ne bo stradal in vendar je „Prometna zveza“ še vedno najcenejša organizacija. Soc. demokrati pobirajo dvakratno članarino in če treba kakemu sodrugu podpore, se podajo na pot fehtarije. Kdor je iz prepričanja naš član, bo kljub povišanju članarine ostal zvest, svest si, da deluje in žrtvuje za-se in za celo organizacijo! Ako hoče kaka skupina ali plačilnica shod ki naj bi med člani vzbudil novega zanimanja za „Prometno zvezo“, je naše uredništvo vedno na razpolago, da preskrbi govornika. Želeti je le, da se res prične s shodi in delom. Blagajniško poročilo o premoženju „Pravovarstve-nega in podpornega društva krščanskih železničarjev Prometna zveza“ od 1. marca 1911 do 28. febr. 1913. Društveni zakladi. Društveni zakladi. " Fol. Dohodki K h K h Fol. Stroški K h K ih Saido dne 1. marca 1913 . . 1427592 112 Pravovarstvo i 18562 68 94 Vpisnina 1348,80 114 Podpore 4100 — 96 Mesečni prispevki 128157 40 116 Agitacija 12753:62 97 Izkupiček za koledar 1911/1912 8033 8G Časopisi: 100 Naročnina 18862 120 a) Uprava, eksped. znamke 13366,47 102 Inserati . . . 145- 122 b) Tiskovni stroški .... 17976.17 105 Izkupiček za društvene znake 304 32 124 c) Slovenski časopis . . . ssis'ee 109 Izkupiček za društvene znamke 32 50 126 d) Laški časopis 845! 90 36002120 103 Vplačani zaostanki .... 1399 66 127 Koledar 1911 2069 j 107 Obresti od glavnice .... 1348 61 127 Koledar 1912 4797,68 107 Povrnjeni stroški za pravov. 1000 — 127 Koledar 1913 3350 77 10217,45 107 Darilo za knjižnico .... 30 Režija: 107 Nakazilo od posmrtnega zaklada 2000 — 132 Dijete za seje 4119 31 106 Napačna vknjižba poštne hra- 244 134 Pisarniške potrebščine . . . 2791 82 nilnice 32 136 Luč in kurjava 947 69 108 Razno 117 69 138 Potnine 964:09 94/96 Naplačila 22 144351 03 140 Najemnina in snaženje . . . 1709 — 142 Tiskarniški in knjigov. stroški vštevši tiskovine za volitev . 4652 02 144 Stroški zapomnoževanjedrušt- venih tiskovin 1495 29 146 Poštnine, brzojavke, razpošil- janje društv. tiskovin in koleki 3815 37 148 Manipulacijske pristojbine, če- kovne knjižice, položn. poštne hranilnice 609 24 150 Plače za društv. pisarn, osobje 15930 — 152 Bolniška blagajna za društv. pis. osobje 251 62 154 Knjižnica in časopisi za pisarno 473 99 37759 44 Deleži skupinam in zvezam: 160 Odstotki 19773 33 162 Prispevek direkcijski zvezi Line 1545 49 164 Prispevek vorarlberški delav. 166 zvezi 939 48 Prispevek centralni komisiji . 1231 01 23489 31 168 Prispevek penzijskemu zavodu 1047 80 170 Stroški za društvene znake . 600 — 171 Stroški za glavni zbor 1911 . 4038 10 171 Remuneracije in novolet. darila 1391 — 172 Napačna vknižba poštne hranil. 78 86 5429 10 173 Razno 129 30 208 16 Saido 28. februarja 1913 . . 8457 19 158626 95 158626 95 Blagajniško poročilo za čas od 1. marca 1911 do 28. febr. 1913. Društveni zakladi. Društveni zakladi. Fol. Dohodki K h K h Fol. Stroški K H K h Saldo L marca 1911 . . . . 13574 57 182 Posmrtnina izplačana . . . 60400 _! 180 Prispevki posmrtninskega zakl. 693 60 Nakazano društvenemu zakladu 178 Prispevki članov 70797 95 Saldo 28. februarja 1913 . . 2000 62400 — Preplačila 32 71491 87 22666 44 / 85066 44 1 85066 44 Bilanca o premoženju; Bilanca o dohodkih in stroških: Zav. zakl. Posm. zakl. Skupaj Zav. zakl. , Posm. zakl. Skupaj K h K h K h K h K h K h Gotovina L marca 1911 . 14275 92 13574 57 27850 49 a) Dohodki od 1. marca Več dohodkov od 1. marca 1911 do 28. februarja 1913 144351 03 71491 87 215842 90 1911 do 28. februarja 1913 9091 87 b) izdatki od L marca 1911 Več izdatkov od L marca do 28. februarja 1913 150169 76 62400 — 212569 76 1911 do 28. februarja 1913 5818 73 3273 14 Več dohodkov .... 9091 87 Ostane več dohodkov . . Več izdatkov 5818 73 Ostane več dohodkov. . 3273 14 Saldo dne L marca 1911 14275 92 13574 57 27850 49 8457 19 22666 44 31123 63 Gotovina 28. februarja 1913 8457 19 22666 44 31123 63 Občni zbor „Prometne zveze“. (Nadaljevanje.) Kot najvažnejša točka nadaljnega poročila podamo še računski zaključek za leti 1911 in 1912. O drugih razpravah smo poročali že v 8. številki „Glasnika“. Pri poročilu o denarnih podporah, katerih se je podelilo v poročevalni dobi 410 po 10 K je poročevalec Nerinsky razvil vprašanje ali naj še v bodoče ostane pri tem, da se v prvem letu članstva v slučaju nagle smrti podeli 50 kron posmrtnine. Po daljši razpravi se je dosegel sporazum in sklep, da se prepusti centrali, da v posameznih slučajih odloči visočino podpore, ki pa ne sme prekoračiti 50 K. Tudi podpore vdovam določi centrala sproti. Drugi zborovalni dan se je otvoril z govorom novoizvoljenega predsednika Rudolfa Teifer» kateri je v kratkih a odločnih potezah začrtal pot po kateri hoče voditi „Prometno zvezo“ do napredka. Priporočal je prav posebno edinost in smotreno skupno delovanje ne samo članov po- sameznih skupin, ampak tudi medsebojno podporo posameznih skupin in plačilnic. Posebna pozornost se naj posveti agitaciji, katero hoče centrala ne le z besedo ampak tudi z dejanji podpirati. Upa, da bodo tudi člani ljudskih zastopstev delo podpirali. Posvetiti se hoče prav posebno temu, da se možnost denarnih podpor kolikor mogoče ojači. V zaključku prosi ves centralni odbor kakor tudi voditelje skupin in plačilnic, da ga z marljivostjo in z rednim poslovanjem vsestransko podpirajo. Važen pa je nastopni sklep : Kot starostna meja za sprejem v posmrtni sklad se določi 45. 1 e t o. Starejši udje se p o 1. j a-nuarju 1914 ne bodo več sprejemali. Na dnevnem redu je bil tudi predlog: centrala upelji poseben fond v svrho doklad k pokojninam. Deželni poslanec Prochazka pa je zadevo zborovalcem tako temeljito pojasnil, da je moral biti predlog odklonjen. Ako bi se namreč hotelo ustanoviti podelitev sploh imena vrednih doklad, morali bi člani neprimerno vi- Hli ste že pridobili kakega nouega člana »>R ZA Društveno premoženje. Izkaz premoženja od 1911 do 1913. Društveno premoženje. Hol, 1 Aktiva; K h K h Pol. Pasiva: K h K h Priročna blagajna: 184 Neporavnani računi za koledar 532 60 Preostanek 28. febr. 1913 . 293 70 184 Računi režije 867 79 Poštna hranilnica: Društveno premoženje 28. febr. Dobro pri njej 8163 49 1913 15928 59 Koledar: 185 Dolg skupin 1. 1910 . . . 185 30 185 „ , , 1911 . . . 217 36 . 185 „ . 1912/13 . . 2225 91 2628 57 Skupine in plačilnice: * 185 Dolg skupin , 2445 14 Znaki in društv. znamke 185 Dolg skupin 328 — Inserati: 185 Tekoči prispevki .... 106 — 1. B. I. B. Inventar: 5/7 Vrednost pisarniške oprave 2914 48 6 , knjižnice.... 449 60 3364 08 17328 98 17328 98 Posmrtni zaklad. Izkaz premoženja od 1911 do 1913. Posmrtni zaklad. Aktiva K h Pasiva K h Hranilnica: Premoženje 28. febr. 1913 25866 44 Dobro pri njej 20724 11 Poštna hranilnica: Dobro pri njej 1942 33 Posmrtninski konto : Dobro od 16 posmrtnin 3200 — 25866 44 25866 44 Izkaz skupnega premoženja od 1911 do 1913. Fol. Aktiva K h K h j Fol. Pasiva K h K h 185 185 185 185 I. B. 5/7 6 Priročna blagajna Preostanek 28. febr. 1913 . Hranilnica: Dobro pri njej Poštna hranilnica: Dobro pri njej Koledar: Dobro pri skupinah . . . Skupine in plačilnice: Dobro pri njih Znaki in društv. znamke: Dobro pri skupinah . . . Inserati: Tekoči račun Inventar: Vrednost pis. oprave . . . „ knjižnice .... Posmrtnine za mesec febr. 1913 2914 449 48 60 293 20724 10105 2628 2445 328 106 3364 3200 70 11 82 57 14 08 184 184 Neporavnani računi za koledar Odprti računi, režija .... Društveno premoženje . . . Posmrtninski zaklad .... 15928 25866 59 44 532 867 41795 60 79 03 43195 42 43195 42 Andrej Böhm, predsednik. Jožef Bradler, blagajnik. soke prispevke plačevati, z neznatnimi dokladami Pa bi bilo le malo ali nič ustreženo. Pač pa se ie centralnemu odboru naložilo, naj zadevo do Prihodnjega občnega zbora temeljito prouči. Zaključek zborovanja je tvoril predlog debata Schwaba, da se sklene navzočemu po-s'ancu Kemetteiju zaupnica. Nevošljivci, kakor se Pač povsod najdejo, so glasovanje preprečili, ni-pa ne bodo zatrli hvaležnosti večine članov »Prometne zveze“ možu, ki stoji tako požrtvo-valno in neustrašeno med njimi. Taka je slika delovanja naše dične „Prometne zveze“ izza pretečenih dveh let in čez Prihodnji dve leti se zopet skupaj vidimo. Bog nam podeli zdravje, da dočakamo, onim pa, ki ^as danes še zaničujejo in sramote pa pameti, a se nam pridružijo. Krivično bi bilo, ako se sedaj stisnemo v kot in molče čakamo na prihodnje poročilo občnega zbora oziroma centralnega odbora. Za vspehe in nevspehe smo soodgovorni vsi, torej: Na delo, da nas po dveh letih ne bo treba b iti sram, da smo čepeli celi častam, kjer nas je minuli občni zbor videl. Organizacija. Nova plačilnica „Prometne zveze“ v Ljut ddi. Izvemo, da se namerava ustanoviti v Ljut lani med uslužbenci c. kr. drž. železnica nov; amostojna plačilnica. Skupina Zidanmost. Vabilo k rednem Cnemu zborovanju, ki se vrši v nedeljo dn 18. majnika 1913 ob 2. uri popoldan v prostorih gostilne Petrinčič. Dnevni red: Poročila o delovanju skupine v minulem društvenem letu. Volitev odbora. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor. Prvačina. Tovariši, prav posebno vas opozarjamo na naznanjeni društveni shod v Dorn-bergu, ter apelujemo na vašo možatost in zavednost, da prideto vsi, ki vas ne zadržujejo okovi službe. Ne vabimo vas na kako dvomljivo veselico ali ples — to prepustimo nasprotnikom. Naše žalostne gmotne razmere in resnost položaja nam nalagajo dolžnost, da porabimo vsak čas napredujoče. Naša srčna želja je torej, da se snidemo v kar največjem številu in se o naših stanovskih razmerah pogovorimo, o tem in onem poučimo in tako okrepimo za nadaljni boj. Tovariši drugih plačilnic goriške proge bodo nam dobrodošli gostje. Na veselo svidenje dne 15. junija v Dornbergu. Plačilnica Prvačina kliče svoje člane na društveni shod, ki se vrši dne 15. junija 1913 ob 3. uri popoldne v gostilniških prostorih gosp. J. Doplihar v Dornbergu po § 2. društv. zakonika s sledečim dnevnim redom : 1. Potreba in moč organizacije, poroča urednik Ivan Nep. Gostinčar. 2. Mali železničar in železniška uprava, poroča tovariš Tertinek. 3. Razni posveti v prilog malega železničarja. Tovariši! Pridite v obilnem številu. Voditelj. Pojasnilo. Naše upravništvo je v udobnost članov, ki nabirajo za zastavo, dalo svoje poštne položnice na razpolago. Da se poslani denar namenu primerno in pravilno vknjiži so poštne položnice na gornjem robu potrebno označene. Pameten človek, ki denarno poslovanje potom poštne hranilnice le količkaj razume, bo priznal, da je ta uredba najenostavnejši način zbiranja prispevkov in izpisi poštne hranilnice so najzanesljivejša kontrola nad blagajno. Znašel pa se je človek, ki je zalotil dlako v jajcu. Poštna hranilnica mu je premalo zanesljiva in spozabil se je celo osebe in našo centralo nezanesljivosti sumničiti. Neosnovanih napadov pa nobeden ne prenaša rad, zategadelj pa: Vse tovariše, ki imajo v rokah kupone za nabiranje prispevkov za zastavo nujno prosimo, da nam nabrani denar takoj pošljejo, neprodane listke pa vrnejo ter čakajo na-daljnih poročil. Da se nas bo prav razumelo. V 5. številki „Glasnika“ smo zapisali deset zapovedi v pouk, zabavo in obenem v svarilo članom gotove vrste, nismo pa hoteli, da bi si kdo tiste nauke vzel za načelo in temelj svojemu „uspešnemu delovanju“ v prid organizacije. Da se je pa to vendar le zgodilo, pokazalo se je na zadnjem mesečnem sestanku članov ljubljanske skupine, kjer so se odigravali prizori, katere zapisati je nam žal časa in papirja. Samo toliko povemo, da če bo šlo tako naprej in se bo namenoma razbijalo, kar se je dosedaj z napornim delom in žrtvami zgradilo, je boljše, da prej ko slej našo trdnjavo predamo. Državni poslanec vitez pl. Pantz je pred kratkim v imenu „Prometne zveze“ posredoval v železniškem ministrstvu v prilog snažilcev vozov. Excelenca baron Banhansšeje zelo zanimal za poročilo ter obljubil, da bo naklonil tej kategoriji uslužbencev svojo pozornost. Klančar Jože je ime tovariša, ki se kot najmarljivejša čebelica za nabiranje darov za našo zastavo zapiše v spominsko knjigo. Dne 6. t. m. je že oddal na pošti v Planini za do-poslane mu kupone iztrženo vsoto 10 kron in zasluži, da mu „Glasnik“ izreče odkrito zahvalo. Tovariši, ki imate listke v rokah hitite za njim, da vas Klančar še z drugim zvezkom ne prekosi. Naznanilo. Da se članom gre kolikor mogoče na roko je centrala dovolila, da smo založili tiskane časnikarske reklamacije. Vsakemu voditelju dopošljemo primerno zalogo. Kdor bi lista ne prejel, naj se oglasi pri svojem voditelju za reklamacijsko tiskovino, jo izpolni ter odda na pošto. Reklamacije so poštnine proste ne sme pa na njih biti napisanega druzega, kakor naslov do-tičnika. Na reklamacije v drugi obliki se upravništvo „Glasnika“ ne bo več oziralo. Za našo zastavo se že po vsem slovenskem pridno nabira. Do sedaj je izdanih že 30 knjižic med tovariše nabiratelje prispevkov. Ako kdo cenjenih članov želi knjižico in hoče stopiti v vrsto sotrudnikov, prosimo, naj se le oglasi; radevolje mu bodemo ustregli in z veseljem zabilježili, kadar nam bo nakazal nabrane novčiče. Nabirateljem svetujemo, da ne zbirajo zgolj pri tovariših ampak povsod pri prijateljih in znancih, v veseli in žalostni družbi; ker uverjeni smo, da nam naklonjenih src nikjer ne manjka samo najti se jih mora. Kdo bo prvi? Tovariši! Zadnji številki smo priložili vsakemu člamu po eno pristopno izjavo ter priporočili, da v proslavo 1. majnika pridobi vsak enega novega sobojevnika za „Prometno zvezo“. Opomnimo vsakogar, naj se vpraša, je-li storil svojo dolžnost ali ne. Če ne naj se potrudi in zamudo popravi. Dosti dolgo smo držali roke križem in dremali, treba, in sicer nujna potreba je, da se zdramimo iz spanja in stopimo na plan, dokler nam sovražniki ne pokose najlepše trave. Ako kdo izmed vas od organizacije česa zahteva in se mu želja ne izpolni kar v hipu, je takoj užaljen kakor nagajiv otrok; mi pa priporočamo, prosimo in opominjamo: agitirajte, množite naše vrste, da postanemo močni in uplivnejši, pa vse zastonj, kakor da bi imeli opraviti z nerazsodnimi dečki. Je nekaj marljivih med nami, a eden ali nekateri ne zmorejo vse, vsi skupaj pa bi lahko dosegli veliko. Čim večji je naval sovražnikov, tem močnejši bodi odpor in pogum! Zahvala. Skladiščni delavec Ivan Močilar, ki je od 10. semptembra 1912 sem bolan in de-lanezmožen, se vsem ljubljanskim tovarišem in znancem prisrčno zahvaljuje za podporo, katero so mu naklonili s prostovoljnimi prispevki; obžaluje pa, da so se pojavili ljudje, ki imenujejo ljubezen do sotrpina kot njih najlepšo lastnost ter si prizadjali milosrčnosti staviti meje, ker vendar nikdar in nikomur ni storil nič žalega-Vsem darovalcem: Bog plati. Razno. Pozor! Današnjo številko smo poslali nekaterim gospodom in korporacijam na ogled. Prosimo jih, da list naroče, ker je naš list najboljša slika krščansko-socialnega železničarskega gibanja na Slovenskem. Seveda je list za člane „Prometne zveze“ brezplačen. Člane pozivamo, da pridobivajo novih članov „Prometni zvezi“, kakor tudi naročnikov za list. Kdor nam ni še nakazal naročnine, ga prosimo, da nam jo nakaže prav kmalu. Tudi imamo še po nekaj izvodov vsake številke na razpolago in prav radi postrežemo z njimi novim naročnikom. Katoliški shod v Ljubljani. Letos, meseca avgusta v dneh od 23. do 27. avgusta se vrši v Ljubljani katoliški shod, ki bo, kakor kažejo priglasi in predpriprave tako glede udeležbe, kakor tudi glede tvarine, ki se bo razpravljala daleko nadkrilil vse prejšnje katoliške shode. Ta shod naj pa tudi vzbudi naše železničarje, da se ga v obilnem številu udeleže. Sedanji čas ne zahteva samo od vsakega katoličana, da je samo po imenu katoličan, ampak neobhodno je potrebno, da to vsak tudi v dejanju javno pokaže. Prosimo, da se naše skupine in plačilnice pogovore glede udeležbe, končne sklepe pa poročajo na naše uredništvo. Sicer bomo pa dali našim plačilnicam in podružnicam še navodila, kako naj se udeleže shoda in slavnostnega sprevoda. Čuvajeva žena ponesrečila. Na Verdu se je 1. majnika hotela čuvajeva žena Marija Marn, ko je korakala po tiru, umakniti prihajajočemu tovornemu vlaku. V istem hipu je za njenim hrbtom pripeljal po drugem tiru stroj, ki je ženo podrl na tla. ^Težko poškodovano ženo so prepeljali v ljubljansko deželno bolnico. Pazite na otroke! Elizabeta Princ, triletna hčerka železniškega čuvaja na Kresnicah je zaspala na štedilniku. V spanju je omahnila in se nevarno opekla na rokah in obrazu. Razpuščena bosanska društva. Vlada je proglasila nad Bosno in Hercegovino izjemno stanje in tem povodom razpustila več društev med njimi vsa telovadna, pevska, glasbena in strokovna društva soc. demokratov. To naj služi v pouk in svarilo vsem tistim, ki še vedno mislijo, socijalna demokracija jih dovede skozi vse ognje v raj svobodnega življenja. To pa ni tako in bosansko-hercegovski sodrugi sedaj vedo ali pa ne, kje naj v potrebi iščejo zavetja in pravovarstva, če je njih organizacija, v katero so leta in leta nosili težko prislužene novce, oblastveno razpuščena. In taki organizaciji naj še kdo zaupa? Proč z njo — povsod! Začasno se je ustavilo poleg drugih tudi delovanje vseh društvenih organizacij uslužbencev bosensko-hercegovskih deželnih železnic z vsemi krajnimi društvi. Prvi maj v Idriji. Sociji so priredili na predvečer nekaj razsvetljave in neko igrico. Drugi dan je bil klavern obhod z godbo, kateremu je sledilo še klavernejše zborovanje. Kot slavnostni govornik je nastopil, kakor vsako leto — zopet znani konzumar Anton Kristan. Pričel je svoj govor proti vojaščini. Navzoči vladni organ mu je pa napravil uslugo, da je shod razpustil. Kristan namreč dobro ve, da so sodrugi njegovih fraz že do grla siti in ga ne marajo več poslušati. Za stranko pa je razpust shoda vendarle blamaža in zato se sedaj nekateri tolažijo s tem, češ vladni organ je imel radi resnega splošnega položaja posebne instrukcije. No, proti rdečim govornikom oziroma frazarjem ni treba posebnih instrukcij, zadoščalo bi, ako bi se paragrafi v obče primerno uporabljali proti njihovim hujskarijam zoper postave in državo. Nedavno je bil Etbin Kristan v Idriji, da sodruge pouči, kako se v Ameriki lahko dolarji zaslužijo, pa tudi on je imel le malo poslušalcev, dasiravno je on tam redka prikazen. Zdi se, da so se sodrugi svojih slovenskih generalov že docela naveličali. Posledica nezgode. Matevž Langenfus, vpo-kojeni železniški kurjač na Glincah je pred 11. leti na neki vožnji ponesrečil in od takrat se mu je v presledkih omračil um. Dne 30. aprila je prišel nekoliko dobre volje domu. Brez vzroka je zagrabil dolg in oster kuhinjski nož ter hotel z njim ženo zabosti. Na ponovno ženino prošnjo je izpustil nož, katerega je ona zagrabila in vrgla iz kuhinje v sobo, katera vrata je zaklenila in začela klicati na pomoč. V tem trenutku je Langenfus pograbil star čevelj in z njega peto ženo toliko časa tolkel po glavi, da jo je težko poškodoval. Moža, — očeta šesterih otrok — ki je udan nesrečnemu žganjepitju, so izročili namesto v blaznico, deželni sodniji. Nezgoda na dolenjski železnici. Dne 30. aprila se je peljal Fran Vrečar in Sela pri Ljubljani po dolenjski cesti z vozom, v katerega sta bila vprežena dva vola. Na prelazu v km 97/s ga je dohitel vlak in se s tako silo zaletel v voz, da ga je zdrobil. K sreči se vozniku in živini ni ničesar zgodilo. Kaj je dandanes vse mogoče? Ravnatelj neke velike papirnice v Nemčiji je hotel dognati, v katerem času je mogoče spremeniti drevo v časopis. Ob pol 8. uri zjutraj so podrli v bližnjem gozdu tri velika drevesa, jih takoj oklestili, razlubili in spravili v tovarno za papir. Točno čez dve uri je bila prva bala papirja gotova. Pripravljen avtomobil jo je v urnem diru zapeljal v štiri kilometre oddaljeno tiskarno nekega dnevnika in ob enajstih dopoldan se je že časopis iz istega papirja po ulicah prodajal. Treba je tedaj komaj le tri in pol ure, da je ljudstvo čitalo novice iz snovi od dreves, na katerih so zjutraj še tički prepevali. Kurji tat. Dne 6. in 7. maja se je vršila v Rudolfovem sodnijska razprava zoper strojevodjo državne železnice, Venuel Gregra, kateri je v okolici Novegamesta po noči „ko se najbolj fletno spi“ po venceljsko kupoval kurje pečenke za svoj razvajeni želodček in bil nekaj dni pred velikonočnimi prazniki zasačen. Da možak — hud Nemec in veren sodrug — preštudira paragrafe o takih nedovoljenih kupčijah mu je sodišče dovolilo štirinajstdnevno prosto stanovanje in prosto prehrano z ričetom. Na dan obravnave je malo manjkalo, da se ni na progi iz Rudolfovega promet ustavil, ker je imelo vse osobje te postaje pozive k sodišču. Greger je imel ob času zasačbe nakradene kokoši v Žaklju zavezane pod posteljo na kateri je sladko spal. Smelo bi se ga tudi potipati zaradi mučenja živali. Soc. demokraški učeniki uče, vsak naj ravna po svoji pameti in vesti, tako je vselej prav, ampak kaj vraga, če pa drugim ni vse prav. 9 T Peregrin Wewar, Bistarac, Jože Süss, Dunaj, Ivan Pitterling, Hütteldorf, Jože Wimmer, Steindorf, Ivan Kulbinger, Saalfelden, Jože Gutersohn, Feldkirch, Ivan Moser, Solnograd, Rudolf Nitsch, Troppau, Jože Tressl, Tirschnitz, Jožefa Eberl, Gradec, Ana Seifert, Toblach, Katarina Mayrhofer, M. Schönberg. Naj v miru počivajo! Vsak član prispeva prihodnjič v posmrtni sklad 60 vinarjev. H, SUTTNER LJUBLJANA Glavni trg št. 25 Sv. Petra cesta 8 priporoča svojo največjo zalogo Čnirnrcbih Hf priznano najboljših Ul z znamko „IK0‘ Najzmernejše cene. „ZENITH“. Postrežba točna. Pozor pri nakupu! Kdor hoče imeti res trpežno, zanesljivo in ceno uro, dalje fino izdelane verižice, prstane, uhane, splošno vse v to stroko spadajoče predmete, naj ne prezre tvrdke Ivan Ravnihar, urar Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 44. Postrežba točna in solidna. Sprejemajo se tudi razna popravila. Anton Rojina, Ljubljana Kolodvorska ulica Pohištveno in stavbno mizarstvo. JULIJA ŠTOR Ljubljana, Prešernova ul. 5 velika zaloga ,F. L. POPPER ČEVLJEV' najboljše kakovosti za gospode, ženske in otroke po izredno ugodnih cenah. — Čevlji za turiste — higienični čevlji za otroke — Lawn-tenis čevlji- Adalbert Kassig Ljubljana, Židovska ulica. Zavod za uniformo, krznar in izdelovatelj čepic priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih uniformskih predmetov za železničarje, kakor: čepice, gumbe, rosete, žnore, piščalže i. t. d. Čepice zimske In letne za strojevodje, kurjače — itd. v raznih oblikah po najnižji ceni. — _________Postrežba točna._J Velika in moderna zaloga oblek za gospode-dečke in deklice A. KTTNC, Dvorni trg2 židovsklunce Naročila po meri točno in priznano dobro- Velika zaloga modernih slamnikov. K lobuke, cilindre in čepice v najnov. fasonah in v veliki izberi priporoča Ivan Soklič, Ljubljana, Pod trančo št. 1. Pristni Panama-slamniki od 9 K do 50 K. Priporočamo domačo trgovino z oblekami niflček&Ko. v Ljubljani, Franca Josipa c. 3. Založniki c. kr. priv. južne železnice. Solidna postrežba! Najnižje cene!