225. SfgullHO. v imuni, 9 sredo 3 oMoBro 19Z3. L2fO m. Izhaja vsak dan popoldne, izviamil nedelje ln praznika. Inaaratl : do 9 petit vrst al D, od 10—15 oettt vrst H D 50 p, večji tnseratl petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petlt vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne oonudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav na/>rej. — Inseratnl davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se nrilo?i znamka za odgovor 0PtavnlStvo „Slov. Naroda" in „Narodna tiskarna** Snaflova ulica st. 5, pritlično. — Telefon št. 304. Ura-lnlstva »Slov. Naroda" SnaKova ulica AL 5, L nadstropje Telafon stav. 34. Dopise »preja-na !a podiisane ln zarastao frankovane« Rokopisov so no vrača. Pašni 3X1/3 iteviltca: v Jugoslaviji vsa dn* &o Din 1*— v inozemstvu navadna dni Din 1, nedelje Din 1-25 „Slovenski Narod14 velja: Ju-1 • iilTrlji v Liubijani poitl V iROICJEitVO 12 mesecev . . . Din 144- - Din 144 — Difl 264«— 6 , ... • • . ■ 72-- ■ 72"— . 132* — 3 » ... • . • » 36"— n oG — . 6 >*— 1 . ... • • • . 12- U 12 — Pri morebitnem povišanju se ima daljša naroen'.!!n lioplr.čati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno W£&m po nakazn cf. Ma samo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati. ----i Dr. Fran VVindischer: Odločna izjava finančnega min. o načelih gospodarske politike. Trdo pomankanje denarja v državi, izredna težava za kredite in draga obrestna mera provzročajo kupčijskim krogom zlasti na jesen mučne skrbi. Na drugi strani dajejo povod predstavni-kom gospodarskih krogov, da iščejo pota in sredstev kako iziti iz težavnega položaja. Med predlogi je že več mesecev na dnevnem redu predlog, ki meri na to, da pomnoži Narodna banka obtok bankovcev ter priskoči v pomoč industriji in trgovini. Predmetna akcija je zadnje tedne veljala v prvi vrsti zvišanju kreditov za takozvane sezonske posle. Tudi v tem pogledu so bila denarna sredstva, dana na razpolago, v celoti le majhna. Kar je prišlo v naše kraje, v današnji suši pomenja komaj nedolžno rosico. Vodstvo Narodne banke in sedanji finančni minister stojita ves Čas na stališču, da treba neizprosno držati se načel: Pomnožitev števila bankovcev je škodljiva. Treba se je za vsako ceno ogibati nove inflacije in stremiti za tem, da se resno izvede deflacija. Ako se pomnoži obtok bankovcev — pravijo — in se res zaenkrat trenutno pomaga kreditni tesnobi, je to samo paliativno sredstvo. V kratkem Času bi se moralo ookazati. da je tudi povečano število bankovcev nezadostno. Stali bi kmalu zopet pred istim problemom, imeli pa Še hujši položaj, ker bi 5e bolj padla vrednost denarja. Napram zahtevam po večjih kreditih za industrijo odgovarjajo, da je velik del industrije nenacijo-nalen in da naša država in Narodna banka nista poklicane, taki industriji -»omagati z izrednimi sredstvi celo na škodo vrednosti našega denarja, ki se zadnji čas precej stabilno drži na bazi preko 6 frankov za 100 Din. Sočasno s prizadevanjem za več-'e kredite pri Narodni banki je začela zlasti v Zagrebu akcija za uvedbo zlate valute. Argumenti, ki se navajajo, imajo mnogo vabljivega zase, vendar *e nam zdi, da izvajanja ne gredo težkemu problemu do jedra. Izvajanja povzročajo v nepoučenih krogih celo Škodo, ker mešajo pojme. Mnogi ljudje radi vzamejo zase ugodno stran tega problema in bi radi vse svoje zahtevke imeli v zlatu plačane, če možno, celo čez pariteto, dočim za svoje obveze orav radi priznavajo devalvirane krone, osobito kadar gre za plačilo davka. Moteč izvedeti v diskusiji, ki se je oečala z vprašanjem pomnožitve obtoka bankovcev in z vprašanjem uvedbe zlate valute, mnenje najmerodajnejše n^ebnosti vdržavi, je uredništvo »Trgovinskega lista« v Zagrebu prosilo g. Claucte Fnrr^re — prevel Miran Jarc: Iranci. Roman. fin. ministra Stojadinovfca, da pove svoje mnenje v sledečih vprašanjih: »Ali vstraja gospod minister tudi še nadalje pri politiki deflacije? Kaj misli gospod finančni minister o politiki inflacije? Kako se more rešiti vprašanje pomanjkanja denarja? Kako misli g. minister o stališču »Trgovinskega lista« glede zlate valute? Kako misli g. minister o vračanju državnega dolga Narodni banki? Minister dr. Stojadinović je odgovoril na gornja vprašan j a takole: »Politika deflacije je osnovna točka mojega finančnega programa. Zategadelj ni pričakovati, da odstopim od tega programa. Za deflacijo semgovoril, še prednosem postal minister. Kot minister ne želim izpremeniti svojega mnenja, marveč želim, da izvedem, kar sem vedno zastopal. Inflacijo smatram za najslabšo finančno politiko, in mislim, da so vzgledi Rusije, Nemčije in drugih držav zadosten opomin, da ne smemo itipo njih poti. O povečanju obtoka n o v -čanic v kakršnikoli obliki ne more biti niti govora. Za pomanjkanje denarja treba iskati vzroka v največjem delu baš v politiki Inflacije, katero smo pri nas vodili vse do kraja leta 1022. Inflacija je imela za posledico padanje dinar ja ter je ubila duh varčnosti v narodu. Deflacija povzdigne vrednost dinarja, ojači varčnost in izzove dotok denarja v banke in hranilnice. Anketa »Trgovinskega 1 i-s ta« glede zlate valute je bila jako interesantna in ji sledim pozorno. Smatram pa. da Se ni doSel moment za prehod na zlato valuto. To bi p o m e-njalo devalvacijo dinarja na osnovi 6 Švicarskih frankov z a 100 Din, a jaz mislim, da bo skoro dinar malo več vreden nego 6 šv. santimov. Za del državnega dolga pri Narodni banki je Že v zakonu o Narodni banki predviden način plačila. Del države na čistem dobičku banke in dohodki za stavljenih državnih domen morajo iti na odplačilo državnega dolga. Voditi hočem račun o tem, daseto dejanski izvrši. Za sedaj je glavno, da se država ne zadolžuje več pri Narodni banki in sem v tem pogledu po-popolnoma uspel. S tem je postavljena osnovnica za prehod do zmanjšanja državnega dolga. Državni proračun z a 1923 '24 bo v popolnem ravnotežju in kmalu bomo razpravljali tudi vprašanje, kako zmanjšamo v večji meri dolg pri Narodni banki.« Naši zastopniki industrije in trgovine so se vzduŠno in vstrajno trudili, da dosežejo povečanje kreditov. Ko pa je prišlo na dnevni red reduciranje kreditov, smo stremili za tem, da ohranijo saj prvotne itak skromne kreditne kontingente za Slovenijo, ki se ie prve čase po prevratu le malo obračala do Narodne banke. Uspeli nismo. Tudi pri nas je baš ob času naraščajoče denarne pičlosti prišlo do močne utesnitve kreditov. Stališče Narodne banke nam je sedaj dovolj znano. Jasno dovolj je tudi izraženo stališče našega finančnega ministra, ki ne glede na popularnost ali nepopularnost svojega stališča ne okleva, marveč decidirano označuje svoje stališče in cilj svoje politike. Kakor stvari dane stoje, je s tem položajem treba točno računati in urediti se po tem. Pamet in previdnost velevata, da v svojih podjetjih nc segamo preko lastnih sil in se z železno voljo držimo v svojih kupčijah v pravih mejah. O pravem času sc je treba zavedati, da smo navezani predvsem nase in na domača sredstva. Za našega trgovca je omejitev sicer težka ali vendar lažja nego za industrijalca. Kakor je mučen položaj, je vendar boljše, da smo točno poučeni o trdi živi resnici in da računamo ž njo. Če pa smo sedaj navezani predvsem na svoja sredstva, je samo dosledno, da s posebno čuječnostjo branimo vsako odvajanje svojega kapitala in svoje gotovine v druge pokrajine. Odločno se moramo braniti vsakega u metne ga i z s u -Ševanja domačega denarnega trga, zakaj v sedanjih težkih časih bi nam mogla postati usodna vsaka nadalina, če tudi le rahla drenaža našega gospodarstva. Seja narodne skupščine. Nov spopad med radikale! in muslimani. — Trgovinska pogodba s Poljsko sprejeta. — Peograd. 2. oktobra. (Izv.) Na včerajšnji dopoldanski seji narodne skupščine ie radikalni poslance Mihajlo P a v 1 o v i ć po dogovoru med predsednikom narodne skupščine Jovanovi-čem in predsednikom radikalnega kluba Oinričičem iziavil, da ni imel namena žaliti na sobotni seji muslimanov, zato prosi za oproščenje. Pri tej izdavi je za-klical radikalni poslanec Grgu revir:: »Pavlovič ie imel popolnoma prav! Ko so ubili Draškoviča, niso dali muslimani nobenega zadoščenja in so morilca v svojih listih poveličevali.«: Predsednik Jovanović je prekinil Orgu-reviča ter iziavil. da ga kaznuje zaradi njegovega medklica z opominom, ki se zabeleži v zapisnik. Grgurevičeva izi'a-va je seveda izzvala med muslimani in klerikalci velik protest. Ko se je prešlo na čitanje prošenj in pritožb je vstal radikalni poslanec Majkič in zaklical: »Od muslimanske strani se mi je zaklicalo, da sem lopov. Ko bi vedel, kdo je to storil, bi ga nbtl.« Ta iziava je ponovno izzvala velik hrup in predsednik 'e bil prisiljen prekiniti sejo. Po 10. minutah odmora je izjavil predsednik Jovanović, da pride incident poslanca Majkiča na dnevni red jutrišnje seje. Po kratkih odgovorih nekaterih ministrov se ie prešlo na razpravo o poročilu odbora o trgovinski pogodbi s Poljsko Minister za trgovino in industrijo dr. K o j i ć je utemelieval potrebo te pogodbe. Po govorih demokrata dr. Sečerova. klerikalca B e d j a n i ć a in zemlioradrika Voja Lazi ća, ki so se vsi iz:avili za konvencijo, je odgovarjal minister dr. K o j i ć na nekatere opombe predgovornikov. Zunanii minister dr. Ninči'ć je nato povdarial važnost te pogodbe in je naglasak da je soglasni sprejem velikega političnega pomena, ker se je pokazalo, da je skupščina enodušna, ko gre za ustvaritev čim tesnejših zvez s Poli-sko. Skupno delo držav male antante in Poljske ima že svofo preteklost in njihov vpliv na ureditev odnošaiev v Srednji Evropi, kakor tudi na utrditev položaja, ustvarjenega s sklenjenimi mirovnimi pogodbami, je imel brez dvoma že dobre uspehe, kar se ne more oporekati. Za tem je bila razprava končana ter je bi7a trgovinska pogodba s Poljsko sprejeta s 151 glasovi v račelu in v podrobnostih. Proti ni glasova] nihče. Nato se je prečital dopis ministra za pravosodje, ki zahteva zakonsko tolma-č oje člena 30. zakona o sodnikih od 4. n arca 1911. Predlogu pravosodnega ministra sc je priznala nujnost. Končno je predsednik Jovanović predlagal, naj se slučaj posl. Majkića odloži, dokler se ne preiščejo podrobnosti. Temu predlogu muslimani niso nasprotovali. ?cia se je zaključila ob 13. ter je prihodnja napovedana za danes oh 10, dopoldne z dnevnim redom: razprava zakona o prometnem os ob ju. POVIŠANJE POSLANIŠKIH DNEVNIC. — Beograd, 2. oktobra (Izv.) Na včerajšnji seji administrativnega odbora je Mlo sklenjeno, da se predlaga narodni skupščini zvišanje poslanskih dnevnic od 1 SO na 390 dinarjev dnevna od 1, oktobra cV . Člani zakonodajnega fn f-nsnčncga 6unora bodo poleg t^jra prejemali še 60 dinarjev dnevno. k:idar ro odbor posloval fn ne b i sej narodne sktopščine. članf ostalih odbo-rov ne bodo prejemali noben'h posebnih dnevnic. Ta skle*p je b!! sprejet soglasno ter ie od opozicije nastopil proti samo zemljoradnik Lrrfć. ZAKON O SODNIKIH. — Beograd, 2. oktobra (Izv.) Snoči se je v odboru za pretres zakonskega načrta o sodnikih ugotovilo, da ima načrt mnogo nedostarkov in je bilo sklenjeno, da se zahteva od ministra za pravosodje, naj predloži tudi zakon o ustrojstvu sodišč, da Se bo raztpTavljalo vzporedno o obeh zakonskih načrtih. Razprava o tem zakonskem načrtu se je odgodila. Odbor bo razpravljal o obeh zakonfh s sodelovanjem zastopnikov udmJenia sodnikov. IZVOLITEV DR. BENE5A V SVET DRUŠTVA NARODOV. — Praga, 2. oktobra. (Izv.) Izvolitev dr. BeneŠa v svet Društva narodov kot zastopnika male antante je izzvalo v vseh tukajšnjih političnih krogih veliko zadovoljstvo. Vsi listi vidijo v tej izvolitvi zmago male antante, za kar pripisujejo zasluge dr. BeneŠu. — Varšava. 1. oktobra. (Izv.) Vse poljsko Časopisje se havi z izvolitvijo dr BeneŠa v svet Društva narodov. Dasi so vladni listi še pred par dnevi označevali izvolitev poljskega kandidata Skirmunta kot zagotovljeno, pišejo zdaj. da je bilo oričakovati izvolitev dr. Bencša, ki ni na škodo poljskemu prestižu. VREMENSKO POROČILO. — Df?T9f, 1. oktobra. (Uradno ▼remen* sko poročilo.) Krr se je barometer v scvero* znp-idnf Evropi dviH o. da bodo lažje hodili po cestnem blatu, ker s j se že prej oblatili. Le vaja vas napravi za mojstra. Te otroke uče, da živi svet le od računstva; i Ja čeprav niso več otroški, pa zato niso nič gib-k- Ši, in ko napoči trenotek, računajo slabo in se r.jspametno poroče.« »In nekdaj?« »Nekdaj pa so matere računale za svoje hčer-k ;: to je bilo čistejše in bolj pametno. Za Selysetto b «n računala jaz. Med vsemi, ki ji bodo ugajali, boni skušala izbrati najbolj odkritosrčnega in naj-pošiinejšega; ona mi bo zaupala in ga vzela za moža ter ga 1 ubila z vsera svojim srcem. In živela bostra prav srečno . •.« »Toda . . .« »Razna naključja v življenju? A kaj naj človek stori? V veliko loterijo bo stavila najboljše številke; če se pa kolo obrne na slabo, ji vendar še ostane njena trdna vera v Boga in prenesla bo vsak križ kot sem ga jaz . . .« »Še se povrneva na te stvari,« je dejal admiral; »in nekega dne vam povem staro misel, ki je šinila v mojo staro glavo . . .« V sobo pa je privihrala gospodična Svlva, vsa rdeča v lice. »Mama, mama! Eno leto te že nisem videla.« Burno jo je objela. »Tam pri guvernerju kar nI hotelo biti konca. O, koliko ljudi je bilo, — Marta Obel . . .« Gospod Orvillierski je vstal. »Videl sem izgubljeno dete, zadovoljen sem in zdaj grem.« »Še ne!« je zaprosila Sćlysette. Osmukala je hi-biseov grm in ponudila staremu prijatelju dve pesti rdečih cvetov na dolgih, zlatih stebelcih. »Za vašo lepo sprejemnico, kjer blestijo sablje in bajoneti. In da boste tam češče mislili na nas!« Gospod Orvillierski je sprejel cvetlice in pobožal nežni ročici. »Hvala. Saj dovolite, da jih nekaj dam Hercu v tolažbo, ker me ni danes spremljal.« »Hm, 8e no vem, če naj dovolim,« se je pošalila gospodična Sylva. »Kje pa je gospod Fierce?« »Okoli pohaja,« ji je admiral resno povedal. Neopazno je namršil plave obrvi »Na morju je,« je pristavil gospod Orvillierski in se nasmehnil. »Na našem torpednem rušilcu ima obrambne vežbe na široko, blizu rta S-\ Jakoba. Vse to iz gole marljivosti in iz lastnega nagiba, kar je vredno pohvale: kajti danes ni lepo na morju.« » Še istega večera, predno je šla počivat, je stopila gospodična Svlva na verando, da se navžije svežega zraka. Topla noč je razprožala valujoče von;e. Vsaka cvetlica, vsaka kepa vlažne in dišeče grude je izdihovala omotične duhe. Gospodična Svlva je zadrhtela v tej živi senci. Veranda je stala nizko in obzorje je bilo zaslonjeno; toda temna noč je vzbudila iluzijo črne brezkonč-nosti. Gospodična Sylva je sanjala, da vidi ves Sal-gon in reko, po kateri plovejo ladje in džonke. V njenih sanjah je Sinil mimo torpedni rušilec, ves v Delih penah. Ob isti uri se je vrnil Fierce na »Bayarda«. Od trudnosti je bil ves trd in zbit, vodni prah na visokem morju pa ga je premočil do kosti. Sol valov mu je ostro naprašila obraz in ga žgaia v oči Toda po živcih mu je plala zdrava radost. Ob uri brezdelja so ga často napadli spomini, spomini na dobo pred 5ćiyietto, spomini na življenje sladostrastja in dvomov, ki so bili podobni do-motožju; današnji naporni dan s svojimi viharji pa I je daleč odpihai to bolno domotožje. j Zdaj je ležal v svoji modri sobici: preprostega srca in vernega duha; ni bil več civiliziran, temveč samo zaljubljen. Neka neobičajna omotica ga je opojfla. Prevzela ga je nejasna zavest, da je ušel Čudni bolezni — civilizaciji. Zdelo se mu je. da je že ozdravljen in osojilo ga je upanje v bodočnost, v bodočnost pre-rojenja in žarkovltega zdravja. V čudnem in bogatem okvirju iz l:o£e Črnega panterja se je na steni smehlia] pastel — Selvsette Sylva. naslikana po fotografiji ki jo ie ukradel prošli teden. Fierce je pobožno pokleknil r,:td svojo rešiteljico in, iskaječ na svoje spomine besede čaščenja, je molil. — prvič spet izza svojega naj-zgodne Sega d '^stva. XVIII. Dva tedna pozneje Je gcn^.. sr .^ed svojim vsakopomladnim odpotovanjern v Hanoi v svrho nadzorovanja priredil radnji rimski olesni večer, na katerega je povabil ves Saigon. Dasi je palača indokinskesa podkralja prostorna, vendar so morali razsvetliti tudi drevorede in za drevesi poskriti orkester. Ob desetih so začeli prihajati povabbenci, ki so jih sprejeli ordonančni častniki in civilne osebe. Gospa Abelova. ki je »tala v salgonski visoki družbi na prvem mestu — guverner je bil namreč samec — jc skrbela ra sc^pe in skušala urediti vse najbolje. Pred prevratom v Nemčiji. — Dusseldorf, l. oktobra. (Izv.) Položaj v Dusseldorfu je še nadalje opa-scn. Zdi se, da se pripravljajo separatisti na prevrat. Separatisti so gospodarji položaja, ker so državno policijo Francozi razorožili. Iz delavskih krogov se doznava, da se bo proglasila generalna stavka, ako se bodo ponovili poskusi separatističnega prevrata. Separatisti govore, da imajo pripravljenih 80.000 ljudi, kar pa se smatra kot pretirano. Pri nedeljskih spopadih je bilo ranjenih nad 200 oseb, od katerih jih je 10 umrlo. — Parrz, t. oktobra. (Izv.) Havas poroča iz Dusseldorfa, da so v nedeljo med govorom separatista Mathesa navalile nenadoma na množico policijske Čete, ki so bile v bližini ter pričele streljati. Posredovati so morali francoski vo;aki. Ranjenih je bilo mnogo oseb. Tudi v policijski vojašnici je polno ranjencev, ki jih je policija aretirala in jih noče spustiti na svobodo. Kljub posredovanju Francozov je pri spopadu policija nadaljevala s streljanjem. Na mani-festante so strel ali tudi komunisti. — Francoski oddelki so zasedli policijsko vojašnico. Napad je zelo razburil prebivalstvo proti policiji. — Berlin, 1. oktobra. (Izv.) Vlada se je danes pogajala z voditelji posam-nih strank o izjavi, ki jo ima podati državni kancelar Stresemann na jutrišnji seji državnega zbora. Dr. Stresemann bo govoril najprej o zunanjem položaju ter poročal o ustavitvi pasivnega odpora kakor tudi o vzrokih, ki so dovedli vlado do tega sklepa. Državnemu zboru bo dr. Stresemann tudi poročal o nameravanih ukrepih vlade na gospodarskem, finančnem in socijalnem polju v svrho sanacije sedanjih razmer. — Monnkovo, 1. oktobra. (Izv.) Vsi tukajšnji listi prinašajo izjavo državnega komisarja Kahra, ki pravi, da so vse vesti nacionalističnega tiska o njegovih prevratni namenih izmišljene. Razen tega poroča oficijelna korespondenca bavarske ljudske stranke, da Kahr ni izjavil, da je krajev namestnik. — Berifn, 1. oktobra. (Izv.) Zvečer je vlada odobrila besedilo jutrišnje izjave državnega kancelarja v parlamentu, ki se sestane k seji ob 5. popoldne. Do tega časa bodo dovršena posvetovanja z vodilnimi strankami Belprska revelocija. — Beoprsd, 2. oktobra. (Izv.) Listi poro* čajo iz Sofije, da je v bojih proti bolgar« skim vladnim Četam padci Pavle Pavlo* vid, eden izmed srbskih komunističnih vo* diteljev. Pavle Pavlović je bival na Bolgar* skem kot begunec ter je pobegnil iz našo države po atentatu na ministra Draškovića. — Beograd, 2. oktobra. (Izv.) Po vesteh iz Sofije prinaša »Utro« izjavo vodje make« donstvujočih, Todora Aleksandrova o komi* taški akciji v Južni Srbiji. Izjavil je, da ni* inajo Srbi niti poima, na kak način se jim bo zadal udarec. Ta udarec bo mnogo večji od onih, za katere vedcK Za to jesen se ničesar ne pripravlja, dasi nudi sedanji položaj v Jugoslaviji priliko za ugodno akcijo. Makedonstvujoči čakajo, da nastane polo* žaj se bolj ugoden in ko bo makedonska organizacija sklenila, da prične z akcijo, se ta ne bo izvršila iz Bolgarske, temveč po* polnoma z druge strani. — Sofija, 2. oktobra. <7zv.) V Raci pri Ferdinandovu je nastal požar vsled nesreč* nega slučaja, ki je uničil tri četrtine mesta. £ksp!od;rala je tudi municija in se je šele pozno zvečer posrečilo požar omejiti. Člo* veških žrtev ni bilo, škoda pa je velika. — Beoprad, 2. oktobra. (Izv.)" Tekom zadnjih treh dni je bolgarskim vladnim če* tam uspelo popolnoma zadušiti komunistič* no gibanje. Cankova vlada ni varčevala z nobenimi sredstvi, da je zatrla vstajo. Po* ložaj v Bolgarski je grozen, ker se vlada jkruto maščuje nad svojimi nasprotniki. Te* kom revolucije je padlo na Bolgarskem več ljudi kakor pa takrat, ko so vrgli meščan* ski krogi vlado Stambolijskega. Bolgarska je podobna velikemu krvavemu bojišču po končani bitki. Ujetnike pobijajo vladne čete brez vsake milosti ter ne prizanašajo niti njihovim družinam. Mnogo vstasev je po* begnilo na naše ozemlje. V Bolgarski so Sustili vse, samo da rešijo svoje življenje. ~e večje pa je število onih. ki ne morejo priti preko meje in ki jih vladne čete pre* £anjajo in pobijaio. Ti se skrivajo po goz* dih in planinah. Preko naše meje prihajajo vsak čas nove gruče beguncev, ki jih je že več tisoč. Obmejne oblasti jih pošiljajo za* €asno v Niš. — Bcogretd, 2. oktobra. (Izv.) Včeraj sta došla v Beograd voditelja bolgarskih Tevolucijonarjcv Dimitrov in Koranov, ki sta pobegnila na naše ozemlje po zadušeni revoluciji na Bolgarskem. V Beograd je do^l tudi bivši minister v Stambolijsklievi vladi, Obov, ki j« svojca« pobegnil v Ro* munijo. PROSLAVA OBLETNICE FAšISTOVSKEGA POHODA. — Rim, 1. Okt. (Izv.) Obletnica fa5I-Stovskc.fa pohoda v Rim se iproslavl na svečan neačin. Proslava bo trajala 4 dni. Glavna sedi.šča fašrstovske svečnosti bodo Milan, Bologna, Peru gia in Rim. Dne 28. trn bedo no vsej Italiji maše v Spomin v Času revolucije padlim fašistom. Vršili se bodo v dneh od 28. do 31. tm. sprevodi javni govori in druge primerne iprireditve, v Rimu bo govoril pred množico Mussoli-nl. Dne 31. bodo razsvetljena vsa Javna poslopja, ladje v pristaniščih Izvesljo zastave. V Rimu bo velika fašistovska povorka, nad katero bo "plula skupina atro-^Janojf, t^ ' * - KONFERENCA ZASTOPNIKOV ANGLEŠKIH DOMINIJONOV. — London, 1. oktobra (Izv.) Danes se je pričela državna konferenca vseh ministrskih predsednikov angleških domini o-nov. Konferenco je otvoril ministrski predsednik Baldwin z govorom, v katerem je opisal angleško politiko Eadnjih dveh let. O konferenci je bil izdan kratek komunike, ki pravi, da so ministrski predsedniki odobrili jasno očrtano poročilo Baldwina. DR. BAXA PONOVNO PRAŠKI ŽUPAN. — Praga« 2. oktobra. Na včerajšnji seji občinskega sveta je bil dr. Baxa ponovno izvoljen za župana velike Prage. Zanj so glasovali češki narodni socijalisti in narodni demokrati. Dobil je 65 glasov, komunistični protikandidat Turil pa 24 glasov. 10 glasovnic je bilo praznih. Nemci so glasovali za-komunističnega kandidata. GRŠKO - ITALIJANSKI SPOR. — Rim, 2. oktobra. (Izv.) »Tribuna« poroča iz Janine, da je mednarodna preiskovalna komisija izdelala končno poročilo na po-slaniško konferenco glede umora italijanske razmejitvene komisije. Poročilo navaja, da je grška vlada opustila razne potrebne korake za izsleditev krivcev ter predlaga energično posredovanje v Atenah v svrho končne rešitve grško - italijanskega spora. Politične vesti. == Vest o duafističnl ureditvi države. Zagrebški »Večer« je priobčil te dni senzacijcnalno vest iz Beograda, da se pripravlja sporazum z Rađićevo stranko. Ta sporazum bi baje temeljil na du-alistični preureditvi države. Naša kraljevina bi se po tem načrtu razdelila v dve sferi: v srbsko in hrvatsko. Hrvatski del države z glavnim mestom Zagrebom bi štel 6.300.000 prebivalcev, med temi bi bilo 1,600.000 Srbov in seveda 1 milijon Slovencev. Na čelu državne uprave bi bil ban. ki bi imel čin ministrskega predsednika. — Ta vest ie bila celo v Zagrebu sprejeta s krohotom, ker že na prvi pogled nosi na sebi pečat tendencijoznosrL = Dr. Korošceva konferenca s Fa- £3$em. V soboto je dr. Korošec posetil na splošno presenečenje vseh parlamentarnih krogov ministrskega predsednika Pašića ter ž njim delj časa kon-feriral. V radikalnih krogih zatrjujejo, da je imel ta poset namen sondirati teren za nadaljna pogajanja med klerikalci in radikali. To je verjetno, ker je dr. Korošec nedavno tega sam izjavil, da opozicijonalni blok ne obstoji in da se opozicija sporazumeva glede skupnega delovanja samo v gotovih slučajih Korošec je s tem posetom ministrskega predsednika Pašica obenem tudi ovrgel zagrebške vesti, ki so napovedovale, da v kratkem zapuste tudi klerikalci parlament in se pridružijo Radićevi ab-stinenčni taktiki. — Ustanovni kongres radikalne stranke za Slovenijo bi se imel vršiti 6. in 7. t. m. v Ljubljani. Na kongresu bi moralo govoriti več odličnih radikalnih politikov iz Beograda. V današnji številki radikalnega organa pa je objavljen »preklic« tega kongresa. Kongres se bo vršil kasneje — koncem oktobra ali začetkom novembra. = Zvišanje poslamških dnevnic. Administrativnemu odboru narodne skupščine je bil izročen predlog, da se poslaniške dnevnice zvišajo od 1S0 dinarjev na 250 dinarjev. Ni še gotovo, da bi bil ta predlog sprejet, ker se med poslanci pojavljajo struje, ki hočejo vprašanje poslaniskih dnevnic rešiti na svoj način. Eni zahtevajo, da se naj dnevnice izplačujejo samo onim poslancem, ki so brez imetja, drugi zopet predlagajo, da bi se dnevnice izplačevale samo onim poslancem, katerih rodbine bivajo izven Beograda, tretji pa so zopet mnenja, da bi naj imoviteiši poslanci dobivali dosedanje dnevnice po 180 dinarjev. Najbrže bo zmagalo stališče, da se sploh vsem poslancem zvišajo dnevnice na 250 dinarjev. as Minister ver in duhovniki. Te dni je prispel v Subotico minister ver dr. Vojislav Janiić. Povabil je k sebi predstavitelje tamkaj, duhovništva vseh veroizpovedovanj, da se informira pri njih o gmotnem stanju duhovščine. Najprvo se je razgovarjal s pravoslavnim župnikom Markom Protsčem, ki je ministru razložil, v kako bednem stanju se nahafa pravoslavno svečenlŠtvo In da to potrebuje nujno državne pomoči. Protićevim izvajanjem se ie pridružil glede protestantovskega sveceniStva protestantovski pastor. Katoliški župnik Blaško Rajić ie takisto tožil o slabih gmotnih razmerah, v katerih Živi katoliška duhovščina, in izjavil, dt Je nujno potrebno, da država uredi odnosno zviša prejemke katolisTcih duhovnikov. Končno Je prišel na vrsto tudi rt-binec Geršan, k! je v splošno začudenje izjavil, da židovske cerkvene občine razpolagajo z zadostnimi gmotnimi sredstvi, da lahko dobro plačujejo svoja duhovnike. Zato rabini ne potrebujejo prav nobene materijclne pomoči od — Iz radikalnega kluba. Včeraj popoldne je imel radikalni klub sejo, na kateri so razpravljali o zakonu o taksah. Poslanec Rankovič je nastopil za to, da se izvoli odbor šestih oseb, ki naj bi uredil vprašanje obdavčenja žganjeku-ha sporazumno s finančnim ministrom. Radikalni klub je sprejel nekatere manjše izpremembe v zakonskem načrtu, po katerih se zmanjšajo n. pr. pristojbine za ženitev, za živinske potne liste itd. Za muslimane, ki imajo več kakor eno ženo in ki hočejo sklepati nove zakone, so določene zelo velike takse. — Razkol v džemijeta. Iz radikalnih krogov se je razširila vest, da bodo štiri člani džemijeta s poslancem Kenanžijo na Čelu stopili v radikalni k>ub, ker so nezadovoljni s politiko Ferat bega. — Sprememba v lastništvu »Riječi«. »Riječ« je prešla iz lastništva Jugoslo-venske Štampe d. d. v lastništvo posebnega konzorcija demokratske stranke, ki mu naceljuje javni bilježnik Danilo Dimovič iz Zagreba. V zvezi s tem dogodkom je izstop dr. Eda Lukiniča, Srdjana Budisavljevića in Večeslava Wilderja iz Jugoslovenske Štampe d. d. — Oblastne volitve na S!ovaškem. V nedeljo so se vršile na Slovaškem oblastne volitve. Oddanih je bilo skupno okrog 340 tisoč glasov. Republikanci dobe 7, češkoslovaški socijaldemokrati 3, narodni demokrati 1, ljudska stranka 10 in židje 1 ali 2 mandata. — Dr. Beneš o razorožitvi. Češkoslovaški delegat v svetu Društva narodov dr. Beneš ie v pogovoru s sotrudni-kom »Petit Parisien« izjavil: Kar se tiče razorožitve je Društvo narodov doseglo le delne uspehe. Problem še ni dozorel za rešitev. Sedanja mednarodna situacija ni ugodna za studiranje sličnih vprašanj. Vendar pa pomenijo dosedanji rezultati korak" naprej. — Za solidarnost Iesijonarlev Male antante. Na II. rednem kongresu legijo-narjev ČSR. v Bratislavi, ki se je končal včeraj zvečer s slavnostno predstavo v Narodnem gledališču, je govoril med drugimi tudi jugoslovenski delegat Lo vrič. Burno aklamiran je govornik naglasa!, da delo legijonarjev ne bo dovršeno dotlej, dokler njihovi ideali ne najdejo odmeva v vseh slojih naroda. Zlasti pa je rovomik priporočal In zagovarjal nujno potrebo, da bi vladala med legijonarji Male antante v bodoče popolna solidarnost". = PrezJdent dr. Masarvk posetl Beograd? Iz Pariza poročajo, da se predsednik Češkoslovaške republike, ki 15. t. m. posetl Pariz, vrne sicer v Prago, a da odpotuje takoj na to Be-ograd. da obišče kralia SHS. Miška krajina. — Usoda Mlramara. Italijansko ministrstvo Je menda mnenja, da ne bo nfkake Škode, ako mirarnsrski grad propade. Krasota tržaškega zaliva Je Miramar, ki \va-keza tujca potegne rase, da si ga zrt osle-dat in vživat diven razgled po morju. Lansko leto je bilo poseinikov okoil "0 ooo ki so plačali vstopnine 60.000 lir. Ti obiskovalci pa so bili silno razočarani, ker js grad popolnoma prazen. Sedaj je italijansko finančno ministrstvo odredilo, da se črtajo stroški za vzdržavarie parka, ki je bil vedno zelo lep in Je pospeševal miramar-sko atrakcijo. Ves Trst ie pokonča radftega fn zopet romajo v Rim prošnje, da naj finančno ministrstvo vendar ne oropa Trsta miramarske krasote. Italijanska vlada stoji menda na stališču, da naj hodijo tujci gledat in občudovat stare ftaiijanske »province ne pa Julijsko krajino, ki je kolonija! — Z Goriškega. Umri je Andr. Ober-snel, gostilničar v Lokvi na Krasu. — Zbor kubanskih kozakov, ki sedaj z uspehom gostuje v Italiji, nastopi tudi v gledališču v Gorici. — S 1. oktobrom so prenehale poslovati okrajne sodnije v Kobaridu, Cerknem in Vipavi. Dotični sodniki bodo premeščeni in sicer sod. svetnik Srečko Bisail iz Kobarida v Idrijo, sodnik Boškin iz Cerkna v Tolmin in sodnik Vuga iz Vipave v Ajdovščino. Na vsako teh sodnij pride še po en italijanski sodnik iz starih pokrajin. — Po Gorici se klati vse polno potepuhov iz raznih italijanskih provinc in tudi iz inozemstva. Sedaj se je pričelo energično čiščenje in goriški zapori so že polni raznovrstnih malopridnežev. i— Listi iz Vidma poročajo, da je imel prefekt s šolskim skrbnikom za Julijsko krajino dolgo posvetovanje glede slovenskega šolstva in da so storjeni važni ukrepi, k! seveda slovenski šoli ne pomenijo nič dobrega. — Po novem zakonu za srednje šole se sprejme na gimnazijo in realko v Goriei samo 35 dijakov v vsak razred. Kar jih je več, so izključeni. Po zakonu se dele učenci v tri kategorije: prvi pridejo v poštev učenci starišev s stalnim bivališčem v mestu, potem učenci, ki so nastanjeni v kakem dijaškem zavodu in ako preostane 5e kaj prostora, pridejo kot tretji v poštev učenci z dežele In izmed teh se sprejmejo samo naisposobneiši. Tako se zapira srednja šola pred slovenskim učencem z dežele. Ne privoščijo jim več čiste slovenske ljudske šole in iz srednje jih pode s tem, ker je slovenski srednješolski zavod V oddaljenem in težko pristopnem kraju, v italijanske srednjo jtolo pa naj ima ggtag menda le Italijan, Gospodarstvo. — Zborovanje mariborskih industrijcev. Na opetovano pozive se je v ponedeljek 1. t. m. zbralo v mali Gotzovi dvorani za sklepčnost zadostno število industrij cev. Zborovanje je otvoril predsednik maribor* ske industrijske skupine, dr. Pipuš. Omenja predvsem obisk češkoslovaških industrijcev, prvotno določen na 6. t. m., ki ga je vsled spremembe programa pričakovati ode dne 23. t. m. Češkoslovaški industrijci preje ogle* dajo druga mesta v naši državi in šele ob povratku tudi Maribor. Predsednik apelira na sodelovanje pri sprejemu tudi s strani industrijcev nemške narodnosti. Nadaljno obvestilo o vabilu Orlovske slavnosti so vzame brez debate na znanje. K prvi točki dnevnega reda poroča župan Grčar o uspe* hu potovanja v Beograd radi avtomatične telefonske centrale v Mariboru. Za to na* pravo so se potegovala tudi druga mesta, zlasti Novi Sad. Župan je dobil zagotovilo, da dobi Maribor omenjeno centralo. Tudi k drugi točki: vzdrževanje obrtne nadalje* valne šole. je prvi poročal župan Grčar. Ker je vlada lani črtala subvencijo za vzdrže* vanje te šole, je obstoj zavoda prišel v ne* varnost z vsemi posledicami za obrtni stan sploh. Za letošnje šolsko leto še zdaj ni kredita in se šola še ni mogla otvoriti. Ako pojde dobro, se otvori šele s 1. novembrom. Učiteljstvo niti za minulo leto ni dobilo vseh svojih nagrad. Zupan poroča, da je tudi za to potrebo v Beogradu našel raz* umevanje, zlasti na opozeritev, da se ta potrebni zavod mora ukinili, ako ne doM državne podpore. Od strani vlade je dobil župan zagotovilo, da se zavod ne sme ukiniti in da Hada poskrbi, da se zavodu rasigura na državo prinadsiočl del — eno tretjino, za ostali dve tretiini pa mora.ic skrbeti kra* jevni faktorji (rhčina, obrtne zadruge, in* dnstrijci Itd.). Dodatno je poročal še okrajni šolski nadzornik Fink glede proračuna, ki omejen na najnujnejš- potrebe, znaša 00 tisoč dinarjev. — Vnela s? ie živabna de* jata, ki jo je izval stavbenik g. Glaser z očitkom slovenski inteligenci radi brezbrfž* n^sti na skunn^m gospodarstvu. Pr daliSl debati, če in koliko na i prispeva tudi indu* strija, se ie snrejel Glanenrv predlog: ir* voli se sedemčlansko komisiio, ki naj rar* mersm nrimerno resi to vrmašarie. Na pred« leg g. Oadiena na spremembo urnih ur, ono* zarit župan, da se bo s trm predlogom trrba obrniti na mimStrrtTro. V komisiio so bili izvoljen! d". Pir*ns. Glaser. Hrovatin. Kiff* man, Slanovec, Potočnik. Dadien. —Z Beorrarska Masovna borza !. oktobra. Beorrad, 1. oktobra. erodukt-n! borzi notira io: fižol, franko bačka postaja, ponudba 550, koruza, franko ma^acin Beoirrad. tačka roba, ponudba 280, Pšenica 79 kfe, 3—4^&, franko va^on Beogrrad, po-nudba £60, povpraševanje 355, pšenic*, PO kr. 2**. franko vajron Fer^rad. ponudba 357.50, povpraševanje 352.50, je*me~i. franko vajron T5eorrad, ponudba 255, povpraševanje 2A5. oves franko vagon Beoirsd, ponudba ?55. povpraševanje 240. otrobi, franko vajron Beograd. por.rdba 155. krornipir, franko vagron Beogrrad. ponudba 116. —€ Novos£*1skf» Masovna borza !. oktobra. Na produktn? borzi notimio: Pšenica bačka 79-80k*. 2%, 3 vasr. 360, bačka 79-80 kje prireditve. — Brezplačen srfco - hrvatski tečaj »Bratstva« se zopet otvori v mestni šoli na Ledin!. Izobraževalno društvo »Bratstvo« je pred dvemi leti prvič otvorilo brezplačen srbo - hrvatski tečaj, ki je nadvse lepo uspel. Lansko leto je otvorilo isto društvo prvi In drugi tečaj, katerega so vodile tri učiteljice srbo - hrvatskega jezika, dve iz Beoerr.da. Ta tečaj je obiskovalo nad 200 učencev in ga je koncem šolskega leta obiskal načelnik naučneza oddelka ministrstva prosvete gospod Jovanovič, ki se je o tečaju nadvse pohvalno Izrazil. Letos se ta tečaj ponovno otvor! In sicer za prvi In drnzl letnik. V prvega ae sprejme začetnike In one. ki so prvega io izdelali, odnosno one, Id Jim Je Jezfk le nekoliko znan. Na ta brezplačen tečaj opozarjamo predvsem državne uradnike, ki morajo rlasom nove prarmstike pornatl sr-bo-hrvatski Jeffk in Jim je dan* prilika, da se ca priuče popolnoma brezplačno. Vpise t.* ta tečaj sprelema gd^. Viki Pau«fčeva, VVnlfova ulica 1 -TT. S por-kom se rrrične že prihodnji teden in se br> rbj*vi! v vseh časopisih. — SnNlc? nds*>k »Bratstva«. — Cerci* FratneaK Ker «« obefa za francoski pouk v T. kurzu tolikšna udM^b*, da bo zanio ena učilnica premalbna. je sklenil odbor, da se otvori za ta kvtt paralelka. v kater! se b^ vršil pouk istotako ob rone-delikih In sredah od 1& do pol 20, počenši s 3. oktobrom. Vsled trga se sprejme v prvi knrr še nove frefcventante, ki naj se prlrlase tu. V ITT. kurzn se doda Še ena ura literam!'" predavanj (predava Mme. Jeras) in Sicer ob četrtkih od 17. do 18. ure. — Cevllarska obrtna zadruga t Llim-Ijani vljudno vabi svoje člane na sestanek, ki bode v iredo 3. oktobra ti. točno ob 7. uri zvečer v restavraciji pri »Mraku«, Rfn-ska cesta. — Načelsivo. Kultura. — Seugoden zsČetek drsnishs sezone. Sinoči sc je sezona otvorila z žalno igro v štirih dejanjih »Azazel« od prof. Ivan«. Preglja. Cital sem prejo knjigo: Krasen je* zik, krasna biblijska dikcija — snov je is Jezusovih časov in njegove najbližje oko* lice — velezanimiv duševni konflikt Jude iz Kerijota. Bolj »notranja« drama. Id u ji Rusi, vajeni te vrste notranje tragike od Cehova in mojstri v njej na odru. morda, pripomogli do velikanskega triumfa. Ni to nikakor zgolj »knjižna« drama, ki na odru ne more uspeha doseči. Pisateljeva zahtev? glede inscenacije dokaj pretežke*, da, neb • vedljive za naš oder, dasi prelepe in v tekle* sanem jeziku tako pc<:ni"1-;o opisane uvodu aktov, da je že njih čitanje umetniški užitek in sem kar videl pokrajino. -barve, Genezaretsko jezero v jutranjem ra« renju bregov, posejanih s hišicami i:i c nimi logi — sploh Sveto deželo, kakor jo nosimo v duši. Za prizorišče so se sel » potrudili, bilo je vse na kupu, banslr**. r.t< poetično. Dokaj manj bi bilo dokaj vet In čemu.je režiser Skrbimek dal ob lev! itranJ odra hišo Magdalene pomakniti tako relo v oder, da je zakrivala četrtino odra, da bc ni videlo igralcev, č> so stali količkaj bolj od zadaj, da je ves glas letal le na desno stran gledališča in j a bila srednja oa i takorekoč premaknjena za kaka dva metra na desno, oder pa 6krčen v širini. To :, ? tako motilo, da se ne da popisati. Ljudje, zlasti v levih ložah, so iztegovali vratove, pa zaman. Mesto kraškosuhe^a zr.ačaia de* žele se nam je za okvir prezenti ral pogori z rastlinstvom iz Brazilije aH najtrtrpičneje, z vodeno paro prenasičenc Indije. Ta okvir je fatalno spominjal r.a »boJie grobe« po raznih ljubljanskih cerkvah, ki so prav po* etični, a tudi nimajo namena, vzbujati Io* kalni kolorit palestinski. Pa vse to — raze« one grozne hiše v I, aktu — bi še Slo, t'-"* ker se mora gledišče ravnati po tvojih gmotnih sredstvih. Toda igrali so tako, prar Čisto kakor diletanti v malih mestih Zna* nec je pripomnil: -»Kakor bi bil v Kranju ali Kamniku, se ml zdi danes.« Dobro figuro je postavi! edini Kralj s svojim fari'-Joelom. Eden edini mrd 25 sodelujoč Vsi drugi so smatrali biblijskemu predmetu na ljubo za potrebno, da niso govorili, n»Co samo šepetaje ^jamrali* in vzdihovali, vlr'i'i stavke kakor na nateravn»ci, delali nrrnoai s premore, se vlačili naokrog s povešeno '. r* to. trebuhom naprej, drsali po odra, kal >T bolniki, ki jim pojemajo sadnje moći in jim je vsaka polglasna beseda neznanski re!esr.i napor. Igro so s tem vsaj rt pol are vlekli. Vsi Štirje akti so bili kakor brez« končna kor.dolenčna vizita, kler se govori tresoče, nabodno. Ubili so na Preglovi in~;. kar se je le ubiti dalo, storil? lepemu in močnemu delu ter pisatelju velikansko k"! vico, nad občinstvom pa tudi. ker plav«.! je nad poslušalci 3 in tričetrt urr kakor itn* pen plin neznosen, brezupen dolgčas, dolg« Čas, dolgčas... Kdor ni preje igre čitak je bil sploh izgubiien. Kajti dve tretjini prekrasnega besedila sta ostali docela ner«z* umljivi, se jih kratkomalo ni slišal^. P rib a* jalo je do ušes poslušalcev le neartikulirano mrmranje in šepetanje. Najvažnejše stva-i so ostale neslišne. Da omenim le sestanek mlsde Liie z ljubimcem Asimom ob vod* njaku. Njiju pogovori zavzemajo več r.e^O polovico prvega akta. Liia nas s prinove* dovanjem o Mariji Magdaleni, kako živi kot herera, kakšne ljubimce ima, kaj vse so j; dali za rojstni dan itd. prav ovala v milicu, iz katerega ee drama dviga. Ti pogovori, prepleteni z najljubkeišo ljubavno poezijo mladega para, so ostali neslišni, vsled one nesrečne hišne kulise deloma nevidni in so ubili nesnikovo delo že v prvih scenah. ICer sta vlogi imeli dve zelo mladi moči. pada odgovornost za to neČuvenost zgoli na režiserja Skrbinška. Tudi Saričeva ima zadnje čase neko dopadajenje nad sepetaio jim. »umirajočim« govorjenjem, ki ga nihče ra sliši, nihče ne razume. Marija Magdalene, četudi spokorniea, je bila vročekrvna, na* vdušena i v veri, re pa samo enostransko taka, da se koma i še čez odar vleče. Zdelo se mi je, da režija in igralstvo sploh niso prodrli v duševr.o jedro Preglove igre in so si nalogo olaišali s tem. da so jo enostavno igrali kakor igrajo kmetski pobrini diletanti kak sveti pasi ion. Kaugummi, kadar je ža docela razžvečen in razvlečen. Naj ig*o odstavijo ter jo popolnoma nanovo in po* vsem drugače študirajo, če hočejo popraviti krivico nad pisateljem in občinstvom. Di* jaki so zelo ploskali, iz principa nač. ler je Šlo za domačo noviteto. Bilo jo pa prs v odveč, da se je pojavlialn neka organizi« rana klaka. Ko se je prikazal na odru pisa« telj, sem tudi jaz krepko zaploskal. T "naj* mo, da bo današnja »Judita«, zopet sveto* pisemska snov, popravila sinoćnji fiasko. Le radi popolnosti še omeniam, da so t luč'O ravnali naravnost škandalozno in je v zadnjem aktu iz jutranje zavje postala po* lagoma temna noč! — O Preglovi igri o priliki še spregovorim. M. Z. — Šentjakobski gledališki oder vprlzori v soboto In nedeljo Gogoljevo krasno komedijo »Ženitev«. Vstopnice so od srede naprei v slaščičarni Zalarnik na Starem trgu v predprodajl. — Druga premiera ▼ drami bo v torek dne 2. tm. Vprlzori se Hebblova tragedija »Judit« z Marijo Vero kot gos tom v nas-ov-ni vlog! m Skrblnškom v vlogi H^loferna. Režira g. Lipah. Začetek ob R. url zvečer. — Dramatična Šola Udruženje gledaliških igralcev, a) Ckfbor Udru želita WW •vsa kulturna društva, ki prirejajo r*dno gledattlke predstave, da prtglJ« v č'm največjem številu svoje čl sne v CrnmatrN no 5olO. Na podlag! fe objavijen.-gi razglasa je razvidno, da bo imel v*ak -jOnec dramatične šole najboljše* priložnost svoi* zmožnosti vsestransko Izpo-aolnft!. Cana-Hna je minimalna. Natančnega pojas«MJ «e dobe v pi-saml Udružen'* (dramsko tlela« ISSe) dnevno med 14. in 15.) b) Pole* fv ob'avHenlh r*. predavateljev b> predaval rud! g. dr. Blelwe's pl. Tersten'škl. Zbiraite zraink? štev. 224. »slovenski narod« dne 3 oktobra 1923. Stran 3. Dnevne vesti. V Ljubl/anh dne 2. oktobra 1923. Internacionalna hotelska in kopališka družba v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev d. d. na Bledu. Pod tem pompoznim imenom se je spomladi ustanovila in registrovala delniška družba s statutaričnim namenom, da gradi širom Jugoslavije, zlasti pa na Bledu velike moderne mednarodne hotele, kazine itd. Faktično je kupila in prezidala na Bledu Riklijevo posestvo, v Rogaški Slatini Gregoričevo vilo, vse bogato in iuksurijozno opremila, PTe-vzela v Slatini tudi hotel »Aleksandrov dom« ter potem na obeh krajih oddala prostore za igralnico (Casino des Etrangeres) neki francoski družbi, ki je pa po par tednih morala obe igralnici zapreti, ker je vlada odrekla tozadevno koncesijo. Vsa dela so radevolje izvršili domači podjetniki in obrtniki, kajti blesteča imena v trgovski register vpisanih članov upravnega sveta so jim daiala po njihovem mnenju in tudi po splošni sodbi zadostno garancijo, da je družba solidno fundirana in da bo pošteno delo tudi pošteno plačala. Člani upravnega sveta so namreč: 1. predsednik velike In ug-edn^ češke banke, 2. podpredsednik (prej generalni direktor) ene največjih zagrebških bank, ki Ima tudi v Sloveniji zelo razvit posel, 3. minister n. r. In predsednik večie ljubljanske banke, 4 znan ljubljanski veletržec. Na nemalo presenečenje prizadetih pa je družba, čim so bila omenjena dela dovršena, ustavila plačila ter prisilila s tem podjetnike in dobavitelje, da so morali tožiti. Njihove terjatve znašajo več milijonov kron. In sedaj se govori, d* gre družba (po petmesečnem obstoju!) v konkurz, tako da preti vsem, ki so zaupali gori navedenim imenom, občutna izguba! Po našem mnenju o tem ne more biti govora, kajti Člani upravnega sveta hi morali v slučaju konkurza neizprosno na zatožno klop in tega taki gospodje vendar ne morejo riskirati Njihova prekleta dolžnost je, da sežejo magart v lastni žep ter točno plačajo vse doma?« dobavitelje, ki so bili le po njihovih imenih zapeljani, da so družbi, ki je ob rojstvu razvila velikanski tamnim ter obljubljala takojšnje plačilo, kreditirali delo in blago. Takih panamskih afer v Sloveniji absolutno ni mogoče trpeti in zategadelj bomo zadevo skrbno zasledovali in po potrebi prišli na dan s polnimi imeni. Za danes pa svetujemo upnikom, naj ne odpuste niti pare, ker morajo dobiti polno plačilo. — Šestdesetletnlca odličnega moža. Te dni je praznoval 601etnico svojega rojstva naš stari somišljenik in prijatelj g. dr. Fran R o s i n a v Mariboru. Jubi-lar, ki se šteje danes med najodličnejše slovenske juriste in javne može, je self made-man v najboljšem pomenu besede. Rodil se je v litijskih hribih kot sin nepremožne kmetske hiše ter je v najtesnejših gmotnih razmerah študiral v Ljubljani gimnazijo, na Dunaju pa dovršil vseučiliške študije. 2e kot dijak je kral v dunajski »Sloveniji« odlično vlogo, ko je pa stopil v praktično življenje kot koncipijent v odvetniški pisarni dr. Slančevi v Novem mestu, je pričel orati z velikim navdušenjem narodno ledino ter je ustanovil zlasti dolenjskega Sokola. Potem se je preselil v Celje, kjer je stal tudi v prvih vrstah mladih narodnih mož. Leta 1895. pa je otvoril lastno odvetniško pisarno v Ljutomeru, Kjer si Je ustanovil tudi svoje rodbinsko ognjišče, poročivši hčerko pok. drž. in dež. poslanca Frana Robiča, Ljutomerski okraj ga fe odposlal tudi kot svojega zastopnika v deželni zbor štajerski, kjer ie s svojim energičnim nastopom kmalu vzbudil splošno pozornost. Po prerani smrti svoje prve soproge se je preselil v Maribor, kjer je zaslovel kmalu kot eden najodiičnejših odvetnikov in izredno duhovit praktičen jurist. Kot drugo soprogo in mater svoji osiroteli deci si je zbral potem hčerko odlične narodne rodbine Rupšl v St. Jurju na juž. žel. Po izbruhu svetovne vojne ga je avstrijska soldateska kot nevarnega mariborskega narodnega prvaka aretirali ter je moral prebiti več mesecev v zaduhlih graških ječah, kjer si je nakopal tudi težko bolezen, od katere je le počasi okreval. 2alibog ga je zadela kmalu druga nesreča, da mu je umrl mladi nadepolni sin. Ob prevratu je stopil dr. Rosina na čelo narodnega preokreta v Mariboru in poleg generala Maistra gre največja zasluga za rešitev Maribora njemu. Povdarjamo, da je bil vsikdar odločno narodnonaprednega mišljenja. — Slovenska javnost presrč-ro pozdravlja tega velezaslužnega moža ob njegovem pomembnem jubileju ter mu želi po tolikih bridkih preizkuS-njah še dolgo vrsto solnčnih let _Klerikalno - komunistična veČina in Beograd. Iz Beograda nam poročajo: V vladnih krogih so poročila o slabem gospodarstvu klerikalno - komunistične veČine v občinskem svetu ljubljanskem £ovzro$Ua veliko ggggflBHgHft £SS^AMmJl ofrta*«* Arih Stala* naiim vsem se ljubljanski mestni občinski upravi zamerava, da je vkljub svojim obupnim financijalnim razmeram voti-rala 10.000 dinarjev kot podporo stav-kujočim v Trbovljah. Vlada baje namerava uvesti v tem vprašanju preiskavo ter nastopiti proti občinskemu zastopu z vso strogostjo. O tem so izvedeli klerikalni poslanci ter sklenili pritisniti na vlado, da to namero opusti Razni klerikalni politiki odkrito priznavajo, da bi ljubljansko mestno občino izgubili, Čim bi bil razpuščen občinski svet sedaj in bi se razpisale nove volitve. Tega mnenja smo tudi mi, zato popolnoma razumemo, zakaj je klerikalcem toliko ležeče na tem, da vsaj še sedaj obdrže krmilo na magistratu v svojih rokah. — Iz klerikalnega kluba v občinskem svetu. Občinski svetnik Fran K r e m ž a r je bil dosedaj predsednik klerikalnega kluba v občinskem svetu. Ta posel je sedaj odložil in baje namerava odložiti tudi svoj mandat v občinskem zastopu, češ da je preobložen z delom kot poslanec. V zadnji seji klerikalnega kluba so razpravljali tudi o znanih PirČevih aferah. Vsi so soglašali s tem, da Pire s svojimi neprestanimi aferami silno škoduje klerik, stvari in sprožen je bil predlog, da bi se Pire prostovoljno odpovedal mandatu, Čemur pa se je Pire odločno uprl. Zaenkrat torej ostane Pire še občinski odbornik. — Obmejno Šolstvo In »Družba sv. Cirila In Metoda«. V vodstveni seji C. M. družbe dne 9. t 1. se je dovolilo ra nakup šolskih knjig za revno mladino na obmejnih Šolah preko 14.000 Din. Žal, da se za enkrat vsem mnogobrojnim prošnjam ni moglo ustreči, ker tega ne dovoljujejo denarna sredstva. Družba uvideva veliko potrebo podpiranja naših obmejnih šol in bo vsikdar z veseljem prošnjam ustrezala, ako bodo to zmogli njeni dohodki. Severno mejo moramo podpreti, zlasti na šolskem polju. Otroci tamošnjih šol so večinoma revni in zelo težko kupujejo sedanje drage knjige. Pred vojno ie oskrboval Schul-verein in Sfldmarka ondotne šole skoraj z vsemi potrebščinami, zato pa je tudi nemštvo tako silno napredovalo. Ker pa ima družba poleg severne meje še druga zelo ogromna bremena, denarja pa malo, apeliramo na vso slovensko javnost, da se o vsaki priliki spominja in podpira Ciril Metodovo družbo. — Reforma pravoslavnega koledara se Izvrši 14. tm., ako dotlej arhlerejski sabor, ki se je v to svrho sestal v Karlovclh, ratlfikuje to kolendarsko reformo. Po starem julijanskem koledarhi bi pravoslavni 14. okt. imeli šele 1. oktobra, po reformi pa bodo preskočili 13 dni hi ta dar pisali 14. oktobra. Ker je rkoTaj gotovo, da arhlerejski sabor reformo ugodi, bo s tem v splošno korist izjednačen pravoslavni in srregorijaTiskf koledar za polnih 877 let. ker Sele takrat se .pojavi neznatna razlika med reformiranim' pravoslavnim in gregorijanskim koledarjem. — Neverjeten slučaj. Iz Leš v Mežiški dolini nam pišejo; Paznik pri tukajšnjem (premogovniku Ignacij Doberšek je bil za starost aH varovan pri pokojninskem zavoda za nameščence v LJubljani. Pred prevratom pa ie vplačeval redno od postanka tega zavoda v Gradec. Skupna doba zavarovanja je znašala 161 mesecev. Zadnja leta je vplačeval 45 Din na mesec In l3to seveda rudi delodajalec grof Heckl. Dne 1. maja ti. je bil upokojen brez povoda, menda zato, ker se je vedno upfral krivicam, ki so jih rezali v stari Avstriji nem-5kl grofje slov. delavstvu In ni tulil z volkovi kakor nekateri___ patriotje. Potom mnogoštevilnih prošenj, Intervencij tudi potom okr. glavarstva v Prevaljah se je doseglo — da je dobil 15. sept. prvi odgovor namreč naznanilo, da dobi mesečno 28 Din 26 p invalidne (penzije) rente. Moža je ta vest tako (potrla, da je padel v nezavest. Ta zavod je v omenjenem odloka dostavil, da se naj J. D. obrne na pokojn!-škl pokrajinski sklad In prosi za doldade. A ta sklad je bil že hitreje opravil. Z odlokom 3976 z dne 13. jul. 1923 mu je naznanil, da se mu odvzame mesečna doklada akoravno Je Se sploh nI dobil. Danes ima torej J. D, »po 54 letnem zvestem nepretrganim službovanju pri enem In Istem gospodarju v Istem kraju sledeče dohodke: 28.60 Din invalidne rente (penzije) od pokojninskega zavoda za nameščence in 7.33 Dm penzije Iz bratovtke skladnice, aku-inaj 35 Din 93 p. To jo torej plačilo delavcu, ki služI 54 let enemu gospodarju! S to svoto naj živi človek — 1 mesec dni! Ali naj gre žrv v grob? Ootovo je to zaslužil, ker je bil vedno zaveden Slovenec! — Pesem Južnih Sokolov, prolog pod-staroste E. Gangla na slavnostni akademiji Ljubljanskega Sokola, Id je včeraj izostal, prinesemo radi njesovega umetniškega zanosa v prihodnji prilogi. — Iz Rogaške Slatine nam poročalo: Letoviška sezona Je minila. Priznat! Je treba, da smo Imeli letos toliko gostov kakor še nikoli. Vsi hoteli, vile, hiše so oddali letovlščarjem sobe in stanovanja v kar mogoče velikem številu. Da celo kabine v kopaliSču so služile gostom v bivališče m prenočišče. Največ gostov je bilo Iz Srbije. Banata In Baranje, za nJim! so bni najmočneje zastopani Hrvatje. Med gosti so b!II dalje Francozi, Cehi, Neme! In celo Lahi. Da je toliko priljubljeno Slatino obiskalo tudi mnogo Slovencev, je umevno samo po sebi. Število srbskih letoviščarjev priča, da bratom Srbom silno omilila, kar nam Je vsekakor še v posebno veselje. — Zdaj nastaja ali pravzaprav je že nastala mrtva zimska sezona. Zadnje dni je odšla tudi godba in poslavljal se je gost za gostom. Danes vidiš tu samo nekaj Srbkmj In pa Slovence. Umolknili so godbe zvočni glasovi, utihnile gosli, onemelo veselo petje, umrlo živahno življenje po parkih in Iz-prehodih, ki sedaj samevajo tiho zanvs"i:e-n! v minole dni polne veselja in petja In smeha. Letino smo imeli sploh dobro. Tudi sadno drevje je dobro obrodilo. Zlasti hrušek in češpelj je bilo obilo. Zaradi hladnega In deževnega junija se je ves pridelek »precej zakasnH. Tako bo tud! s trgatvijo. Bržkone ne bomo trgali prod drugo polovico prihodnjega meseca. Kako bomo kaj s trto zadovoljni, povemo drugič. — Celjske vesti Vijolinski koncert dvojice Sancln se vrši v četrtek v mali dvorani hotela »Union«, Vstopnice so v prectprodajl v trafik! Kovač v Aleksandrov! ulici. — Mestno gledališče. Danes v torek »Marija Sruart«. abonement A. V petek »Pelikan«. V nedeljo »Kozarec vode«. Izven. — Umrl je Ivan Radič, poštni poduradnik v poko*u v 67. letu starosti. — Goljufija. Neki Fran Kralj je tri celjske trgovce ogoljufal za 34.796 Din Nato je tzjrlnll najbrž v Avstrijo. — Javno tombolo iprtred! Celjsko Sokolsko društvo dne 21. oktobra ob 14. popV.dne na Dečkovem trgu. — Splošno žensko društvo v Celju otvori v ne-nedeljo dne 7. oktobra v hiši Zvezne tiskarne I. nadstr.. Zadružna Zve^a- favno knjižnico, katera bo poslr^nJa vs*ko nedeljo od 10.—11. ure dopoldne in vsak četrtek "popoldne od 18.—19. ure. — Francoski krožek. Pouk iz francoščine. II. tečaj, se prične v petek 5. tm. ob 6 ur! v meščanski šoli. — O tatvinah v West-novi tovarn! smo svoječasno poročali. Rad! tatvin so bili aretiran! pred celjskim oVrožnhn sodilčem obsojeni rn sicer: Lucija Gtinčer na 3, Marija Žerjav na 2 meseca. Marija Starovašnfk na 6 tednov, Ro-zalija Es!b na 1 mesec, Karel Vengust na 6 tednov. Avsrust Koštomai ta 3 tedne. Terezija PakelSek na 3 mesece, Fran Vodtb na 2 meseca, Gašr-sr J^nčič na 1 mesec, Albert Koman na 15 mesecev, Alojzij PeČ-nik na 5 mesecev. Avgust Sušnik na 2 meseca, Shnon JtrSfČ na 4 mesece, Franc Ju-SIČ na 3 mesece. Franc VidenSek na 6 tednov. Mafcs štaleker na 6 tednov težke ječe. — — Mariborske vesti Otvoritev Narodnega gledališča. Letošnja sezona se pričenja iz neznanih razlogov precej pozno. Lani 2. oktobra smo se nahajali že v polnem tiru. Otvoritev dne 2. oktobra se prične z abonementom D, ker Je bil lani abo-enment C na vrsti. Sezona sama se prične s Cankarjevim »Kralj na Betanjovl« v režiji ravnatelja Bratine. S prvo opero se prične v soboto dne 6. oktobra in sicer se vprizori z Ljubljančanom znano slovensko opero »Zlatorog« Viktorja Parme. Uprava Je ugodila vsestranski želji občinstva: naš preljubij eni dramatik g. Skrbinšek nastopi zopet v otvoritveni predstavi. — Dobra letina. Letina v mariborskem okrožju je izvzemal po toči poškodovanih kraiih povprečno zelo dobra na poljskih pridelkih, zlasti krompirja In sploh prstenine le letos Izredno mnogo. Manj ugodno pa kaže letošnja vinska trgatev v mariborski okolici, katero Je precej prizadela toča In med cvetjem, kakor med dozorevanjem zelo neugodno vreme, ne samo kvanti ta ti vn o, tudi kvalitivno bo letošnja trgatev daleč zaostala za lansko. BolHa letina se obeta v vzhodnih delih Slovenskih Goric. — Izredno lepo vreme. Dolgotrajnemu spremenilIvemn vremenu sta doslej sledila nedelja in ponedeljek kot izredno lepa in nenavadno topla dneva. — Zopet potres. Danes okoli 11.42 dopoldne so beležili vsi Instrumenti zopet bližnji ipotres v daljavi 300 km. Ognjišče je bilo isto kot 26. sept. Observatorij pod Triglavom, Belar. — PorocH se te g. bil Vflrtor PetHch, obratovodia v Mežici, z gdčno Olgo Nc-mttz iz Železne Kaple. — Kdo potrebuje skladiščnika? Resen, delaven mož fŽce v Ljubljani mesto skladiščnika aH kletarja. Je v vseh poslih iz-vežban in izkušen. Ima dolgoletno prakso. Ni ndan alkoholu. Je naroden In napreden. Priporočamo ga našim podjetjem in trgovcem. Naslov pove uredništvo »Slov. Naroda.« — Opoz&rfamo. da se je fvrdka I. Maček, stara, fpriznana solidna trgovina z oblekami, preselila v poslopje Pokojninskega zavoda na Aleksandrovi cesti Itev. 12, kjer prodaja Je nadalje po Izdatno znižanih cenah. — Petmesečni dopoldanski kuharski tečaj se otvori 8. oktobra na dekliškem zavodu »Vesna« v Mariboru za dekleta od 1(5. do 20; leta. PojasnHa daje vodstvo ob delavnikih od 10.—11. dop. — Smrtna koH. Danes |e po dolgem trpljenju umrl g. Anton L ukane, vpoko jeni major, sin pokojnega podpolkovnika Mihaela Lukanca. svak gg. dr. Polca, dr. Bončine Jn trgovca Orlčarja. Pogreb bo v sredo X t m. ob ld. Iz deželne bolnice. Blag mu spomin, njegovi rodbini naše sožalje. — V Novem Vodmatu Je umrla gdč. Vera H a rt« man. Pogreb Je bil v soboto. Blag Ji spomini — Preveč podjeten polhar. Anton Skoc-Jan, 551etnl posestnik Iz Spodnje Slivnice, Je v nedeljo 30. septembra lovil polhe, pri čemer Je zlezel na neko drevo. Nenadoma pa mu Je na drevesu spodletelo In padel Je Precej globoko na tla. Dobil Je težke poškodbe sa glav! in Je bil prepeljan v bolnico. — Češka kolonija v Varaždinu. V Varaždinu se je v zadnjem času naselilo več čeških rodbin, katerih član! ao zaposleni v tamošnji tovarni za Izdelovanje platna In atolov. Cehi so si tudi postavili lastni kazino, v katerem se nahaja tudi lepa knjižnica. Mala kolonija Ja otvorila seda) tudi svojo Najnovejša poročilo. Odcepitev Bavarska od tačije - vnrašanjs par dni! Kritični dnevi 2. in 4. oktober. — Francija se ne bo vmešavala* Bavarska in Avstrija — združeni! — Berlin, 1. oktobra. (Izv.) Vsa poročila soglašajo v tem, da je treba z vso resnostjo računati na to. da izvrše separatisti že te dni odločilen udarec na repubHko. Na Bavarskern so razširjeni letaki, ki nosijo datum 2. oktobra in spodaj znak Hitlerjeve organizacije. Iz tega se sklepa, da se ima prevrat izvršiti v torek 2. oktobra. Iz drugega vira pa poročajo, da je 4. oktober kritičen dan prvega reda in da je Čisto gotovo, da se Bavarska še tekom toga todna odcepi od Nemčije. — Monakcvo, 1. oktobra. (Tzv.) Takozvane patrijotske organizacije imajo vse pripravljeno, da proklamiralo popolno neodvisnost Bavarske in izkličejo za kralja princa Ruprchta. Voditelji separatistov imajo v rokah zagotovilo francoske vlade, da se no bo vmešavala v notranje nemške razmere, ako prida do revolucijo. Ako bi pa revolucifonarno gibanje prestopilo meje nemške države in se razširilo na Avstrijo, bi Francija morala Intervenirati. — Mcr.skovo, 1. oktobra. (T-v.) Veliko pozornost je včeraj vzbujala prisotnost pri monarhističnl manifestaciji odposlancev avstriisklh - }?' :h organizacij. Predvsem Je bila navzoča deputacija tirolskih »kaiser::!grov«, ki so ji Hitlerovci prirejali navdušene ovaci& Na čast Avstrijcem je bil prirejen poseben sestanek, na katerem so govorniki po/vdarjafi, da je treba najprej vposraviti monarh tjo na Bavarskem, potem pa pride na vrsto tudi A vstran. Hden ;zmrd govornikov ;'e tudi ra; l združeni Bavarski In Avstriji, kar \3 povzročilo irenotično odobravanje pel Avstrijcih. Borzna poročila. ZAGREBŠKA BORZA. Dne 2. oktobra. Sprejeto ob 13. Na borzi se je pojavilo vslcd nujno potrebe po gotovini v veliki množini blago v tujih devizah, kar je dalo povod zelo občutnemu nadaljnenu padcu deviz. Vse devize so pod curisko pariteto. Po borzi so se tečaji zopet nekoliko učvrstili, ker je blago pošlo in je za vse devize zopet samo Jenar. Na efektivnem trgu je bil promet slabši ter so skoraj vsi papirji nazadovali. Ob zaključku so notirale: Efekti: 7% invest. drž. pos. od leta 1921 71, Ljublj. kred. banka 210— 2*), Prva hrv. štedionica, Zagreb 1150—1155, Slav. banka, Zagreb 110, Hrv.-siav. zem. hip. banka, Z^zreb 135—138, Hrv. esk. banka, Zagreb 1SS—190, Jugosl. banka. Zszreb 158—159, Trb. prem. društvo 950-975, Guttmann 2000, Slavonija 250—255. Večerana 2450—2460, Eksploatacija 1245, Narodna Šumska ind. 160^—175. Devize: Curih 15.35—15.50, Parir 5.27 blago, London 386—3SS, Berlin 100 milijonov 20—60 Din. Dunaj 0.119^—0.121. Praga 2.47—2.61, Trrfc 3.86—3.S7. Newyork 84.50-85, Budimpešta 0.4S blago. Valute: dolar 83.75—54. lira 3.825 denar. Valute: dinar 792—793, češka krona 2102—2118, Ura 3165—3155, fnnc. frank 4275—4305, funt šterling 320.000—321.000, Svlc. frank 12.540—12.620, dolar 70.560^— 70.960, INOZEMSKE BORZE. — Curih, 2. oktobra. (Izv.) Današnja predborza: Beograd 6.35, Berlin 0.0000020, Amsterdam 220.40, Newyork 5.61, London 25.49, Pariz 33.40, Milan 25.23, Praga 16.775, Budimpešta 0.53, Bukarešta 2.63, Sofija, 5.50, Varšava 0.0013, Dunaj 0.0O7S5. avst. 21j. krone 0.0079. — Dtinsf. 1. okt. Devize: Beorra«! B03—«07, Praga 2120—2130, Milan ?2 I— 3216. Pariz 4.-22—4^. Londoa 322.P'X>_ 333.000, Curfh 12.655—12.706» Ncvyorfc 70.935—71.1S5. ■ Tržnšzo pretr^orze d'r1?^ Bismo rre- Jeli. »PODZEMSA AMERIKA* V KINU »MATICA*. Od 2. d*> 4. oktobra predvaja kino Mntica fantflsruni projekt >Poc:zcmn;i Arae* rika«, kelosano d:!^ filmske "mrtno^ti, 1;1 prikazi;«? gledalcu sliko i" BvljenJa 61 rre\ a pod »mljo. ni?£?ov vclri boj z narave in rudniško straVtc v v# rarja. da je orkester ^rdM izpopolnjen so tudi vsi srr?e>i rarlnj prir^rrno *vi««m. Zadnja predstava dnevno je ob 22. (10. r i\ KOT NASLADA IN KOT HRANA .JE NAJBOLJŠA ČOKOLADA iS ANA«« — Koncert ,f kavarni »Emona* vr?I danes v petek ob 8. rvecer. Itra L li';iv:^sVons'M orkester« 1 j 2t| 5« septembra Ha — na — Fi gospodar divjih zveri Y KINO TIVOL! ■na Tivoli mm tm glauf L del 4., 3 , S. in 7. oktobra i.^iW znamka. Var^fg re^igi !r trneJt- neiSl ie od esh^ Od 'heSpib Sselfarp zahfeoalfe* de Hasn pritrdi Bersca Gmnf podpefflIk2 In gnml podoMiL mm mam ___ stian 4 •SLOVENSKI N A KOtt« un- 3 oktobra J »z3 Alfred LSeri veletrgovec Meta Laeri roj. Gričar poročena Genova 30. septembra 1923 Ljubljana OIOIOBOIOIOIOBOIOBOIOIOIOBO POZOR! POZOR! Za 11 Ugodna cena za nakup slodečih parnih strojev in kotlovi 2 parna stroja po 100 konjskih moči zmamke „Hock", 3 parni kotli znamke „Hock" in ,/Tischbein" 2 po 45 m2 in 1 po 90 m2 kurilne ploskve (Heizflache). Vsi stroji in kotli so v obratu in v najboljšem stanju in se prodajo le radi vpeljave celokupnega obrata na električni pogon. Gornji predmeti se lahko ogledajo do 20. oktobra 1923 v TOVARNI CEMENTA, Zidan.most. Cene po sporazumu I Cene po sporazumu oboioioioboioboiovoioioiobo Zahvala. Za vse dokaze sočutja povodom smrti naše nadvse ljubljene hčerke oziroma sestre, sestrične, prijateljice, gospodične Vere Hartman za darovane lepe vence in cvetje, za mnogoštevilno častno spremstvo na zadnji poti, kakor tudi bratom pevcem za v srce segajoče žalostinke, izrekamo tem potom naj-prisrčnejso zahvalo. NOVI VODMAT, 1. oktobra 1923. Žalujoča rodbina Hartman. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem izgubo ljubljenega brata ld je dne 29. septembra 1923 v Kočevju v najlepši starosti nenadoma preminul. Sv. maša zadušnica se bo darovala v cerkvi Sv. Petra 4. oktobra ob 7-ih zjutraj. LJUBLJANA, 2. oktobra 1923. Otmar Srebotnjak, brat. — Justina Job, Mimlca Bartl, sestri in ostali sorodniki. Zahvala. Vsera, ki so nam izkazali tolažilno sočutje povodom prebridke izgube nafiega nepozabnega očeta, starega očeta, brata, strica in svaka, gospoda brivca, antlkvarja In meš£. ljubljanskega se tem potom globoko zahvaljujemo, zlasti iskreno zahvalo velecenjeni rodbini Krapeževi, ki nam je blagohotno odstopila začasno svojo rodbinsko grobnico, dalje gg. mag. podravnatelju Lauterju in mag. svetniku Govekarju kot zastopnikoma mestne občine, gg. stanovskim kolegom ranjkega, druStvu Sokola I. za častno zadnje spremstvo, pevskemu odseku Sokolal. in pevskemu zboru gospodarskega naprednega društva za Šentjakobski okraj za v dušo segajoče žalostinke ter vsem, ki so pokojnemu darovali krasne vence in ga spremili na njegovi zadnji poti. LJUBLJANA, 2. oktobra 1923. T imena vseh ostalih sorodnikov rodbina Derganc. Fižol vseh vrst se kupi franko vagon. Ponudbe: Ljubljana, poštni predal št. 77. 10378 bes 5 'J D n nadsljn • E para, a c sv Klavir, prvovrsten ter dobro ohranjen, se proda radi selitve. — Ponudbe pod »Stev. 105 A 10.492« na upravo »Slov. Naroda«. Pisalne mize in salonska garnitura, do bro ohranjena, obstoječa iz mize, štirih foteljev in omare, se proda. — Isto* tam se odda rudi stroj za izdelovanje masla, pri* bližno za 26 litrov. — Ponudbe je poslati na naslov: Bokalce, p. Vič. 10.494 Dva mlada angleška lovska hrta, pes in psica ter dva foxa naprodaj. — Poizve se pri Vek. Dolničarju, hotel »Tivoli«. 10.506 Na prodaj! Pomožno motorno kolo, motorno kolo s priklopnim vozičkom - in dvosedetnl anto v dobrem stanju, takoj rabi ji vo, iz privatne roke po vrlo ugodni ceni na prodaj pri Košta Nnvakovićf Ljubljana, Kopitarjeva ulica 1 illlllBllllIllllllin Premog Iz radnika Trbovlje, cement stalno v zalogi pri H. Petrlč, sedaj Gosposvetska cesta 16 nasproti Kolizeju. 10503 Moško kolo, dobro ohranjeno, z no* vim Dunlop * plaščem, se takoj proda. — Naslov pove Delniška tiskarna d. d., Ljubljana, Miklr>5i*<-5 va cesta 16. 10.510 Naorodaj razna vinska posoda In 5 velikih hramnih sodov, dokler traja zaloga. — Avguštin. Sp. Šiška, St. Jerneja c. 231 10.209 f JCufm * M.Vuksan, Gruž, Dalmacija razpošilja Južno sad]e po najnižji dnevni ceni po poŠti in železnici. Cenik na zahtevanje zastonj. 10490 Anton Sternad Sevnica ob Savi ima na prodaj 2 vagona jabolk (vofčenfc) ter 1 vagon moškanc in parmen vse obrane. Cena po dogovoru Hlode, smrekove in jelkove, od 25 do 60 cm media 3$ cm kuptm V3*»1-o množino proti takojšnjemu plači* lu. — Ponudbe: Lr-blin* na, poštni predal št. 77. 10.433 Borove šfafie (morale) 5/8 In 8/8 cm 4 m več vagonov kurim. — Ponudbe na Veble i drug, Beograd, Bara Ve« nečija. 10.498 t Cokali Lokal v Sr>. Šiški se z inventarjem vred odda. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 10.508 BmaaBaaaBanermi i Stanovanja f b>»t«» »•»..........teafj Stanovanje, obstoječe iz dveh sob in kuhinje, bodisi v stari ali novi hiši, po možnosti ne na periferiji mesfa. išče režiser Sest. — Po* nudbe se prosi v opero. 10.475 Kuharica išče mesta k mali družini. — Vpraša se pri gospej Dcžmsn, Krakovski na* sip 24. 10.476 Primerno službo za popoldanske ure išče I državni uradnik. — Na* slov pove uprava. »Slov. ! Naroda«. 10.491 Elegantno sobo s posebnim vhodom, po možnosti blizu gledališča, če mogoče z glasovirjem, iščem za enega ali dva gospoda, — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 10.4S1 Soba s hrano se odda takoj enemu ali dvema gospodoma. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 10.485 Na hrano in stanovanje se sprejmeta takoj dva srednje*, oziroma visoko* šolca. — Električna luč, prost vhod. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 10.493 Podstrešna soba v vili. svetla in zračna se odda visokošolcu ali bo!:*i mirni osebi: event tudi s hrano. — Naslov nove -oprava »Slovenskega Naroda«. 10.46? Meblovana soba s hrano se odda visoko« šolcem ali dijakiniam 3 15. oktobrom. — Naslov pove unrava »Slovenske* ga Naroda«. 10.409 Konservatoristinja želi r^učevari klavir. — Pom:db° pod »Konscrva« toristini* '10.45S«c na upr. »Slov. Naroda-* Gostjo-?ičiia se sprejme k petletni deklici za popoldanske ure. — Zf'isiti se je pri Mirni Sark, ditne banke. palača Kre 10.450 Prodajalka z večletno prakso v trgo* vini mešanega blaga 5cli premeniti mesto takoj.— %'aslov pove uprava »SI. Naroda« pod »Zanesljiv va moč/10.424«. Kot učenka želi vstopiti v večjo trgo* vino boljša 17 letna de« klica. — Ponudbe pod »Pridna/10.490« na upra* vo »Slov. Naroda«. Službe Pomočnica, spretna, se takoj sprejme v salonu damskih klobu* kov Mirni Sark, palača Kreditne banke. 10.474 Knjigovodja, perfekten bilancist. z 20* letno trgovsko prakso, želi premeniti mesto ta* koj ali pozneje. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 10.471 Gospodična, trgovsko naobražena, z dobrimi izpričevali ter z daljšo prakso, išče mesta kot pisarniška moč. — Ponudbe pod »Strojcpi* ska/10.1^3« na upravo »Slov. Naroda«. 10.483 Knjigovodkinja, obenem tudi korespon* dentka, želi premeniti službo takoj. — Ponud* be pod »Dobra lzpriče* vala/l 0.484« na upravo »Slov. Naroda«. Zlatarski pomočnik, I le prvovrstna moč, se proti dobri plači takoj sprejme. — Lud. f»me, j zlatar*juvelir, Ljubljana. \Volfova ulica 3. 9727 Knji<*ovodja- korespondent, ki govori popolno ploven« ščino, srbo * hrvaščino in nemščino, mlad, z neko* liko prakse. sposoben, išče mesta. Gre rudi iz* ven Slovenije. — Ponud* be pod »Soliden/10.407« na upravo »Slov. Nar.«. Strojnik, ki se razume tudi pri električnih napravah in razume avtospopravila, se spreime pri večjem že* lezninskem podjetju bli* zu Maribora. Stanovanje, kurjava in razsvetljava prosta. — Ponudbe naj se pošlje'O na upravo »SI. Nahoda« pod »Stroj* nik/10.497«. Vesten in agilen zastopnik ki je vešč trgovine s strojnim oljem in ima dobre stike z industrij* skimi podjetji, se sprej« me pod jako ugodnimi pogoji. — Zmožni rcflck« tantje naj pošljejo svoje porrdbe takoj na poštni predal 102. Ljubljana 1.1 10.423: Dopisovanje \ p*....................a Ženita a ponudba« Gospodična iz vrlo ugledne hiše, najlepših let, izborna gospodinja, čiste preteklosti, s 100 tisoč kronami dote. se želi spoznati z gospodom, kateri ima trgovino ali posestvo. Vdovci brez otrok ali z enim otro* kom niso Izključeni. — Ponudbe, po možnosti s sliko, katera se vrne. na upravo »Slov. Naroda« pod »100.0CO/10.390«. Tajnost zajamčena. Delavce« ki so vešči samosti izdelovati še, išče za ta' oj' stop »Velebit ■. d •a izd. 'avo USnjc Bjelovar. M^o^o-:" in tr^oNin^ vzamem najem, oziroma 1. • Natančni opis in cji Franc Kozinc, p. ( Hrv. Podravina. ln Razno b«m m »»»»♦»»♦»♦♦♦♦»♦ »j 2000 Din oosojila iščem; izplačljivo v obro* kih z dobrimi obrestmi. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 10.472 ~~ Pletilnl stroj št. 10/50 zamenjam za stroj št. 8 iste ali večje širine. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 10.482 Zatekel se je mlad lovski pes*jercbičar. Kdor ga pogreša, naj se zglasi na Sv. Petra nasi* pu št. 35, pri stranki Jontez, dvorišče. 10.495 Usmiljeno srce prosi izobražena gospo* dična, da bi ji preskr* belo kako službo kjer* koli. — Ponudbe pod »LTporabr.a 10.486« na upravo »Slov. Naroda«. Iva Šiler, Kongresni trg 6, prodaja vsakovrstne klobuke, nakitja, po znižanih cenah. Sprejema vsa nova in stara dela ter jih izvršuje točno. 10.427 Pozor Šivilje! Preoblečene g.rmbe v S velikosti ter BJhirlri izvršuje takoj in na nejc tvrdka Bcllhar i Velepič, Ljubljana 1 Kolodvorska ulica 1* 10.470 Iščem pečarja (Xuft8pTingerja) za ta* kojšnje delo. — Zglasi naj se takoj pismeno na: Franca Dečko. Središče št. 67 ob Dravi. 10.504 Pozor! Slavnemu občinstvu na« znanjam. da otvorim dr : 2. oktobra mleka-no v Streliškl ulici 10, ter sc priporočam. Franja Jere, Ljubi <«~i 10.4 O Modistka Pavla Og in c Ljubljana, Gosposvetsl n cesta 12, I. nadstr se p-;-poroča cenjenim damam ter naznanja, da sprejema vsa v to stroko s^a. dajoča dela, 97S7 Za veleposestvo Slom pri Ponikvi se iiče proti izvanredno dobri plači, pa ne gospo« da oskrbnika in tudi ne takozv. gospoda uprav, nlka, marveč dobrega in sposobnega neoženjcnrra nadhl apea ali valpeta f^a« fer), kateri se pri praktik* nem gospodarstvu rei razume in če treba zbor. poduka in spodbude za vsako delo tudi sam zagrabi. Stedrnje s krmo. skrb za pripravo bJari. nadzorstvo pri krmi jen ?-i in vodstvo hlapcev, s^h za gospodarsko orod1*. posebno za opremo in vprego, sploh za red in snago povsod bila bi ena njegovih glavnih nclog. Pijanec izključen. Zraven stanovania in popolrr oskrbe plačam izvanred« no le sposobnost In vnemo za gospodarstvo. — Spričevala so postranska stvar. Nastop takoj. — Reflektantf naj nrebero pazno ta oglas, da ne bo po nepotrebnem obilo ponudb, posebno od onih. ki smatrajo gospodarstvo najložjlm delom. — Dr. Josip KarlovŠelc, odvN nik v Celju. 10.50«? Petelini: LJUBLJANA, Sv. Petra nasip 7. Priporočamo na veliko in malo galanterijo, nogavice, razne sukance, gumbe, čipke, vezenino, sprehajalne palice, kravate, srajce, Čevljarske in krojaške potrebščine. Ifafnli'e dene« Postrežba točna. Naš iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, oče, sin, zet, brat, svak in stric, gospod Anton LuKanc major v pokoja je danes zjutraj ob 1. uri, previden s svetimi zakramenti, v 41. letu svoje starosti po dolgem trpljenju, v Gospodu zaspal. Pogreb predragega ranjkega se vrši v sredo, dne 3. t. m. .ob 4. uri popoldne iz deželne bolnice k sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 2. oktobra 1923. Ela Lukanc roj. pl. Eckhardt, soproga. — Lucija In Mihel, otroka. — Evgenija Lukanc, mati. — Friderik in Zofija pl. Eckhardt, tast in tašča. — Rudolf, Mihael, Maks In Ivan Lukanc, bratje. — Jela Gričar, Marija Polec, Ženi JelaSič in Elja Bončina, sestre. Prostovoljno javno dražba Vsled družinskih razmer se na javni dražbi proda zemljišče vi. št. 395 kat. obč. Selo in na tem stoječa novo zgrajena moderna z vsemi za rezanje in obdelovanje lesa potrebnimi stroji in orodjem opremljena parna žaga v Bodešlčah pri Bleda. Parna žaga obstoji Iz: 1 štacijonarne lokomobile 26/35 HP, 1 polnojarmenika širina okvirja 550 m/m., 1 krožne 13 m dolge Žage, 1 štaneovne mašine, dalje iz jermen, rezrvne žage za polnojarmenik in orodja, kompletne transmisije, kompletne električne naprave za razsvetljavo. Stavba parne žage je zgrajena deloma iz betona, deloma iz opeke z zidanimi stanovanjskimi prostori. Poleg žage je vrt in njiva. Dražba se vrši dne 10. oktobra 1923 ob 11. url dopoldne na licu mesta. Okolica je bogata na lesu, v obližju so vel-ki državni gozdovi. • Najnižja ponudba mora znašati 750.000 D"n Kot kavcijo je takoj položiti 10 % najnižje pon udbe, os a-nek je plačati v 14 dneh, oziroma po dogovoru. Od stroškov nosi zdražitelj procentno (prenosne pristojbino) in stroške pogodbe. Bodeiiće pri Bledu. 20. septembra 1923. Franc Fa Sar lastnik parne lace arol Hamann f pralnica in likalnica, LJUB L JU H P MESTNI TRG 8 (na dvoriitul SPREJEMA: MOŠKO OAMSKO OOMACE HOTELSKO PfcftiLO ZASTORI BLUZE OBLIKI I. u d. 44^4 D+$9A 709^63753^5802