Šf. 144.
V Gorici, dne 12. decembra 1901.
Tečaj XXXI.
Izhaja trikrat na teden v šestih IzdanJIh, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, jutranje tedanje opoldne, veeerno izdanje pa ob 3. turi popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom" ob novem letu vred po pošti pre-jemana  ali v  Gorioi   na dom poSiljana:
Vse leto.......13 K 20 b, ali gld, 6-60
pol leta......J ".   6 VdO^rsff •i^pmAM'-.•*¦
četrt leta.......3 , 40 »   , ¦ ,    1-70
Posamične številke stanejo 10 vin.
Naročnino sprejema upravniitvo j Gosposki ulici
štv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. Gabršček vsak
dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od
9. do 12. ure. Na naročilu brez doposlane naročnine
40 ne oziramo-           ,   ^___     ^
„PKI MOREČ" izhaja neodvisnčTod »Socet vsak petek in stani vs* leto 3 K. 20 h ali gld. 1-60.
«Soča» in «Primorec» se prodajata v Gorici v to-
bakarni Schwarz - Šolski ulici in Jsllersitz v
Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič oa
—trgndella Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
Večerno izdanje.)
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici gt 7 v Gorioi v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravništvo <e nahaja v Gosposki ulici St.ll.
l>opt8i naj se pošiljajo lo uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne <padajo • v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le ipravništvu.
Oglasi In poslanic*
<e računijo po petit-vrstah, če tiskano l-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — V^čje črke po prostoru.
Naročnino Id oglase je plačali lo«:o tioricn.
„(ior!ška TIskarn«'- A. OuhrSČeu tiska iti zalaga mm «Soče» in .Primorca« še „Slov«iisko knjižnico«, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «Slov. knjižnici« se računijo po 20 kr. petit-vrstica.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog in narod!
<Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Dr. Šusteršič - Klavžar.
Dan prvega maja letos je bil za slovensko klerikalno politiko kritičen dan prve vrste. Kajti na ta dan je bil general slovenskih klerikalcev, dr. Ivan Šusteršič, v državnem zboru obsojen, da irna od žlindre zamazane roke. Zbornici se je bilo odkrilo vse tisto nečedno spletkarenje dr. Šusteršiča z njegovo »Gospodarsko zvezo* proti kranjski kmetijski družbi, in zbornica ni mogla drugače nego varovati svoj, deeorum ter obsoditi »sv. Duha*, poosobljenega v jezuitski postavi dr. Johanna. Djleč po široširnt Avstriji je donela ta obsodba, in razni listi so pisali politiške osmrtnice dr. Žlindri.
Vsak drug nekterikaien poslanec na mestu Šusteršičevem bi bil odstopil, ali on ne. Njegovi poslušni agitatorji po kranjskih farovžih so mu kovali zaupnice v imenu njegovih nevednih volilcev ter ga pridušali, da mora ostati še naprej državni poslance. Tiste izjave in zaupnice so služile javnosti za slepilo, Šusteršič pa se je za nje malo brigal. On, kot znan trmoglavec, si je bil vbpel v glavo, da ne odstopi, ker je vendar tako lepo, sprehajati se po cesarskem Dunaju in imeti na vi ici celo vrsto več in manj žegnanih poslancev. Mož je ostal in si mislil, da že preboli kauo tisti moralni udarec, kateri mu je bil zadan v cvetočem maju. Igral je vlogo statista v poslanski zbornici, v svojem klubu pa dominiral in spletkaril proti tem preklicanim slovenskim liberalcem, kateri so razlagali v domovini jasno in brez ovinkov, kifj pomeni za naš narod in za klerikalce posebej žlindra s prvega maja na Dunaju. Vest si je kmalu potolažil. Pogledal je malce okoli sebe ter se namuznil patru Vencajzu, ki slovi radi svojega predobro znanega vinogradniškega društva, rimskemu doktorju Žitniku, ki drži dosti na Častne besede, in zagledal je med svojimi priveSenci tudi v solnčni Gorici ogorelo lice semeniškega profesorja dr. Gregorčiča, kateri ima na vesti poleg drugega skrajno grdo in vsakega poštenega moža nevredno gonjo proti svojemu nasprotniku, kateri mu je" priboril v našem javnem življenju vse one časti, na katere je bil toliko ponosen. S prerešetavanjem je bil Šusteršič zadovoljen in mislil si je: Naj pišejo tisti prekleti liberalci,   kar  hočejo,   ja2
pa se le dobro počutim »unter uns Madeln*. V zbornici pa si navzlic temu ni upal nastopiti. Pehal je v osredje Povzeta, celo Pogačnika, katerega je inspiriral, kakor včasih njega inspirira sv. Duh! Sedaj pa so se ga lotile zopet muhe in Sel je — kompromitirat slovensko vseučiliško vprašanje 1
Ta politični mrtvec, ta velika nesreča za slovenski narod, je zopet govoril, in javnost se je začela z nova baviti s tem ne-preoblcčenim jezuitom, ki dobiva kar od kraja lekcijo za lekcijo od vseh stranij. Najlepšo so mu dali slovenski visokošolci, ki so mu izrekli svoje zaničevanje.
Ali mož le ostaja ter si z zasmehom celemu svetu mane svoje ožlindrane roke. Klerikalna stranka ga drži po koncu, to je lista slranka, ki si ne tolmači pojmov: čast, poštenje itd. tako natančno, kakor nekle-rikalne stranke. Saj je v naši deželi spravila v deželni zbor celo znanega defravdanta E. Klavžarja, ki se tudi ne gane s svojega me ia, akoprav lete nanj še tako opravičene pušico, pred katerimi bi vsaki drugi Človek, ako ima le še trohico poštenja v sebi, zbežal ter se skril.
Ne moremo sicer na sploh primerjati Klavžarja z dr. Šuateršičem, ali mutatis mu« tandis bi se pa le kaj dobilo, kar bi morda zjednačilo tega malega in onega velikega jezuita. Prefrigana sta oba, ali Klavžar je bolj prefrigan od Šusteršiča. Dr. šusteršič si je bil dovolil le eno »manipulacijo* z »Gosp. zvezo* proti kmetijski družbi, in že ga je zadela kruta usoda v javnosti — naš Klavžar pa je peharil ljudi ter si dovoljeval prav grde in nepoštene manipulacije, ali nič se mu n« zgodilo do poslednjega časa, klerikalna stranka pa je celo dvignila tega defravdanta do časti deželnega poslanca. Mož je priznan spletkar in ruvač, ki s svojo po-rabnostjo in prefriganostjo krije svojo kosmato vest, ter se ga radi tega poslužujejo klerikalni Slovenci in so se ga posluževali tudi Lahi, zlasti Pajer, kateremu pride prav morda celo kot poslanec?!?
Ubogega Šusteršiča so obsodili v državnem zboru že radi žlindre ter ga vpisali v register politiških mrtvecev, — kaj pa se zgodi s Klavžarjem ? Sedaj pretresajo v naši javnosti vprašanje, ali bo overovljena izvolitev Klavžarja? Nekateri Slovenci menijo, da bo overovljena, ker Lahi ne bodo
imeli nič proti temu, češ, Klavžar je Slovenec, kaj nam torej on mari? In čim večjega lumpa pošljejo Slovenci v deželni zbor, Um slabše za nje, tim bolje pa za Lahe. To zveni čudno in naravnost neverjetno se nam zdi, pa bi obveljal tak razlog, ki bi nikakor ne bil časten, in Lahi bi se pokazali v jako Čudni luči!! Sleparji in defravdanti ne tiCejo v pošteno družbo, kamo-li v deželni zbor f Kje bi bili najprimitivnejši pojmi o časti, in kje bi bil deeorum zbornice?! —
Odprto je torej vprašanje: Kaj doživi defravdant Klavžar, ako se predrzne stopiti v zbornico? Ali ga ta zbornica potrdi ali pa mu pokaže že takoj na počdku — pa dra-stičneje nego 1. dan maja dr. ŠusteršiCu! — vrata, katera  vodijo iz zbornice?!   —
Stali bomo torej, ko se otvori deželni zbor, pred važnim velepomembnim trcnolkom, kateri nam pokaže moralnovrednost naše deželne zbornice. Kajti ako potrdi Klavžarja, potem se zgodi čin, da pride ponzijo-nirani deželni asistentek, ki je poneverjal in sleparil v deželni hiši, vanjo kot poslanec in celo kot odborniki! Kaj takega pa je menda vendar nemogoče celo v deželi neverjetnostij! Proti takim nakanam klerikalizma se mora vpreti vsak pošten človek, in v toliko večji meri zbornica, ki je javno pozorišče narodnih zastopnikov cele dežele! Deeorum te piše na dnevni red kot prvo toCko: Klavžarjev ,1. dan maja*, na katero mora slediti Pajer-jevo konstatiranje: 6 accettata!
DOPISI.
Iz cerkljanskih hribov, začetkom decembra. — Slabo se nam je obnesla volitev volilnih mož za deželnozborske volitve, ker je še dosti takih mož, ki so od zunaj možje, znotraj pa babe. Pa ko bi bile naredile vse občine tako, kakor Ravne, pa bi bila zmaga velika. V Ravnih je bilo 9 volilcev, pa samo eden je klerikalne stranke. Seveda g. nune tudi. Dobro pa smo bili plačani poslednjo nedeljo pri krščanskem nauku tisti, ki smo volili na napredno stran. Nune je imel nauk o ptujem grehu, ter je pravil, kako grešijo ljudje ter so deležni tujega greha. Gredo možje na volišče pa volijo brezverske in nesposobne  može. Berete in naročujete brez-
verske časnike, pa še celo v večjem številu jih naročujete, da jih znašate po hišah, in da udrihate po duhovnih. — Kako držite uha po koncu, kadar Vam kdo bere iz krivih Časnikov  zoper  vero!  V  cerkvi  pa  spite,
kadar se oznanuje božja beseda.-------
Ali kaj hočemo? Dandanašnji nune! obrekujejo v cerkvi, kakor v časnikih. Je rekel gospod, da znašamo brezverske časnike po hišah. Poglejmo, kaj pa nunci delajo? Na sv. Uršule dan so šli gospodje v Jageršče na kosilo. V neki krčmi pri Želinu pa so pustili na mizi »Gorico*, vulgo *Norico*, Neki deževni dan je prišlo 8 delavcev v tisto krčmo in so brali tisto »Gorico", ki je oponašala neko osebo, ki nekaj težko govori. Pa so se vpraševali, ali imajo nunci ta-le časnik za katoliški, ko tako ljudi oponaSa?! — Pravi g, kurat v Ravnih, da ljudje spijo, kadar se beseda božja razlaga, Kako pa bomo tistikral spali, ker, je nihče ne razlaga, ker se vedno le zabavlja in obrekujo, in kadar ne ve drugega nič povedati, pa začne: Sem že večkrat rekel, da . popravo staro cerkve ne naredim nobene^ * koraka. Ali ga pa zdaj poglejte, kako je na dan volitve pospešil svoje korake, Seveda debela glava in velik trebuh, tudi korak težaki Ko je stopal skozi Čelo in čez Dolgobrdo, se je svet po-tresal, ker je bila zmrzla zemlja. Dol v Čelu so bili 3 možje, ki so poslušali, kaj da bo, ker se tako potresa; pa kar naenkrat zagledajo črno suknjo s težkim korakom. Možje so se zasmejali in so rekli: No, zdaj je pa že strah pri kraju. Kadar pride do ceste k nekemu kozolcu, se vstavi in popravi nekaj okoli sebe, potem pa pravi: Bog nam daj zmago! Potlej bomo že še Živeli i — Uha so povsodi za poslušanje.
Otalež, dne" 6. dec. 10i.l. — Spoštovani gospod urednik! Vam naznanjam nekatere novice iz naše vasi.
Strašno je slišati, kako se naš nune jezi na može, ki so volili za narodno-napredno stranko. Prigodilo se je, da je dobil neki naprednjak otroka. Ker ga je nesel na krst, tudi naprednjak, je zakričal vikar Vester nad možem, ki je držal otroka pri krstu:
Nosite ga Gabrščeku, ki ste na narodno stranko volili, da ga bode krstil. Mož je bil ves preplašen; zatorej si ni upal nobene besede izgovoriti, ker se ga je bal.
Quo vadis?
Roman.
Poljski spisal Henrik Sienkiewicz. — Poslovenil Podravski.
(Dalje.)
Hotel bi pozdraviti tvojo soprogo še enkrat z besedami, s katerimi sem jo nekdaj pozdravil v Aulovi hiši: ^Videl sem mnogo in premnogo sveta, toda tebi enake ne poznam.«
Ako je torej duša nekaj več, nego si domišljuje Pirron, pa prileti moja duša k vam na poti za morje ter se vsede na pragu vaše hiše v podobi metulja, ali kakor Egipčani verjamejo — v pogobi skobca. Drugače ne morem priti.
A dotlej se vam naj Sicilija spremeni v hespe-ridski vrt, naj vam poljske, gozdne in vodne boginje nasujejo na pot cvetja in po vseh kdtih nad stebričjem vaše hiše naj se zagnezdijo beli golobje!«
XXXI.
Petronij se ni motil. Dva dni pozneje mu je poslal mladi Nerva, ki mu je bil zmerom prijateljski udan, v Kumae svojega oproščenea s poročilom o vsem, kaj se je godilo na cesarjevem dvoru.
Petronijeva smrt je bila že odločena. Drugega dne* proti večeru bi imel biti poslan k njemu centurij s poveljem, naj ostane v Kumae in ondi pričakuje daljših povelj. Drugi poslanec, odpravljen nekoliko d ni j pozneje, mu je imel prinesti obsodbo na smrt.
Petronij je sprejel oproščenčeve besede povsem mirno ter dejal naposled:
»Donesi svojemu gospodarju jedno mojih vaz, katere ti dajo pred odhodom. Reci mu v mojem imenu, da ga zahvaljujem iz vse duše, ker na ta način mi bo mogoče prehiteti svojo obsodbo.«
in nakrat se je jel smejati, kakor Človek, kateremu je šinila v glavo krasna misel, ter se veseli, da jo hoče v kratkem izvršiti.
In še tega večera so se razškropili njegovi sužnji, da povabijo vse v Kumae prebivajoče augustijanee in augustijanke na gostijo v zalo vilo .arbitra ele^antiae*.
On sam pa je ves popol idan pisal v svoji knjižnici, na to se je skopal in potem zapovedal svojim sužnjieam, naj ga ogrnejo z najzalšo obleko, in naposled je zal in krasen, podoben bogovom, odšel v triklinum, da s svojim veščim očesom pregleda vse priprave, in potem pokukal tudi na vrt, kjer so dečki in mlade Grkinje pletli vence iz najzalših cvetic za ta večer.
Na njegovem licu ni bilo razbrati ni najmanjšega nemira. Družina je poznala samo po tem, da bo ta gostija nekaj nenavadnega, ker je zapovedal, da se naj dajo nenavadne nagrade onim, s katerimi je bil zadovoljen, kakor tudi zelo lahke kazni onim, ki ga niso uzadovoljili s svojim delom ali so si že kedaj poprej zaslužili kakšno kazen. Ukazal je, dati pevcem in igralcem na citre naprej obilno plačilo, naposled pa se je vsedel na vrtu pod bukev, skozi katere listje so prodirali solnčni žarki, razprostirajoči se v svetlih pasovih po zemlji, ter pozval k sebi Euniko.
Ona je prišla, oblečena v belo opravo, z mirtovo vejico v laseh, zala kakor Karita. Posadil jo je poleg sobe, se lahno dotaknil njenih senc ter jo jel ogledovati
s tako ljubeznijo, s kakoršno veščak ogleduje kak bo-žanstveni kip, ki je ravnokar prišel izpod mojstrovega dlestva.
»EunikaU reče ji, »ali veš, da že davno več nisi sužnja ?«
Ona ga pogleda s svojimi mirnimi, kakor nebo modrimi očmi ter pokima z glavo.
»Sem, gospod, že zmerom,« odgovori.
»Ali nemara ne veš,« nadaljuje Petronij, »da ta vila in ti sužnji, ki ondi spletajo vence, in vse, kar je v njej, tudi polje in čredo, vse je od današnjega dne* tvoje ?«
Na te besede Eunika odstopi nakrat od njega ter od presenečenja pomežikuje z očmi. Cez nekaj časa ji prebledi lice kakor platno —. on pa se ji je tiho smehljal ter naposled rokei samo jedno besedico:
»Da!«
Nekaj časa sta molčala in samo lahek vetrič jo zibal listje na drevesu.
Petronij si je zares mogel domišljevati, da ima pred seboj kip, izklesan iz belega mramora.
»Eunika!« spregovori, »hočem imeti prijetno smrt.«
A deklica, pogledavši ga s smehlajočimi očmi, zašepeta:
»Poslušam te, gospodar.«                                     .
Na večer so gostje, ki so pogostoma bih pri Pe-troniju na gostijah ter videli, da so v primeri Ž njimi cesarjeve gostije bile dolgočasne in barbarske, dohajali kar v četah, toda nihče si ni domislil, da bi to imel biti poslednji   ,symposion'.
Draga je, da je g. Vester zapodil agi- j tirat cerkvenika po hribih. Dal mu je svojo zakrivljeno palico in mu je naložil, da je govoril, da če narodna stranka zmaga, ne bode I več duhovnikov,  da bi poročevali; bode le I tako, da  se bodo le za par let poročevali možje,  in da ne bode  nobene vere več na I svetu. Potem jo je pa popihal Cez grič cerk- j venik. In to je tretja novica.  Prednji večer, I kakor je bila volitev, je g. Vester vse volilne može skupaj  sklical v gostilno k Jerebu v I Olaležab, in jim je dal piti, kar so ga mogli I spiti vina. In jim je pravil, kako bodo volili I Gregorčiča.....                                                   j
Volilni mož g. Respet pa ni hotel hitro I iti gor; je pa zagnal hitro enega fanta ponj, j da mora hitro iti gor. Respet pa ni hotel iti; j je rekel, da ne gre in je ležal na peči. Ko I pride fant nazaj, je povedal, da noče iti; ali i je bil hud g. Vester, je hitro zagnal pa eno | deklico Jerebovo, da naj gre ponj in ji je m- I povedal, da če ne pride gor, da se mu bode I tako zameril, da ga ne bode nikdar lahko videl.                                                               I
In tisti dan,  ko je  bila volitev,  pa ni hotel iti volit g. Respet v Olaležu; se je sel zapreti v eno sobo, in potem ko ni hotel iti, I so šli trije agenti ponj, dva Cerkljana in g. Vester, ter so ga spodili iz zaprle sobe, da I je moral iti volit. —
V Orknem je tudi strašno udrihal g. Vester in agitiral, da je bilo kaj posebnega. Kaj nima nobenega bolj potrebnega dela? Naj si malce spraša svojo vesti
Ponikve, 7. dec. 1901. (Klerikalna brezbožnost in divjaštvo. — Par besed v odgovor dopisniku s Po-nikev(?)v »Prim. Listu* z dne 5. dec. t. 1.) — Na komando našega »slavnega* g. nunca se je zvršil tukaj na Ponikvah škandal. Ito ga l Dne 5. t. m. to je na dan zmage Črne teme v Tolminskem okraju so štiri naši klerikalci na čast Gaheju dve uri pritrkovali na naše zvonove, da je bilo veselje. (Kdo je plačal zvonove ?) 1) je bil naš prevzetni raežnar oziroma orgljar; pa tako da se Bogu smili 1 »Kofe* in žganje so pa zraven pili: Mežnar, njegov polubral in nekdo drugi, kateri ni vreden imena. Nune pa je bil »ginjen* kar dva dni. — Veščaki pravijo, da mežnar še pedala ne pozna, in kot cerkvenik nima nobenega jamstva za cerkveno premoženje, pa vender hodi ta napuhnjeni prevzetnež po naši vasi, kakor da bi bil pojedel vso modrost celega sveta. Drugi klerikalni brezbožnež j je bil mežnarjev polubrat, kateri je še pred po- I luletom proklinjal našega nunca ter mu med drugim psovkami metal pod nos »črni far*. Ljudje po celi občini so bili do skrajnosti razburjeni; tolažili so se le s tem, da -vsi ti nunčevi skledolizniki niso vredni toliko, da I bi umazano peto obrisat ob nje. Kdo je kriv, da vera peša ? Gosp. nune, le tako naprej! Pride ura, ko boste tudi Vi dal račun od Vašega hudobnega življenja! Naši občani pravijo: Nesrečne Ponikve, o, da je mogel priti ravno Kodromac v našo mirno občino I Jaz pa pravim : Kuge, lakote, vojske in Kodromaca reši nas, o Gospod!
»Gosp.*   klerikalni   dopisnik v   »Prim. Listu* citira lepo po vrsti  neki dopis s Po-nikev v .Soči* ter gladi   in lika tistega debelega Aplenčerja ali kakor ga on imenuje »Uplenčer*.  Pozabil je  pa povedati,  da  v istem dopisu stoji tudi, da je Št. Vidškogorski »apotekar*   »plačal  svojim  podrepnikom 20 i litrov vina 1"   TuSi pa na vse pretege, da je na Ponikvah teklo vino in žganje kakor voda. »G." dop.: Prosim dokazov! Kar pa zadeva »Uplenčcrja*,  bodi povedano, da je on sam j potrdil, da je nekoliko na debelo otesan. »Kar I je naše »kalašče" rodovine, smo vsi nekoliko debeli.* To so doslovno njegove besede. Priporočam pa »g." dopisniku, da naj se enkrat I skrije pod mizo, drugače jaz izvlečem še mar- J sikatero iz fantovskega življenja nekoliko debelega »Uplenčerja* na dan. Toliko za danes. Če bo „g." dop. iskal, pa tudi še dobi.
Naprednjak.
Na Svinah, — Dne 5. t. m., to je na dan volitev kmetskih občin, smo imeli jako čuden, strašen večer. Bril je ostri sever, da »e niti živa duša ni upala prikazati iz tople sobe.
Culo se ni niti človeškega, niti živalskega glasu, vse je šlo k svojemu počitku. A kar naenkrat se začuje v nočni tmini, kakih 5 minut nad Sužidom, na tako zvani »Veliki grivi* strešno rjovenje in tulenje, katero ni bilo podobno niti živalskemu, niti človeškemu glasu ;- podobno je bilo, kakor bi rjoveč lev ter volk plašil vse žive živali, ali kakor bi hudobec imel ondi zbrane vse svoje
podložne, da bi kalili nočni mir ter plašili I verne ovčice. Ali čujte in strmite, to so bili — klerikalni Sužidci, skrivnostno sladko gi-njeni, prav na katoliški podlagi! Vrhu vsega i rjovenja in tulenja so zabavljali proti tukaj-šnim naprednjakom ter proti prvakom nar,-napr. stranke, češ: zdaj pa poglejte, kdo je zmagal!
Po mojem mnenju bi bilo bolje, da bi se malo bolj pobrigali za svoj zvonik ter za svoje zvonove, kateri so najslabši v celem okraju; in da bi odpravili tako zvane .krošnje".
Kadar jim je pa mraz nekoliko pregnal alkohol iz glave, tedaj so eden za drugim, tresoč se od mraza, zapustili »Veliko grivo*.
Gotovo mora biti ponosna klerikalna stranka ha takenpbožnjake!
Radovedni smo, kaj poreče g. Vnga tem » odličnjakom*.                 Naprednjak i.
Is Kala. — Kakor smo že nekaj slišali, pa le tako površno, v zadevi glede ceste od Grgarja do Bat, Banjšic in do Vasi Ber-halča. Torej le do roba Kala. In potem iz Berhalča v Lokovec in do Cepovana in nazaj od Berhalča v Avče. Tako, da do Kala je le ne bode. Pa se nam čudno zdi, kako je moglo do tega priti, ker je starašinstvo že sklenilo, da bi se zgradila od Grgarja v Kal in iz Kala do Avče, in v ta namen prevda- I rilo po 10% za načrt teh cest. Ako se pa bode tako delovalo, da do Kala ne pride, tako smo prisiljeni vpreti se proti temu z vsemi močmi. Kar mislimo, to se tudi zgodi.
če je res, da se bode tako gradila ta { cesta, lahko rečemo cestnemu odboru, da ne pozna svete.  Vprašamo:  Kedo bode vozaril in kaj po tej  cesti iz Berhalča v Avče, in j tudi ne bode ta cesta nikorau v korist.
Zakaj ne bi prišla skozi Kal in iz Kala v Avče, ker bi koristila celi fcalsfci  občini in tudi gorenje mu koncu Lokovca. Tukaj imamo prav veliko reči za prodaj, naštejem le nekaj kakor  seno, krompir, repo, fižol, jabolka in tudi les in še drugo. Ker pa nimamo ceste, i irora vse to doma ostati ali pa se prav po ceni da, kar bi krnet prav lahko prodal, da bi vsaj ložje  davke plačal in ložje živel.   Tudi j iz Gorice v Kil se prav dosti blaga pripravi, | ali večinoma moramo nositi ali pa v štacuni drago plačati, ker jih preveč stane vožnja.
Torej  prosimo cestni  odbor, da bi to i cesto predrugačili, da bi prišla tudi k nam, j ker smo je zelo potrebni. Tudi pomagali bo-demo v podporo, in gotovo bode cela občina j zadovoljna.
Gabrje, začetkom decembra. — Št. 47. »Prim. Lista* vpije znani nam človek proti pohujšanju. — Tisti, o katerem govori, je bil resnično v bolnišnici v Trstu, radi bolezni na očeh. Njegov rajnki oče je bil velik pri- , jatelj g. nuucev, in je bil tudi mnogo let bolan na očeh. — Čudno, velik prijatelj nuncev in vseedno bolan!                              j
Dopisnik laže, da je učil oni svoje sine vpiti »Živio Turna" itd.; naj mu dokaže, kar trdi, drugače ostane lažnjivec! In če bi bil j res učil oni s veje sine tako, kaj bi to njega, dopisnika, brigalo ? !                                       j
Žaltbog, da so nekateri ljudje nesrečni ! in da jih bolezen tlači. Kedo je pa kriv, da I je n.  pr. g. kurat Brati na prišel  v tako j nesrečo, da je ob edno roko in ob edno oko. Ali je bil tudi on liberalec, brezverec ? Kedo je kriv, da je sorodstvo g. Marka Valesa, kurata v Branici, tako  bolno na  očeh ? — Zdaj poglejmo naše klerikalno bando.  Zakaj trpi  neki prvi  nasprotnik  »Soče*  in »Primorca.* na neozdravljivi bolezni ? !
Nekdo je vedno pri maši v zvoniku in tega nune ne vidi, da še druge pohujšuje in med službo božjo prešteva karte od »cvika* in zavživa tobak (dober tek!). No, poglejte jih klerikalčke ali takozvane »farške metle", to so vam vzgledi i Ali g. nune se ne ozira na to, samo da se drži njegovega fraka. Prvi večer, ko je prišel v našo občino, je obljubil, da se ne bo vtikal v politiko. Ubogi siromaki, kaj hočemo; saj je tudi jež obljubil Iesici zvestobo; tako se je pri nas tudi uresničila ta pravljica. Dokler je bil v Mir-niku, se je lizal, sedaj se pa Gabereem za hrbtom oblizuje. Za danes zadosti, g. kurat, pa kar nič še ne jezite, ko bodete to prečita!, in ko bodete na prižnici pridigal, kar ste čital, ne preveč tolči z nogo, da se priž-! niča ne vdere in se ne uresničijo besede sv. pisma: »Sedaj me vidite in kmalu me ne I bote več videli*.                Na svidenje.
Šmarje, 10. dec. — Podpisani  izjav-| ljaro, da sem volil in delal vse le iz prepričanja in ne iz strahu pred kom, kakor piše ' dopisnik v zadnjem »Prismojencu*, skrit pod
črkami A. G., da sem dolžan »Gor. ljud. pos.", kar pa ni res.
Omenjeni dopisnik je torej ostudni obrekovalec in nesramni lažnik ter v obrekovanju in laži cel naslednik znanega šraarn-skega mešetarja, v laži ga pa še daleč prekosi.                            Filip Stubelj 1. r.
Is Črnič, 9. dec. S pomočjo batujskega župnika se je posrečilo našima duhovnikoma, našim ključarjem, mežnarjem in podrepnikom rešiti sveto vero v našem županstvo! Koliko plačilo čaka za to »zavedne* ali bolje zavedene volilce z Ravnij in Črnič! Le izvolitvi poslancev Berbuča in Grča se imamo zahvaliti, da še stoje po koncu naše cerkve v Črničab, Batojah, Selu in na Ravnem. »Brezverca* Lokar in Zega bi jih že gotovoTiodrla. Res podto je? kaka se more ubogega kmeta tako oslepariti za njegovo volilno pravico, to jedino pravico, katero še ima. No, na katoliški podlagi je tudi to dovoljeno.
Kmetski zastopniki so poslanci farbar Berbuč, vitez Gredolčič, župnik Grča in znani Klavžarček. Ravenski in Črniški posestniki, pomislite in gotovo pripoznate, da 18. novembra niste bili zavedni katoliški volilci ampak zavedeni, zapeljani farovški volilci!
Pošteno so vas vodili gospodi nunci in njih lovski psi. Uboga naša podžupana Lojka, kam sta zašla ? Kdo bi boljše zagovarjal vaše kmetske potrebe? Lokar in Zega ali Berbuč in Grča ? Berbuč je našemu naprednemu gospodu županu ob neki priliki zagnal v obraz besede: »Jaz razdejam vaše županstvo". Lepa podžupana in lep občinski starešina »VipavCkV ki se v potu svojega obraza pehajo za izvolitev takega poslanca, kateri jim hoče razde-jati županstvo. Res lepo so vas nafarbali gospodje nunci, da je vera v nevarnosti, da ste jim zato pomagali zapeljati še vse naše dobre Ravence in ostale posestnike iz Črnič, izjemši dveh. Poglejte, kaj dela "vaša klerikalna stranka, t. j. vaši poslanci, za katere ste se vi pehali, z vašim županom, katerega kandidira veleposestniško društvo v deželni zbor. Še njega hočejo voditi za nos ravno tako, kakor so vas in druge naše posestnike iz drugega in prvega razreda. Mi ničarji bi se gotovo ne pustili tako farbati. Berite vaš evangelij »Gorico", berite v oglasu veleposestnikom, kjer bodete brali črno na belem, ako bode izvoljen za deželnega poslane* vitez dr. Tonkli v trgih, bodo naši volilci volili gospoda župana Leopolda Bplko. To je far-barija. Oslepariti in pridobiti hočejo gospoda Bolko v svoje klerikalne namene. Ali ne vja-mejo ga, ker ima glavo in razum na pravem mestu, ker ni tako zaslepljen od farovških kosti kakor njegova podžupana in starešina Vipavčk. Gospod župan je napreden in se ne pusti »futrati* z lažmi in kostmi iz farovža. On noče biti za peto klerikalno kolo v deželnem zboru in se klerikalcem lepo zahvaljuje za njih dobrote. Torej še-le petem bi njega volili, ako bode izvoljen ostareli in onemogli vitez Tonkli v trgih. Nam Črničkovcem in tudi sploh Vipavcem je več naš napredni župan Bolko, kakor pa sto obrabljenih Tonklijev, s katerimi se hočejo Gredolčič, Grča, Berbuč in Klavžar le igrati in jih vodili za nos. Ali ste razumeli, gospod Tone!
Prepričani smo, da prodre naš gospod župan v veleposestvu brez milosti naših fa-rovžev, ker on noče biti skledoliznik v družbi Lojkačev in Ktavžarjev ampak prost napreden ¦poslanec, kateri se bode odločno in neodvisno boril v deželnem zboru za naše kmetske potrebe in za potrebe našega ajdovskega okraja. Upamo, da nam gospod župan zbriše ta madež z naše občine, katerega so nant naredili naši duhovniki s tem, da so zalovili Lojkače in Vipavčka na lov po Ravneh in črničah, da so poloviK vse Ravence in Črnič-kovce in zmagali pri prvotnih volitvah v deželni zbor in pripomogli največim nasprotni-i kom našega županstva in našega gospoda [ župana do zmage.                           Kmet.
Domače in razne novice.
Gg. naročnikom in somišljenikom.
r- Leto se bliža h koncu. Povedali smo že I večkrat, da le točni plačniki naročnine so I naši podpiratelji in vzdrževatelji. Radi tega i prosimo vse one gg. naročnike, ki nam kaj I dolgujejo, da blagovolijo to poravnati do I konca leta, in ako le mogoče, plačati na-I ročnino tudi za naprej, I          Zajedno se obračamo do vseh gg. na-
I ročnikov, ki so z naročnino v redu, da se I nas spomnijo sedaj k novemu letu ter nam j dopošljejo naročnino za prihodnje leto. — j Redno je pri listih, da se plačuje naročnina • naprej, ker le na ta način je mogoče vstre-
zati z listom vsestransko ter skrbeti za za-dovoljivost čitateljev.
»Soča* ostane tudi za naprej prvo-boriteljica za naše narodne svetinje ter ne-vstrašna bojevnica proti vsem onim, ki tirajo naše ljudstvo pod jarem črne internacijonale, vlade in Lahov. Vse naše somišljenike pa prosimo, da širijo nas list ter nam nabavljajo novih naročnikov, ker s tem delajo za dobrobit našega naroda, ko vžigajo luč spoznanja med njim. Širenje našega lista med ljudstvom pomeni velik del našega trdega boja za napredek. In kadar se ta boj poprime ljudstva še intenzivneje nego doslej, potem odklenka med njim nadvladi vseh pijavk in robstvu, v katerem nas tišče naši narodni nasprotniki s slovenskimi brezdo-movinci vred.
Gg. naročniki in somišljeniki 1 Izvolite vpoštevati te besede in skupno pojdimo na delo za svobodo, omiko in napredek!
©g. odjemalce naše tiskarne si dovoljujemo opozoriti, da se bližajo božični prazniki in novo leto, ko marsikdo potrebuje posetnic ali drugih tiskovin. Navadno pa večina naroča zadnji hip, da je skoro nemogoče, vsem točno postreči. Prosimo torej uljudno, da vsakdo premisli, kaj bo potreboval in takoj naroči.
Vozni red železnic in parnlkov. — Kdor izmed naših naročnikov še ni prejel tega voznega reda, prosimo, naj nam to naznani, da mu ga takoj dopošljemo, oziroma nam blagovolijo tudi imenovati kraje, kamor bi ga lahko še poslali, kjer bi, razobešen na vidnem kraju, služil občinstvu.
Kot prikladno božično ali novoletno darilo priporoča »Goriška Tiskarna* A. Gabršček elegantno vezano »Vstajenje", roman v treh delih, spisal grof Lev Nik. Tolstoj, izdano v snopičih 94—10& »Slovanske knjižnice*. Gena kron 4'60, po pošti 30 vin. več. Pošilja se proti povzetju ali naprej poslanim zneskom. — Na zahtevo pošiljamo cenik naših izdaj zastonj in franko.
Pevski zbor pevskega In glasbenega drnštva v Gorici priredi dne 15. jan. 1902. ples v veliki »Dreherjevi" dvorani, Svirala bode vojaška godba 14 mož. Razpošiljala se bodo posebna vabila. — Opozarjajo se si. društva v mestu, da blagovolijo uvaževati ta dan pri prirejanju svojih plesov.
Za družbo sv. Cirila in Metoda je nabrala g. Franja Stantič 45 K 60 h v Pevmi, katere so darovali sledeči gospodje in gospe: Ivan Kumar, kurat 5 K, Anton Pinlar 5 K, Katarina Primožič 2 K, Marija Figelj 3 K, Terezija Klanišček 2 K, Jožef Figelj 1 K, Andrej Drufovka 1 K, Karol Primožič 1 K, Frau Mikulus i K, Anton Grammer 2 K, Ivan Mikulus : K, Karol Figelj 1 K, Angel Mikulus 3 K, Vincenc Komavli 1 K, Josip Čuk 1 K, Jakob Mikulus 2 K, Marija Bre-ščak 2 K, Josip Šviligoj 2 K, Anton Kodrmac 2 K, Baronovka Teuffenbach 2 K, Terezija Hlede 60 vin. Prijazni darovalci na ženito-vanju 5 K.
Blagohotnim darovalcem najprisrčnejšo zahvalo. — Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda.
Poštna vest za božične praznike. — Oddaja tovorin bo odprta od 17. do 24. iricl. od sedmih zjutraj do sedmih zvečer. Izročba tovorin od 20. do 25. incl. od osmih zjutraj do 7. zvečer.
Opozarja se nadalje stranke, da priložijo zavoju še en naslov, katerega se uporabi, ako se slučajno zgubi že nalepljeni. Da odide zavoj gotovo na dan, ko se ga odda, ga treba prinesti na pošto do 2. pop.
Smrtna kosa. — V torek so položili k večnemu počitku zemske ostanke g. Julija J u 1 i a n i j a, vpokojenega c. kr. kancelista ter posestnika v Vipavi. Pokojnik je bil zvest narodnjak ter značajen mož in kol tak na sploh priljubljen. Doživel je starost 70 let. Bodi mu lahka zemlja domača 2
Not deželni zbor. — Na slovenski strani: dr. Turna, zastopnik trgov; dr. Treo, ŠlrekeJj, Gregorčič, Klavžar, Berbuč, Grča, zastopniki kmečkih občin; Jakončič, Bolko, Klančič, zastopniki veleposestva. Med temi je 5 novih poslancev.
Na laški strani: dr. Venuti in dr. GraziadioLuzzatto, zastopnika mesta Gorica; dr. Marani in Holzer, zastopnika trgovske in obrtne zbornice; conte Valentinis in Naglos, zastopnika furlanskih trgov in mest; pl. Dot-tori in Michieli, zastopnika kmečkih občin; dr. Pajer, dr. Verzegnassi in conte Panigai, zastopniki veleposestva. Med njimi 3 novi poslanci.
VoJItev v veleposestva. — V sredo ob 10. uri je pričela volitev treh zastopnikov našega veleposestva za deželni zbor. Društvo veleposestnikov je proglasilo za kandidate gg.: Bolko Leopold, Jakončič Anton in Muha Anton. Na shodu, ki jih je proglasil, je bilo 36 veleposestnikov. — Kakošno stališče je zavzela narodno - napredna stranka, je pač znano. — Drugače klerikalci. Dr. Gregorčič je sklical shod, na katerem so bili celi trije veleposestniki poleg proglašenih kandidatov. Vendar je bil toliko predrzen, da je apeloval na veleposestnike, naj volijo kandidate, katere so sami postavili. — Veleposestniki v Brdih so zavzeli neko posebno stališče, narekovano po lokalnem patrijotizmu: hoteli so od treh dva Brica. Tako so mnogi nehote drli pod farovško komando. — Klerikalna lista je bila: Jakončič, Klančič, dr. J. Tonkli. Klerikalci so iz previdnosti sprejeli
X;
tudi gosp.  Jakončič a, ker je predsednik j društva  veleposestnikov. Kaj je počela pred leti »Sloga"   proti njemu, kaj je  pisal in govoril dr. Gregorčič, to je pač znano Cita-teljem .Soče*.
Klerikalci so napeli vse sile. Vzdignili so na noge, ali pobrali pooblastila, vse klerikalne Lahe in aristokrate; vseh prav lepo Število.       ,
- Komisija je bila-izv^na^-^o^J^ojcJ je bilo določeno od društva veleposestnikov; I tu se je večina že pokazala.  Predsedoval je g. Jakončič«  Drugi člani  so bili gg.:   Ples, Faganeli, Muha (izvoljeni), Gruntar, pl. Reya in Monari (od vlade).                                      j
Prva volitev je LU]a ta vspeh: Volilcev je došlo 135. -^Dobili pa so: Ant. Jakončič   .   .   .127 Leop. Bolko     ...     76 Dr. Tonkli   ....     65 Ant. Muha   ....     64 Antr Klančič—-* —>-- .63 Dr. Abram   ....       5 Prva dva sta bila  izvoljena.   Drugi  ni dobil noben nadpolovične večine. Za tretjega poslanca se  je morala   vršiti   nova volitev. (Ožja   volitev  bi  dosla šele potem, ako bi bila i ta brez vspeha).
Dasi je že odbila 1. popoldne, vendar se je vršila takoj nova volitev. Nikdo ni bil na to pripravljen. Mnogi naši volilci so odšli ali pa so šli na obed v zasebne hiše, da jih ni bilo najti. — Slučaj je hotel, da črki T in Z, ki sti volili zadnji, so skoro vsi klerikalci, a jih je največ. Vrhu tega so zadnji volili (ker prej zakasneli) skoro sami klerikalci, — in ti vsi so stali v dvorani, naše volilce pa je bilo treba iskati. Konec je bil ta, da je dobil g, K. 1 a n č i č 56, g. M u h a pa le 43 glasov, torej razlika 13 glasov in je bil izvoljen. Prav trije-Kraševci s 6 glasovi (pooblastilu) so došii z t hip prepozno; štiri druge smo našli ob sklepu volitve — a nekaj glasov je dobil g. KUnčič od volilcev, ki so volili prvič g. Muho. (Briški lokalni patrijotizem). Razloček je nakrat tako velik, da bi sicer dobil g. Muha lepo večino.
Tako je torej konec ta, da so izvoljeni gg. Jakončič in Bolko iz liste veleposestnikov in g. Klančič iz klerikalne liste. Do zmage pa mu ni pomoglo ki erika Is tvo, marveč lokalni patrijotizem volilcev iz Brd, od katerih bi marsikdo svečano protestoval, ako bi kdo rekel, da je klerikalec. Ali bo g. Klančič to uvaževal? Želeti bi to bilo v splošnem in njegovem interesu, s tj i on ni klerikalec ter mu doma klerikalci le zgago delajo.
Klerikalci so hoteli na vsak način spraviti do zrniige dr, Tonkli j a in tudi dr. Abram a, ker nimajo v svoji sredi — nobenega jurista, dočim ima naša stranka dva odlična odvetnika, kar je v deželnem zboru potrebno. Toda prav v tem prizadevanju je klerikalna stranka propadla.
Obžalujemo,, da ni prodrla cela lista društva veleposestnikov. S tem so veleposestniki škodili svoji organizaciji, kar v bodočnosti ne bo dvigalo njih ugleda. Ako g. Klančič^v tem oziru kaj popravi, bo blagodejno vplivalo na ves položaj slovenske desetorice v deželnem zboru, kjer klerikalizma ne potrebujemo, ker more roditi le zlo za ves naš narod ob državni meji.
»Slovenec" obsojen radi č&stlkraje. — V večernem izdanju v torek smo že povedali, da je bil .Slovenec* pred ljubljanskimi porotniki radi častikraje obsojen, in sicer šefredakter, katoliški duhovnik dr. Evgen Lampe, na 2 meseca zapora ali 1000 K globe, odgovorni urednik Rakovec pa na 10 dnij zapora ali 100 K globe.
»Slovenec*, ta nadpastir v klerikalni žurnalistiki, si je prislužil v sodni dvorani zopet enkrat naslov infamnega obrekovalca. Obrekoval je ljubljanske občinske svetovalce, župana, ljubljanskega državnega poslanca in še celo žensko telovadno društvo tako nesramno in izzivajoče, da prizadeti niso mogli drugače nego nastopiti pot tožbe. O občinskem svetu in o županu je pisal tako, kakor da sleparijo na magistratu, ljubljanskega državnega poslanca je slikal kot sovražnika cesarske hiše in veleizdajalca, o damah, ki se zbirajo v telovadnem društvu, pa je pisal tako, kakor da bi bile one vse časti vredne dame kake pocestne viačuge. Taki so pač vsi naši klerikalni listi, katere urejujejo duhovniki. Gast krasti, podtikati laž na laž, to znajo, v tem so mojstri. AH kadar primes trdo kakega takega žegnanega lopova, pa se ti izmuzne s praznimi puhlicami, da ni mislil tako itd. — »Slovenec* ni hotel nastopiti dokaza resnice, ker pač ni imel ničesar, s čemur bi dokazal resničnost svojih trditev. In tako se je zgodilo, da je bil obsojen .Slovenec* v občutljivo kazen.
.Slovenec* je vzor goriškemu »Prismo-jencu*, ki v častikraji in lopovstvu ne zaostaja prav nič za svojim voditeljem, ljubljanskim »Slovencem*. Leta .Prismojenee*, pod uredništvom duhovnikov, laže in obre-kuje, da se kar kadi, vmes pa ti slepari nevednega čitatelja, za katerega je pisan, s sveto vero, da je sramota ! Laž in sveta vera, kako se to strinja, kako mogoče za-jedno rabiti taki dve orožji ?! Ali pri klerikalcih je vse mogoče, ker se ravnajo po li-guorijanski morali in po jezuitskem receptu: Namen posvečuje sredstva.
.Slovenec*, glasilo slovenske klerikalne stranke, je dobil torej v sodnijski dvorani zopet naslov infamnega obrekovalca. S to obsodbo pa je obsojena tudi cela klerikalna stranka toliko na Kranjskem, kolikor na Go-
riškem, Pa je tudi v istini stranka obreko-valcev, kar kažejo vsi njeni listi. Kdor pa obrekuje in laže, tisti tudi krade; zato se ni čuditi, ako nahajajo v njej zavetje tudi očitni sleparji. Pač ne spadajo drugam .kakor: ali v Gradiško ali pa v stranko klerikalnih obre-kovalcev.
Grča nam piše: Slavnemu uredništvu lista .Soča* v Gorici. — Prosim, da na podlagi §. 19. tiskovnega zakona objavite sledeči popravek: Pod zaglavjem .S čepo-vanske planote* piše Soča v št. 140:
,Na klerikalnem shodu v Gepovanu je udrihal Grča po Fogarju, kako je zbogate! v družbi z Gorupom, ker odira kmeta z dacora. Grča je povedal, da je izvedel to od moža, ki ima s Fogarjem vsak teden opravila.* Popravljam, da po Fogarju nisem udrihal, niti kaj povedal, niti ga imenoval; rekel sem o Šavletu, da ima vzrok biti pri napredni stranki radi zaslužka pri dacu. — Grča.
Komentar prepuščamo g. dopisniku.
Agitacija po farovškem receptu. — .Gorica* je priobčila neko pismo, katero je pisal neki naprednjak prijatelju povodom volitev. Dasi je pismo, ako je prečitate, prav nedolžno, kriči vendar .Gorica*, da je to napredna agitacija po madjarskem receptu. Ali ta recept, ljubčki naši, ni nič proti agitaciji po farovškem receptu! Poslušajte in strmite nad tem pismom:
Blagorodni gospod Kavs!
Z veliko žalostjo sem moral slišati, da občine P luž na ni še izmodrilo sle pa r» stvo tako imenovane .napredne stranke", in da je letos zopet v k upi j ena z jude-ževimi groši, da voli jutri očitnega brezverca in največjega škodnika naSe uboge dežele: dr. Turna. — Slišal sem ob enem, da ste Vi nekak voditelj te gonje. — To me je jako presenetilo. Skoraj ne bi bil verjel. A priče imam za to gotove. Kot človek, državljan in še posebej kot edini pastir Vam svetujem, da odstopite od te družbe in vrnete denar, koji ne prinese blagoslova, — odvrnite vendar vsaj Pluženčani, lco]'sem vedn^ 1> al za poštene kristjane,
to grozno sramoto od naše frre in zapustite j družbo, po katerej Vas je že glava bolela, in ¦Vas bode še nadalje gotovo. Nemšk pregovor pravi: Enkrat je človeško, a drugič — hudičevo ! Večina Tolmincev oz. prebivalcev tolm. okraja se je zvedrila in obrnila hrbet sleparjem — naj-li bodo Pluženčani še v drugo v tej družbi? —- Izmodrite se, dokler je čas! — Če greste volit, volite vsaj onega poslanca, kojega^jLodp..imeli na programu pošteni kršč. volilci, a predvsem dr. Turno ne in ne!                                                     I
Upam; da ne bodete zavrgli mojega ne-sveta oz. prošnje, ki izhaja iz prijateljskega srca. — V tej nadi sem                                 I
Ivan Nep. Vidmar dekan. Bovec 6/XII. 1901.
Kaj pravite k temu pismu ? N6, pa po-čakajmo, kaj reče sodnija, ker je vložena tožbaprotii temu^^ vzoritemu dekanu._—„Za_ danes bi svetovali g. dekanu le to: naj malce pomisli na svojo prvo bližino; morda dobi tam kakega istinitega sleparja in škodnika drugih?!
Cirll-Metodov koledar za leto 1902. Iz tiskarne Ant. Slatnarja v Kamniku smo dobili prav lično izdelan stenski koledar v primerni velikosti, z lepo in ukusno zunanjostjo. Sličica sv, Cirila in Metoda je čedna ter nas spominja še poleg napisa k dnevnim številkam, da naj vsakdo položi mal dar domu na oltar v korist družbi sv. Cirila in Metoda. Na koledarju s« nahaja tudi kronika družbe sv. Cirila in Metoda; na zadnji strani pa so kolkove lestvice in poštne stvari. Koledar je vsega priporočila vreden in je jako lep izdelek Slatnarjeve tiskarne.
Bralno In pevsko društvo »LadUa* t Devluu bode imelo svoj letni občni zbor dne 15. decembra t, 1. ob 3. uri popoldne v društvenih prostorih. Dnevni red; 1. Nagovor predsednika; % Poročilo tajnika; 3. Poročilo blagajnika; 4. Volitev dveh pregledovalcev računov; 5, Volitev predsednika; 6. Volitev 6 odbornikov; 7. Morebitni nasveti in predlogi.
Listnic«. — Veleč. g. pošiljalcu članka »Nekaj o zadružnem gospodarenju*: Ta članek, kakor tudi ostale, spravimo v list do konca leta. Sedaj v zadnjem času smo imeli pač toliko opraviti z volitvami, da ni bilo mogoče, pečati se dosti z drugimi stvarmi, Pozdrav. —
j          Učinek prazkega domačega mazila
se pokaže posebno v tem, da se rane, po-| krite s tem inuzilom obvarujejo pred oku-| ženjem ter zabranjuje pred komplikacijami vnetja ter zdravi brez bolečin lahko in hitro. Pražko domače mazilo iz lekarne B. Frag-nerja, c. kr. dvornega zalagatelja v Pragi se vsled izvrstnega učinka uporablja povsod kot domače sredstvo ter se ga dobiva v vseh lekarnah Avstro-Ogerske.                         1
Razgled po svetu.
KSrber o političnem položaja.   —
Tekom razprave o drugem čitanju proračunskega provizorija v drž. zboru v ponedeljek je govoril ministerski predsednik dr. Kčrber o političnem položaju. Izjavil je, da so vesti o namerovanem razpuščenju poslanska zbornice neosnovane. Omenjal je, da je na novoizvoljeni zbornici opažati sledi o minolih dogodkih in da treba že v naprej računati na večkrat pojavljajoče se prlgodke, ki motijo mirno parlamentarno delovanje. Nasproti obtoževanjem od strani Čehov je izjavil ministerski predsednik, da med vlado in nemškimi strankami vlada isto razmerje, kakoršno je med vlado in drugimi večimi strankami. Vlada je vsakomur hvaležna, ki povspešuje parlamentarno delovanje, ne more pa nikakor opustiti svoje neodvisnosti, katera zagotavlja ob enem tudi parlamentu vladino nepristra-nost. Kčrber je nadaljeval, da vlada ni Čehom sovražna, temveč želi, da bi se v zbornico povrnil mir. Vlada ima neprestano pred očmi bodočnost države, ona hoče služiti tej bodočnosti in ve, da mora priti do miru, ve pa tudi, da mora priti do tega le potom treznosti in samozatajevanja, vsled čegar zahteva vlada od vseh strank nujneje nego kedaj prej — čednosti palrijotizma. Vladi se vsiljuje vprašanje, kaj je storiti, ako bo proces ozdravljenja parlamenta trajal predolgo. Kon-stitucijonalni mehanizem priporoča razpuščenje zbornice, dokler ne bo voljena zbornica z drugim mišljenjem in večjim veseljem do dela. Če bi pa prebivalstvo začelo postajati nestrpno in bi zahtevalo radikalno kuro, in ko se že oglašajo glasovi v tem smislu, in bi bila torej vlada, pa bodi tudi najresneja in najvestneja, v nujnem interesu drž. prisiljena, poseči po ustavi, pa bi bila za vse čase razbremenjena in zavarovana proti obsodbi po zgodovini; da, ob gotovih okolnostih bi jo n;orali pro-I glašati celo za rešiteljico države. Povzroči-j telju takega nasilnega čina, ubijalcu parla-I menta, bi notranji glas vedno klical mea culpa. — Mi smo že videli propad jedne ustave in bi morali preprečiti, da bi se ta dogodek ne ponovil. Vlada hoče storiti vse I mogoče, da prepreči tako katastrofo, da vspo-I stavi mir med narodi, da dvigne duševno in gmotno blagostanje ljudstva ter ugled in moč države. Govornik je poživljal poslance, naj se ozirajo na drž. potrebe ter je zaključil svoj govor z besedami: ,Ne stocjte parla-I menta krivim!*
V  državnem zboru je bilo govora tudi
0  škandaloznih dogodkih v Vrešenu v Nemčiji proti Poljakom. Govorila sta Dzieduszvcki in Daszvnski ter obsojala nemško barbarstvo. Kdrber pa je menil, da se nimamo nič uti-kati v notranje zadeve Nemčije.
Proti dvoboju. — Izšel je oklic odbora, ki je pričel akcijo proti dvoboju. Ta odbor ima* svoj sedež na Dunaju. Sestavljen je iz kakih 300 oseb najodličnejših krogov v celi državi. V okolici čitamo mej drugim:
V  seji avstrijske zbornice poslancev dne" 12. maja 1901. je njeg. ekscelenca g. minister za deželno hrambo FZM. grof Welsers-heimb v svojem oficijelnem odgovoru na interpelacije, stavljene do vojne uprave, izrekel med drugim tudi nastopne besede:
»Moj apel se obrača do vseh, da se pridružijo na poti za pobijanje dvoboja*.,. .Revolucije ne pomagajo nič, ampak zgodi ti se morajo čini*«. .Naj bi država in družba, sodelovalai na tem, vojska gotovo ne bo proti temu, ona bi mogla le pozdravljati to in podpirati".
Ta izjava ministrova, ki je, govore" v imenu najviše vojaške avtoritete, označil običaj dvoboja kakor »dvobojniško zlo", pošilja udeleženim krogom družbe poziv, naj prednjačijo v pobijanju dvoboja,
Podpisani smatrajo za svojo dolžnost, da slede tej vspodbuji, in izjavljajo s tem, da se iz razlogov, bodi razuma, bodi vesti, hočejo z vso zaresnostjo lotiti p^bHanja tega družabnega zla, ki se sedaj luui v širših krogih pripoznava kakor tako,
Pripoznavaje dejstvo, da čast posamič-nika v obstoječih javnih na piv va h ne poso-duje zadostnega varstva, in vzdrževaje pravico do obrambe pred žaljenji, ter do tega, da se, ako okolnosti zahtevajo, radi žaljenj zahteva zadoščenje, si v ta namen stavljajo podpisani, in oni, ki se jim še pridružijo, nalogo, da pripravijo pol zboljšanju zakonodaje v obrambo časti in si hočejo prizadevati, da se po možnosti uvedejo častna razsodišča in častni svuli, ki bi bili pripravni v to, da bodo na svoji časti užaljenemu na način, ki bi odgovr.rjal sedanji stopinji omike, nekrvavo preskrbljevali resnično zadoščenje, da ne bo več zaveden v to, da bi si sam z orožjem iskal takega zadoščenja,
Pametna akcija I
Deželni zbor Istrski bo sklican naj* brže takoj prve dni po novem letu, in sicer zopet v Koper.
Volitve v Dalmaciji. V torek so bili izvoljeni: 6 kandidatov hrvatske narodne stranke, 6 stranke prava, 6 Srbov in dva Hrvata .čiste" stranke prava.
Kdo bo fikof t Trstu ? — Ljudje, o katerih smemo soditi, da so dobro informirani, nam zatrjajo, da se namestnik tržaški, ekscelenca grof GoGss, zavzema za imenovanje biskupa Flappa škofom v Trstu. In govori se, da se je prevzvišen! v Poreču po dolgem obotavljanju izrekel pripravljenim vsprejeti eventuelno imenovanje na škofovsko stolico v Trstu. wEd."
PomnoŽitev armade. — Avstrijska vojna uprava hoče v prihodnjem zasedanju zahtevali, da se število vojakov pomnoži. Avstrijska in ogrska vlada sta že pritrdili dotičuetnu načrtu vojnega ministra. Poslanci seveda nastopijo zoper to, ker je res čudno, kako more priti vojna uprava pred ljudski zastop s takšno zahtevo ob času, ko se stavijo predlogi za razoreženje.
Zveri v angleški Indiji so pokončale leta 1900 neprimerno veliko ljudi. Zanimivo ; je, koliko človeških žrtev so pograbile v zadnjih 25 letih preteklega stoletja: tigri so umorili 942, volkovi 331, šakali 430, kače 22.393 oseb, leopardi, aligatorji, škorpijoni itd. so pomorili v tem času 725.837 ljudi; na leto torej približno 29.000. Živine so zveri pograbile 81.890 glav. A tudi 17.250 j zveri in 82.232 kač se je pomorilo.   Seveda
1  tu niso vštete one žrtve, za katere se ne ve.
V Južni Afriki. — Vrše se pozamezni i manjši boji, ki so po večini le malega po-I mena. Poročajo, da preti celo Johannesburgu nevarnost od strani burskih čet. Zadnje dni se je govorilo zopet o mirovnih pogajanjih med Angleži in Buri, ali do miru ne pride menda poprej, dokler ne podležejo Buri.
Raznotero.   —   Otvoritev   železniške proge Trst-Buje se izvrši baje prve dni meseca januvarija prih. leta. — Ogerski defrav-dant Keeskemety, o katerem   smo  svoj   čas obširneje poročali, se nahaja baje na potu v Brasilijo. — V Karlovcu je poneveril mestni blagajnik Oreškovic" svoto  10.000 K ter se vstrelil, ko je čutil bližajočo se roko pravice. j — v Carigradu je vstrelil neki turški paznik I na avstroogerskega  konzula Hallerja  ter  ga ranil nevarno. Paznik pravi, da je imel Kon-I zula za tatu tobaka.
Mnjiževnosl
»Dcutsch- russisehes W8rterbuch* in »Russisch- dcutselies VFflrtorbueu*. —
Sestavil Konstantin Andrejev. Dva deia, vsak po 13 pol, v oktavi, vezano; stane vsaki del 2 K 20 v, — V lepi priročni obliki in jako Čedni vezavi je izdal Andrejev ta dva slovarja, katera obsezata 18.000 besed, ki so izbrane, ter jim je v glavnem namen vstreči praktičnim potrebam v vsakdanjem življenju. Vsem onim, ki se učijo ruščine potom metliškega jezika, naj si naročajo ti dve deli v založbi A. Hartleben na Dunaju I, Sei-lerslatte 19.
Naši nunet in klerikalni profesorji I v Gorici niso imeli v soboto nujnišega posla j BegAJtuJi-olit.dr^enutija in Pontonija.  Ta j kandidatura Pontonijeva je bila postavljena le tako,  da se je pokazalo,  da  je  na laški I strani vendarle še nekaj »neodvisnih* volilcev, J ki ne gredo slepo  za  Pajerjevo   »Unione!" j Teh laških klerikalcev pa je bilo tako malo, da le s pomočjo slov. nuncev  in klerikalnih I profesorjev so prišli do števila 68 glasov. — j Da so se vtaknili slovenski klerikalci v to vo- I litev, je sploh velik naroden škand.d. Nikakega j povoda niso imeli iti volit na primer Venutija, I ki je župan v Gorici ter stoji kot tak na čelu j proti-slovenskr straukr^ mestu, ki na ma- J gistratu noče poznati nobenega Slovenca ter nastopa tako kruto in brezobzirno proti slovenski šoli v Gorici. — Ali, ali 1 Tu ne smemo pozabiti, da je dr. Gregorčič v svoji neskončni ljubezni  do mestnih Slovencev  vrgel v kot vprašanje o slovenski mestni šoli ter se popel | v »Gorici* do gorostasne trditve, da se slo-i venskim starišem ne godi nikaka krivica, ako pošiljajo  svoje otroke v  Podturen  v  šolo. j Gregorčič se je pridružil tu  mnenju dr. Ve-I nutija, in za Gregorčičem seveda so šli tudi drugi mogočni slovenski klerikalci v mestu. In I ker se zlagajo ž njim,  so  ga  šli celo volit. Venuti najbrže ni bil vesel teh glasov, marveč jih smatra kot vsiljene, katerih ne šteje, kar je z njegovega stališča le umevno.  — Kon- I statovati moramo pri tem le to: slov. c. kr. I brezdomovinci  in  kardinalovi  hlapci so šli [ volit laškega liberalca in sovražnika Slo-I vencev? Kako se strinja to s  p rotil i be-I ralno  .Gorico", katero napolnujejo po ve-| čini prav tisti slovenski klerikalci, ki spuščajo strelo in ogenj  na  nedolžne slovenske na-prednjake ?! Kaj je bila vera v nevarnosti, da so volili Venutija ? Kaj jim jo bo o n reševal ? I — Škandalozno, kaj vse počno ti klerikalci! S Pontonijem  pa so menda hoteli izpodbiti   izvolitev   dr.  Graziadia   Luzzalto. I Tako  neumni menda  vendar niso,   da so I mislili, da se jim to posreči. Toliko  menda vendar poznajo politični položaj in mišljenje med goriškimi Lahi, saj pridno vohunijo okoli j njih I Torej je bilo jasno, kakor beli dan, da ne proderejo proti laškemu liberalcu dr. Gr, , Luzzatto z drugim laškim liberalcem dr. Pontonijem. —                                                     | Kaj so torej iskali tam ? Iskali so novo ' lopovstvo, da so mogli zopet udarili po naši stranki. Izmislile so si te klerikalne buče, da sloji  naša stranka  glede  volitev v mestu v zvezi z Lahi, in da  oni gredo volit proti slovenskim naprednjakom,  kateri hočejo pomagati dr. Graz. Luzzalto do zmage. Takega lopovskega podtikanja še nismo doživeli. Naša stranka ni stala v nlkaki zvezi z Lahi glede volitev v mestu, je  ni iskal  nikdo in nikdo j ponujal, sploh nič ni bilo med nami in Lahi, I in tudi ne more biti, ker Lahi ne potrebujejo | nikake pomoči od strani Slovencev, mi pa se za te volitve niti zmenili nismo.
Ali  tu  pridejo -klerikalci  ter  obdolže
našo stranko zveze z Lahi — da so tako
j pokrili svoj naroden greh. Pokazali so z nova
j v soboto, da so brezdomovinci, brez vsakega
poštenega slovenskega čuta,  da se pa radi
kažejo kot rešitelji vere, če tudi Belzebuba s
hudičem izganjajo. Daleč so prišli ti možje,
I ti »čisti* rodoljubi, ti  stebri  rimske  vlade!
j Stvori brez slovenskega čutila v srcu, stvori,
I od katerih se mora vsak čuteč  Slovenec s
I studom obračati....
Mlm y Prsračini. Frančeškin & Gjait.
Uljudno naznanjamo slavnemu občinstvu, da smo prevzeli na svoj raCua mlin v PrvaCini z vsem  preskrbljen, da lahko zagotavljamo
točno in pošteno postrežbo. V bližini mlina so tudi potrebni hlevi za živino, ko|a do vaza žito v mlin.
Svojim rojakom v okolici se prav toplo
priporočamo
Frančeikin & Cgan.
je otvoril
COTIČ PETER
y Gosposki ulici št?. 14 (tik zaloge pohištva gosp. A. Breščakn). Sprejema naročila vsakovrstnih čevljev bodisi finega ali navadnega izdelka
po ugodnih cenah.
Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno
prodajalnico jestvin.
V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinje-vec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Seni% Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem
Kopač & Kutin,
trgovca t SemeuISki ulici St. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga«
Gostilna
„Alla citta di Sorizia"
v Gosposki ullei št, 19.
toči izvrstna bala In črna vina vaah .
vrat kakor tudi briška in vipavska. — Ima j Izborno kuhinjo, da   lahko   postreže c. J gostom z mrzlimi in gorkimi jedili o vsakem dnevnem času. Rojakom v meslu in na deželi se za obilen obisk najtopleje priporoča udani                                      ,.
________Fric Šimenc.
Naznanilo.
Podpisani si usoja uljudno naznanjati slavnemu občinstvu in preč. duhovščini, da je otvoril
r^arol prasčiK,
c»ekov8ki mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za
birmance, torte i. t. d.
Priporoča   se slavnemu  občinstvu  za
mnogobrojna  naročila  ter obljublja solidno
postrežbo po jako zmernih cenah.
na Kornu št 9.
Priporoča se toplo za mnogobrojna naročila Slovencem v mestu in na deželi udani
Frane Prezelj,
krojaški mojster.
Dobre ure in po eenil
s  3-leLnim pismenim  jamstvom] razpošilja na zasebnike
Hanns Konrad,
tovarna ar ter Izvoz zlatnine]
Most (Češko). Dobra ura Rem iz niklja fl. 3-75,j srebrna ara Rani. fl. 5-80; srebrna? verižica fl. 1 20; budilnik iz niklja! B. l"r                                       '
Ttrrdka je odlikovana s •: kr. orlom; ima zlate! in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznalnihl pisem.   - Ilastrovan cenik zastonj!
Urarsko delavnico
in popravljalnico ter zalogo ur
vseli vrst in velikoslij, kakor žepne, na-zidne, budilke, ure z nihatom itd. nadalje
•r Veliko zalogo -»*¦ šivalni« strojev, dvokoles in slamoreznic
raznih slstemo? prve angleške tovarne ,IIeIic«]'
8AUNIC & DEKLEVA V GORICI
ulica Munielplo it 1 mehanična delavnica t Nunski ulici št 16
kjer je bila prej ^rodajalnica.
V zalogi imamo nad 100 šivalnih strojev vsake vrste na razpolago, kakor za Šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje, tudi za umetno vezenje (Sti-rkerei).
Cene koles so v gotovini od 80 gld. naprej.
Z nami }• vsaka konkurenca nemogoča I
8e toplo priporočamo z odličnim spoštovanjem udan
SJtUMIG & DEKLEVA.
šivalne stroje najnovejših sistemov,
vse po zmernih  cenah priporoča
Jakob Šuligoj,
Gosposka ulica štev. 25.
Wako  popravo ur jamči jedno leto, Šivalne stroje za pet let.
UNIMENT. CAPSICIGOMPOS.
iz RlcMerJeve lekarne v Pragi pripoznano kot izvrstno bol nblažujoče mazilo; za ceno SO b, kron 1-40 in 2 kroni se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v erig. steklenicah z nažo zaščitno znamko s „81-I>UOM" namreč, iz RICHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni izdelek le tako steklenico, ki je pravidena s to zaščitno znamko.
RicMerjeva lekarna „pri zlatem levu"
t PRAGI. Elizabethgasse št. 5.
Anton Potatzky v Gorici.
N» sredi BaStelJa 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.*
Najceneje );upova!$če nirnberškega In drobnega blaga ter tkanin, preje fn nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in
Najboljše šivanke za šivalne stroje.
POTREBŠČINE
za krojače in ševijarfe.
SrctlnJIce. — Kožni venci. — Masne knjižice.
iišna obuvala za vse letne zase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krosnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.      2 35   8
Samo 5 kron
stane 41/, klg najflnejega, pri izdelovanju poškodovanega, lepo« dišečega toaletnega mila in sicer dokler zaloga dopu&ča, — Razpošilja proti povzetju aH naprej poslanim zneskom A. Felth. Dunaj, V/2 Matzlelns-dorferstrasse 7||.
^wwmfwwrwwwwrfWWiWWvwTfVf\wr\

Loterija za prta zalia
v vrednosti. *
Srečke & 1 krono       *
priporočajo: G. Gentlli, V. A. Jona, Mlchelstadter & Con p. In A. Pincherie v Gorici.
Odlikovana tovarna
na vodno in parno silo z najboljšimi stroji iz prvih nemških tovarn ter
velika zaloga vsakovrstnega 11 ©0®0©<g)000g ^3©©®0©0@®©©
POHIŠTVA
Ivan DoUak v Solkanu
pri Gorici.
Samostojna tvrdka brez vsake zveze z drugimi, ustanovljena 1. 1889.
V lastni hiši.    -»»»«««¦-    Lastne žage.
Tovarna zazpolaga z mizarji, veščimi od najnav;tdnejših do najfinejših del vseh slogov, enako z izvrstnimi strugarji in rezbarji in najbolje izurjenimi tapetarji, tako da lahko prevzame in izvrši v najkrajšem času vsako delo vseh slogov; prevzame tudi mebliranje viJr prenočišč, uradov itd. z navadnim in najfinejšim pohištvom. _
iT"   Za mizarje,  -^ffl
Velika zbirka obkladkov (remeša), strugarskih in rezljarskih izdelkov, za izdelovanje zrezanega in pooblanega lesa, vsakovrstnih okraskov, gol, kornižev m vseh drugih mizarskih potrebščin.
Vsaka konkurenca Izključena ker se dela samo  iz. lesa, posušenega v nalašč za to napravljenih pečeh, ter se tvrdka drži gesla: Solldnost Jn točnost v postrežbi. jHj      Vrnu tega se j-niči za vsak posamezen kos. — Brzojavi: Ooljak — Solkan.
0000000©@000000000(
Prva slovenska trgovina z železjem   v Gorici
Konjedic <fe Zsgee
(prej G  Darbo)
prod 11 a d škof i jo Siv. ». Podružnica konec Kašteln štv  2.
Zaloge v ulici Morelli it. 12, v Gosposki ulici št. 7. v posojilnični nišj.
Priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega štajerskega železa, železne, cinkasto, pocinjeno in medene plo-ičevine, orodja za razne obrti in ponižnega, sledilna ognjišča, peči, cevi in predpečnlke, nagrobne križe.
Vsakovrstne okove za pohištvo in stavbe. Prevzemata vse naročbe za vsakovrstne stavbe in druga podjetja.
Glavna zaloga za Gorico in okolico
izdelkov c. kr. priviligovanih livarn.
Pripoznano najboljših patentovanih kotlov gosp. Nussbaum-a v Ajdovščini po tovarniških cenah.
Edina zalog-a
najboljšega koroškega Acalon in Rrescian-jekla.
Zaloga Portland in Roman-Cementa, kmetijskih strojev iz
prvih tovarn. Kupujeta ^iaro želez je in kovine po najvišji dnevni ceni.
•I-
Or. Rosa balzam I Pražko hišno mazilo
za  žalodvc
Iffl
--<| iz lekarne B. FRAGNERja v PRAGI |>—
je splošno, že 30 let znano domaČe zdravila,
kalero pospeSnje  tek, olajštye prebavo in lehko odvaja. Pri rednoinu vporabljanju ojačojo pre-
bavne organe in drži t prtiTein toku. Velika steklen. 1 gld.. mala 50 kr. Za naprej poslani znesek jrld. 9'28 se pošlje velika steklenica in mala za 75 kr. poštnine pro>to na vse postaje Avstio-Ogerske.
je staro, najprej v Pragi uporabljevano liiino zdravilo, katero vzdržuje čiste rane.in jih tudi obvanije   neiistobe   ter  ublažujoie  deluje   na
vrofino ter foolef-ine. • V škatljah po 35 in 25 kr. S pošto 6 kr. več. Za naorej poslani znesek }>M. I'u8 se p:>S5je */, datlja ali pld. 168 % Škallja. ali pld. 230 7j škallja, : H gld. 1 48 */„ Skatlia, poŠt iine piosto na vse postaje Avstro-Ogerske. Vsi doli zaboja
Glavna zaloga: Lekarna 6. FRAGNER-ja, c. kr. dvornega zalagatelja „pr: črnem orlu" v Pragi, Mala strana 203, na vaglu Spernerove ulice,
a-               potem v Gorici v lekarnah Cristofoletti, GJiubich, Pontoni in p]. Gironcoli.
gM jkf    »ncvuft rospoStlJunJo po ppjjtl. — Zaloga t vseli lcKainah ATstro.Qgci»ke.
=JŽ