KATOLJŠK CERKVEN LIST. »Danica« izhaja vsak petek na celi poli in veljA po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr s* četrt leta l JOto-V tiskarni sprejemana za celo leto 3 gl.60 kr.. za leta 1 gl. 80 kr., za 14 leta 90 kr., ako bi bil petek praznik, izide »Danica« dan poprej. Tečaj Lil. r.. za V , leta 1 gl. HO kr., za 1«leta yu Kr., ano di du peier p V Ljubljani, 30. junija 1899. List 26. Tvoja volja se izidi. Kadar hočeš, o Gospod, Tvoja volja se izidi; Kakor hočeš me od tod Kliči, tu sem, po me pridi. Rad poslušal tvoj bom glas, Saj dobrotljivi si Oče, Ti, ki šteješ vsak moj las, Ljubiš me, ah ljubiš vroče! A kedo mi da solze. Jokam da, ker mnoga leta Ni ljubilo Te srce, In sem žalil Te — Očeta! Čuvaj me, moj Oče, zdaj, Da Te več ne bom izgubil-K tebi prišel sem nazaj. Tebe le odslej bom ljubil. Tvoj sem Oče! — naj živim, Dolgo še. če kmalo umiram, Tvojo voljo jaz častim. Nikdar se jej ne upiram. Kadar hočeš, o Gospod! Klonim glavo — po me pridi, V vsem, in zmiraj. in povsod Tvoja volja se izidi! Radoslav Silvester. Kakošna bodi krščanska mati. V glavni skupščini »društva krščanskih mater" na Dunaji je imel dne 13. aprilja t. 1. stolni pridigar J. M. Stiiber govor, kterega tu pri-občujemo, ter naslovljamo: Beseda slovenskim ženam in materam. Matere so v socijalnem življenju največja sila, one so hišna ura, one tvorijo srce družini. Na bitju tega srca lahko presodimo družbene odnošaje. Mati je merodajna v družini, ona odločuje življenja pot svojim otrokom. Ako je družina cerkev, je mati duhovnica, ki blagoslavlja ali preklinja; ako je družina vrt, potem je mati vrtnarica, ki ga goji ali pa zanemarja. Mati drži krmilo na ladiji — svoji družini v blagor ali pa v gorje. Pač smemo reči, da je krščanska mati blagoslov družbe. Mi trdimo to oženi, ki je po zakramentu sv. zakona posvečena. Zakonski stan ji je poklic po božji volji. Otroke smatra za božji blagoslov in največji zaklad,*) za najdragoceneji, od Boga si izročeni zaklad. Kot otroci božji so jej njen najlepši kinč. Za nje žrtvuje svoje de-jaoje in nehanje, svoje veselje in svoje solze. Otroci so jej največje plačilo. Krščanska mati donaša človeški družbi blagoslov po svoji nalogi. Naloga matere pa je povse socijalna. Najprvo namreč naj ona vtrdi pri svojih otrocih vero in nravnost. To je glavni temelj človeški družbi. Na materinem srcu prejema dete prve vtise, ki naj je pretvorijo v vrednega uda človeške družbe. Tu se uči otrok prvič Boga *) Pa še predenj se dete rudi. priporoča kršč. mati sebe božji milosti v varstvo in pomoč Tako je storila mati sv Alojzija — Marta Tana Več mesecev poprej, preden je zagledal sv. Alojzij luč sv. sveta, čutila je ona v sebi posel»en najrib in nagnjenje do pobožnosti. Ko je bil pa rojen sin, želela je srčno iz-olikati iz njega posebnega služabnika božjega. — Kakšen svetnik je postal iz tega deteta, pa vsi vemo. Da bi ga pač vsi posnemali. spoznavati ter ga klicati svojega očeta. Iz materinega srca izvira najprvi pouk in izgoja. Materina naloga pa s tem se ni dovršena, da je svojim otrokom dala življenje, ter ga skuša jim ohraniti. Mati zna, da je večno, nadnaravno življenje glavna stvar. — Na božjem blagoslovu je vse ležeče. Torej skrbi, da molijo otroci zjutraj, opoludne in zvečer, v vsaki sobi obesi podobo križanega ali kako drugo nabožno podobo, skrb jej je, da vsak praznik in vsaka nedelja vtisne krščanski hiši in njeni družini pečat božjega diha. Krščanski materi je naloga, da vzbudi otroku nežno vest, da ga v strahu božjem vzgoji, v otroška srca ljubezen do resnice in odkritosrčnosti vsadi kot kali plemenitega značaja. Posebno si prizadeva krščanska mati po svojem tihem in mirnem poslovanju in ljubki prijetni besedi v otroku utemeljiti mehko in rahločutno srce za vse ljudi. V krščanski hiši so Jezus, Marija in Jožef znane besede. Hišica v Nazaretu se mora otroku udomačiti. Iz Kazareta prihajajo prvi verni, nabožni in pesniški odmevi do otroškega srca. S snažnostjo in redom krščanska mati veliko vspeva, da pri otrocih dragoceui zaklad nedolžnosti ohrani in obvaruje ter je privadi sramežljivosti. Krščanski materi je treba tudi čuvati in braniti. Čuti mora nad strastmi, ktere naj se pri otrocih zatirajo. Otrokova volja se mora prav zgodaj na dobro stran nagniti. Otroški čuti naj se obvarujejo slabega vpliva. Jako škodljive in kvarljive so za mladino nektere moderne podobe in sohe. če so tudi umetniške vrednosti — dvomljive knjige, časniki, družbe glede sumljivega vedenja in konverzacije, prevelika potrat-Ijivost v obleki in hrani, hudobni posli, labko-mišljene guvernante in izgojiteljice — vse to bode skrbna mati odstranila in preprečila. Nežna otroška cvetlica je silno visoke cene. Za vzgojo in otroško oliko je le najboljši dobro in najboljši je in ostane, čuječa in braneča mati. Zato je ona blagoslov človeške družbe. Kar je taka mati storila pri svojih otrocih to se ne izgubi niti v šoli, niti v obrtu, niti na popotovanju po svetu. Materina beseda, materino delo je sidro v viharju in sili marsikaterega življenja. Krščanski materi bodi posel, da skrbi otrokom ne toli za zemeljske zaklade, ampak veliko več za nebeške neminljive zaklade. Za mater je slaba tolažba, ako so sicer njeni otroci preskrbljeni ter sinovi oženjeni, hčere omožene, pa so svoj novi dom tvorili brez vere. brez zaupanja in vdanosti v božjo voljo in previdnost ter se ne zmenijo za večnost. Ne bodite kakor neka žena, ki je svojo hči omožila, ter je rekla: ,,Kaj bi bilo, ko bi je nobeden ne bil vzel.u Ni dobro nuditi otrokom vsega, česar srce poželi, potrebno pa je dati jim vero, ki srce utrduje ter je pomiri v življenja viharjih. Krščanski materi ni mar za šport vsake vrste, niti za spremenljivo modo, gotove gle-dališčne predstave, javne zabave, dvomljive komedije, današnji cirkuzi in drugo podobno. Ob materni roki ali vsaj pod zanesljivim nadzorstvom gleda otrok svet, pa tako da ga dih in slana ne oškodujeta. Razvajeni, zanemarjeni, mehkužni in pokvarjeni otroci so prokletstvo naše družbe. Torej ve matere, držite se svoje vzvišene naloge! Ne-krščanske matere, moderne žene lahkoživke, neverne matere, matere, ki ne molijo, in ne zadoščajo svoji nalogi, take so orlove matere. Mačehe so, ki se pregrešijo zoper nedolžno otroško dušo, zoper družbo. Družba se tembolj izpridi, kolikor manj se mati zmeni za svoje otroke, toliko več pa briga za vse druge reči. „Društvu krščanskih mater" pristoji naloga, da se opozorč vse matere svoje vzvišene naloge in velikega dostojanstva. Tako ta družba deluje v socijalnem oziru. Kar naravnost pove vsakemu udu, da mora biti učitelj v Kristusu, ako hoče kos biti svoji vzorni nalogi. Ni še zadosti, ako se trudi morda veliko s svojim otrokom, pa sebe ne posvečuje. Krščanska mati živi tudi krščansko. Njeni svitli izgled, njeno ljubeznjivo krotko ravnanje, njeno vedenje potegne otroka za seboj. Vsaj pravi pregovor: „tiesede mičejo, izgled pa vleče." Vsako materino dejanje naj otroku miglja kakor zvezda z modrega neba. Matere, katere vidimo pri spovednicah, ki se bližajo mizi Gospodovi, ki s svojimi otroki nedelje in praznike posvečujejo, so dobre, vrle matere, kterim tudi hudobni svet ničesar ne more očitati. Materina vsakdanja molitev, njeno tiho de-h vanje, njena ojstra, svareča in kaznujoča beseda, vžiga kakor blisek v otroškem srcu. Po izgledu sv. Monike krščanska mati neprenehoma moli za svoje otroke, vedno je nosi v svojem srcu, ona s svojo molitvijo spremlja svoje otroke v najbolj odaljene pokrajine, in ne neha je blagoslavljati. Sveti Avguštin se materi zahvaljuje na njeni ljubezni in molitvi govoreč: „Kajti, tvoje roke, o Bog, v nerazumljivi previdnosti niso zapustile moje duše, in po dnevu in po noči je moja mati Tebi s svojimi solzami daritev opravljala iz svoje srčne krvi." Molitev in blagoslovi krščanske matere prodirajo v družbo in zatirajo kali hudega. Krščanska mati je družbi v blagor, ona jej daje vrle sinove in hčere. Naš božji Odrešenik Jezus Kristus je nekoč vpričo mater in obilnega ljudstva označil veliko vrednost otroka s temi le besedami: „Kdor takega otroka vsprejme v mojem imenu, mene vsprejme.u Kristus je dalje rekel materam: „Pustite male k meni priti in nikar jim ne branite." Krščanska mati, ali si to slišala: nikar jim ne branite?" Izveličar je omenil tudi pohujšanja, ki se daje otroku, rekoč: „Takemu (ki namreč otroka pohujša) bi bilo boljše, da bi se mu mlinski kamen na vrat obesil, in da bi se potopil v globočino morja." Koliko je dandanes pohujšanja! Kako pač družba pohujšuje mladino po lepakih; po nesramnih podobah, po pohlepnosti in drugače! Kako žalostne in strašne učinke ima pohujšanje? Lik snežnemu plazu strklja otrok iz svitle višave nedolžnosti in čednosti — še druge saboj potegujoč — v strašni prepad izprijenja. Pohujšanje se drvi kakor deroča povodej čez cvetočo ravan, ter vse potegne saboj v pogin — slednjič tudi družbo. Ena sama pregrešna beseda, eno samo hudobno dejanje včasih na veke širi hudobijo in namnoži pregreh nezmerno kopo. Majhna kepica snega se utrga včasih na visokih planinah in se v dolino strklja: toda potoma zbira seboj snega zmirom več in več, dokler ne zraste v celo snežno goro, ktera v svojem teku drevje lomi, hiše podkopuje in zasipa cele vasi in mesta. Prav tako tudi ena sama huda beseda, eno samo slabo dejanje zakrivi včasih neizmerno število krvavih solz. Hudobnež, ki nedolžnega otroka v greh zapelje, ne bo le odgovarjal od tega zapeljanega otroka. Račun mu bode tudi dati od vseh tistih, ki so bili po teh zapeljanih zopet zapeljani. Pohujšanje, ki je dajejo slabi stariši ali drugi ljudje otrokom, se dalje širi od roda do roda, in množi se od leta do leta njih zadolženje. Celi rodovi se bodo dvignili zoper take ljudi, ter bodo pričevali pred vsim svetom zoper nje, in njih hudobne besede in njihova brezbožna dejanja. Dejanje in dober vzgled krščanske matere pa je seme, ki kali v otroškem srcu in donaša dober in obilen sad. Na ta način se matere posvečujejo, v tem se kaže materino dostojanstvo, ki se v krščanski veri dviguje do idejalne višine. Kajti v krščanstvu se mati posvečuje po svojem poklicu ter tvori v družini vir vsega blagoslova, vsega miru. Njena dostojnost čuva mir, odganja neslogo, varuje slogo ter skrbi za razvedrilo. Materino dostojanstvo je plemeni-taštvo, ki očaruje: veljava je, ki v družbo prodira. Materina dostojnost imponira in vleče na se, ona vtisne hiši pečat krščanstva in se sveti v družbi kot vzor. Ker je na četrto božjo zapoved navezan po slovesni obljubi božji blagoslov za družbo, zato pa ve krščanske matere po svoji veljavi, po svoji nalogi, po svojem djanju in nehanju sodelujte, da se bode ta zapoved vsikdar in vseskozi izpolnjevala. Naj sledijo še tu besede iz bukev pregovorov (31, 10—31), s katerimi sv. Duh opisuje krepostno ženo, dobro gospodinjo in skrbno krščansko mater: „Kdo bo našel močno ženo ?*) Njena cena je kot reči od daljnega in od zadnjih pokrajin (to je, pobožna, krepostna žena s trdnim, srčnim duhom se težko najdei. — Srce njenega moža se nanjo zanaša in prihodkov mu ne bo manjkalo. Ona mu skazuje dobro in ne hudega vse svoje žive dni. Poišče si volne in prediva in dela po umetnosti svojih rok (t. j. dela s pridnimi, urnimi rokami, delo jej gre od rok>. Ona je kakor kupčeva ladija, iz daljnega si prinaša kruha. Se po noči vstaja in daje pridobitka svojim domačim in jedi svojim deklam (t. j. že na vse jutro razdeli družini živež in deloj. Ogleda njiv" in jo kupi, od pridelka svojih rok zasadi vinograd. Z močjo si pripase ledje in utrjuje svojo roko (sama za delo prime in na vso moč dela). Skusi in vidi. da je dobra njena kupčija: njena luč po oči ne ugasne (veseli se, da ji gredo vsi opravki prav po godu, in to jo izpod-buja, da še tudi po noči dela). Svojo roko izte-guje po težkih rečeh (to je tudi težkih reči se lotil in njeni prsti prijemajo vreteno. Svojo roko odpira ubogemu in svoje dlani izteguje proti potrebnemu (to je: usmiljena je do ubozih, ter jim rada pomaga, kjer more). Ne boji se za svojo hišo sneženega mraza: zakaj vsi njeni domači imajo dvojno oblačilo. Odeje si napravlja, tančica in škrlat je njeno oblačilo. Sloveč pri vratih je njen mož, kadar sedi z deželnimi svetovalci. Moč in lepota je njeno oblačilo in poslednji dan se bo smejala. Svoja usta odpira modrosti, in postava milosti je na njenem jeziku. (Ni jezična in blebetava: kar koli govori, je primerno in *) n aka močna katoliška žena y- živela v U.: Nekoč jej je rekel mož: »Vefi kaj. ljuba žena, dajva se v drugo vero zapisati « Žena pa odgovori: »Jaz že ne, jaz ostanem v tej veri. v kteri sem rojena.« Mož: »Če je tako, hodila bova vsak v dru^o cerkev k božji službi.« Žena se pa odreže: »Ti hodi« in pojdeS pač tja, kjer s kozarci trkajo in vkup zvone.« Mol je utihnil, bilo ga je sram. - t04 - poučno: tudi ne ukazuje trdo in srdito, bili, ne, temveč bili so nizkega in srednjega ampak rahlo in pohlevno, kakor se spodobi žen- stanu, seljaki-kmetje, rokodelci, mali trgovci, te- skemu spolu). Pregleduje pota svoje hiše in ne žaki in nižje vrste meščani, je brez dela kruha (t. j.: gleda na svoje posle, Pripomorejo pa tudi ruska verska društva, je k delu priganja in ž njimi vred dela, torej ne jč trgovskih družeb parobrodi in vlada za cenejo kruha zastonj). Njeni otroci se vzdignejo in vožnjo, da zamorejo i manje premožni iti na jo blagrujejo, tudi njen mož jo hvali.*) Ve- božjo pot v sv. deželo; nekojim ubogim pa i liko hčera je nabralo bogastva; ti si vse presegla, drugi milodarno pripomorejo na to sveto pot Goljufiva je prijetnost in prazna je lepota; Rekli so naši v Jeruzalemu, da, ko bi toliko žena, ktera se Gospoda boji, ona bo hva- božjepotnikov iz Rusije vsako leto in skoro vsako ljena. Dajte ji sadu njenih rok in naj jo hvalijo letno dobo ne dohajalo v Jeruzalem, bila bi pri vratih njena dela." cerkev Božjega groba večino zaprta. In, kako Tako govori sv. Duh o vrlinah vrle žene verno-pobožni so ti priprosti božjepotniki, noč in matere in gospodinje. Dal mili Bog, da bi bilo dan v cerkvi božjega groba molijo, udeležujejo na ljubem Slovenskem prav veliko takih se službe božje, in lepo vbrano cerkveno litur- mater, kakor je bila sv. Ana, sv. Monika in gične pesmi popevajo, vse sv. kraje, ne samo v druge svetnice! Jeruzalemu, nego po vsej sv. deželi večino peš- Župnik Alojzij Kummer. hode obiskujejo. ------Veseli glas in radostno naznanilo se je zaslišalo, da se snuje in pripravlja i za verne Slovenci — romajte V 8V. deželo! krščansko rimsko katoliške Slovence iz ju<:osiavenske Bosne. skupna in mnogoštevilneja božja pot v Pisatelj nastopnih črtic je bil pred desetimi 8V* Deželo, leti v sveti deželi Palestini na božjem potu in je Bogu llvala! Presveto srce Jezusovo podaj videl, kolike množice božjepotnikov iz raznih mi,.°*ti! ^Iarija Devica, sv. Jožef, sv. Ivan Kreti- delov zemeljskega okroga in različnih narodov te,i m vsi 8V* aPostoli in učenci Kristovi poma- krščansko-katoliških pride v sv. deželo. Pa ne ** to božj° Pot' da bi bila mnogoštevilna, samo katoliških pride, temveč tudi raznih verskih *kesano-ponižna, verno-pobožna in spokorna, v ločin: razkolnih dohaja in krivoverskih krščanov. večo 8,av0 Božj° in v izveličanje neumrlih duš, Največ pa je Rusov, kajti ti mnogoštevilno v b,aSor udeležencem in vsi Sloveniji in pogostokrat dohajajo, tako, da ga skoro ni in naro(}u slovenskemu! letnega časa, v kojem bi ruskih božje- Prosim pa ponižno, da blagovolite i nekoliko potnikov na najsvetejših krajib na tej 8Pom,niev n00-)'1' iz sv. dežele in priepomenkov te zemlji ne bilo. največje božje poti blagodušno sprejeti v ozir Onda sem iskreno želel in pisal, da bi i uvažiti; v. marsičem bodejo prav in dobro verni Slovenci in Jugoslovani pog^ zahajali do8l'. »k«prav 8o priprost., a resn.čn. m dobroželjni. v sv. deželo, da bi se vred.lo innapravilo ekujno ilr J^.V?' T b' V"'* P° TS mnogoštevilneje jugoslavensko romanje v Jen.- ^ dU,'a 'n 8ablom vredJena? D»1 bl zalem. Betlehem. Nazaret in druga sv. mesta v ^ V™ vernojPobožna' P° k«»kteru Palestini. Jaz sem bil tam sam v mesecih ok- 'D dvU. 80ven8kem, ^avnana, vodjena m storjena. tobru in novembru, edino sam iz Jugoslavenije. • J S"? P?8eb,Da Parobrodna ladij» /. .. „ . .' .. .... . 8 ! ,. m misli ge, da bode plovila naravnost k sveti o L vredm oo trančiskani po narodu Cehi, zemlji v Jafo. Prava resnična, mnogo več za- Poljaki in dalmatinski Hrvati w se potoževali, 8iužna, zanimiva in koristna bila bi prava božja d. iz Avstrije premalo dohajajo tje, naj- pot _ peS-hode - prvi dan iz Jate v Ramlo- manje pa SI ave m Sploh da krstam katoliški Arimatejo, tam prenočišče, rano v jutro služba mnogo manje in redkeje bozjepohjo v sv deželo, Boija v tamošnjem svetišču sv. Jožefa Arimatej- kakor takozvani pravoslavni, razkolni krsčani. ske-a in Nikodema, onda dan hoda do Jeruza- „ , ^ °Dehn? CMU; k\Lm°Ja, 7'^kost bila v iem8. cesta je dobra, potovanje čez Saronsko lalest.ni bilo je tam sOO oseb božjepotnikov .z dolino in preko Judejskih hribov - nizke gore Rusije. Pa na, se ne m.sli. da so to bogati ljudje _ j»ko lepo in pc menijivo. Jaz sem vso to pot * Tako .0 se end.l, pa,a„, v prvih *asih kronske dobe bodil čisto sam, koliko prijetneje bilo bi ho- kreposti krS.) Sv. ftur. Mir red in edinost v mnogih deželah, občinah in družinah. Grešniki iz navade in zakrknjeni grešniki Hudo skušam. X. Raznoterosti. Bemanje na Brezje. V nedeljo dne 9. julija t. 1. bo veliko skupno romanje k Mariji Pomagaj na Brezje Vodil bode romanje naš presvetli knez in škof Romarski vlak bo odšel z državnega kolodvora v Šiški ob */*(* uri zjutraj, ter bo vozil, ne da bi se kje ustavil, do Radovljice, odkoder pojdejo romarji peš s procesijo na Brezje. Romarji iz ljubljanske okolice morajo priti na kolodvor v Šiški. Iz Radovljice bode vlak odšel ob 6. zvečer in pride nazaj v Ljubljano ob »/«9. uri Cena vožnji za tja in nazaj bo za osebo 3. razred 80 kr. Kdor se misli skupnega romanja udeležiti, mora karto plačati naprej, in sicer najkasneje do praznika sv. Petra in Pavla, t. j. 29 junija. Plačuje se od nedelje 25. t m. pri porti v frančiškanskem samostanu, v prodajalnici pri Stefetu pred škofijo št. 13. v mokariji g. Velkavrha na Rimski cesti št 3 , v prodajalnici g. Podrekarja na sv. Jakoba trgu in v Prešernovih ulicah pri g. Veselu Romalo se bo tudi ob neugodnem vremenu; denar se tistemu, ki se skesa, ne povrne. Udje .Slo- venske krščanak080cija'ne zveze" in tretjeredniki pojdejo z zastavama. Pridruži se pa lahko vsak, ki se ne sramuje svoje vere očitno izpoznavati ter želi z romanjem počastiti Marijo Pomočnico. Pripravljalni odbor. Predsednik dražb« st. Mohorja, stolni proSt dr. Valentin Miiller f. Po dolgi — 16mesečni — mučni bolezni je preminul v Celovcu dne 6 junija 1899 in-fulovani prošt tamošnjega stolnega kapiteljna, preč. gosp. dr. Valentin Muller, predsednik naše dične družbe sv. Mohorja. — Pokojnik se je porodil v Gli-njah, v slovenskem Rožu, dne 10 decembra 18IG. Po dovršenih gimnazijskih in bogoslovnih naukih v Celovcu je bil v mašnika posvečen dne 29. julija 1840. Služboval je najprej za kapelana v Št. Juriju na Zilji in se od tam podal v višji duhovski zavod .Frintaneum" na Dunaju, kjer je postal doktor bogoslovja (1. 1847). Za tem je služboval v Logi vasi. Celovcu, kjer je poučeval tudi v bogoslovju in kot župnik v Kotmari vasi Leta 1859 je prišel za stolnega kanonika v Celovec, kjer je nadzoroval šolstvo. Po upeljavi novih šolskih zakonov je postal ud deželnega šolskega sveta in nadzornik celovških ljudskih in srednjih šol. Leta 1866. je prevzel vodstvo duhovskega semenišča, 1. 1884 pa je bil imenovan za infulovanega stolnega prošta in vodjo bogoslovnih naukov. — Za mnoge zasluge ga je imenoval cesar vitezom Franc Jožefovega reda in reda železne krone III vrste Papež pa mu je podelil značaj svojega čast nega komornika in apostolskega protonotarija. — L 1873 ga ie hotel cesar imenovati ljubljanskim škofom; a Muller ni želel te časti izjavljajoč, da mu ne kaže prevzemati vtuji škofiji cerkvenega načel-niš t v a. — L. 1866. je stopil na čelo Mohorjevi družbi in jej bil do smrti predsednik. Mnogo je storil za njo, uspešno jo branil mnogoteremu nasprotnemu napadu. — Bil je mož temeljitega znanja; a v javnosti ni nastopil nikdar. Bodi mu časten spominj! Bedka slovesnost prvega svetega obhajila v okraju Favorlten na Dunaju, se je vršila dne 19. aprilja. 350 dečkov in deklic je slovesno s prižganimi svečami stopalo v cerkev. Lepa cerkvena slovesnost je napravila na vse navzoče globok vtis. Z otroci, ki so večidel delalskega stanu, je pristopila tudi njihova učiteljica gdč Hofler k sv. obhajilu Katehet Jernej Kiinigsohr je posebno za dečke poskrbel. S pomočjo plemenitih gospe grofice Jankovič in baronice Pillers-dorf je učiteljica deklicam omislila bela oblačila in in sveč. Iz cerkve je učiteljica peljala deklice v samostan redovnic sv križa, kjer je bil skupen zajutrek. Potem so napravile izlet v samostan sester „du sacre coeur" in tu so se deklice fotografovale. Deklice so bile opoludne v samostanu. Popoludne so učenke notranje šole napravile gledališko predstavo. Med te otroke je prišla tudi prejasna nadvojvodinja Rajnerjeva. Otroci so bili pri tej sreči kar presenečeni. Popoludne je imel g. katehet še nagovor do otrok, podelil jim blagoslov s sv. Rešnjim Telesom in jim razdelil obhajilne spominke. Proti večeru so se vrnile presrečne deklice do svojih domov z radostno zavestjo, da so učakale najsrečnejši dan svojega življenja. Župnik Alojzij Kummer. Odgovorni urednik Tomo Znpan. — Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovl nasledniki v Ljubljani.