lakaja vaak tU« raaca a« dalj i« prainikov. daii.T ascept Sundojra aad Holuloy». * ETA GLASI LO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE aJEDNOTE (Jredaiftkl ln upravatikl pro-■turi: 8057 a l-uwndala a v. Offlca ai laiUUcaUou: ?ft.T7 flo. T.awiuUlt> ava. Toldphuno: )**'H«lals 400(1. — LETO—YEAR XI. mm4 dUtrikated ■ Enter«* aa jo $3.00 at matur Jaaaary St. ISIS, al UU »o.t.ofOc. unJcr Ua« A.t mt C«DKr«M of Mart-h I. 117». CHICAGO, ILL., potok, 22. novembra (Nov. 22) 1918. Sukeei X 13 00 STEV.-NUMBER «74. ________________> . j ,!(_ , (N*. 140) »utlkr tfco Aat OctoW«r 0. 1017, o« flU aitka Poat Off.ca »f Ckica««, lUlaaia. By ord.r of tka PtaaldJ!!!^7lUHaaMi, P^UalHirCealear NEMŠKO BRODOVJE V ZAVEZNIŠKIH ROKAH Nemd so le izročili 22 ladij in 40 potapljač in ie imajo dati 52 bojnih ladij. t at apaaUl ral. of poot»«o pr»rU«d (or inavctio« 1103, Aat of Oat. 3, 1017, outkarlaod o« J ho« 14. 101$, LUKSEMBURŽANI SPREJELI - AMERIČANE London, 22. nov. — Nemčija jo včeraj dala zaveznikom 22 bojnih ladij (osem d redna t k in 14 kri. iark) in dati ima io t>2 (dve kri. žarki ia 50 razruševalccv). 400 zavezniških bojnih ladij je priao-stvovalo kapitulaciji nemškega brodovja v angleškem vodovju blizo Edinbnrgha. London, 21. nov. — Nemčija je ■ Innes izročila zaveznikom cvet in |K>noa svojega bojnega brodovja. Med nemškimi drednatkami, ki zdaj počivajo v angleški Inki llar-wiob, ro ogromne jeklene ladje " Kajaer'\ ''Prirtz Regent" iu • IV i dri e h d$r Organe" po 24.CKK) ton, dalje kriiurko "Hinden-; hurgM, " l)ert'lingcr" in "Von der Tann\ Skvadron angleških, ameriških in frnneoHkih bojnih ladij jc «d-lul dane« z.jut raj ob štirih i/, luke v Firth Fort h U na odprto morje, kjer je sprejel nemško i) rodov je. Zavezniško brodovje je bilo razvrščeno v vrati 50 milj in na čelu pomorske parade je bila angleška '»irperdiednatka "Quecn Aliza-eth". Ameriške bojne ladje, ki so *e udeležile sprejema kapitulira-nih nemških Jtodij (frednatke "New Vonk, "TeKaš", "\Yyo-m&rtg" in "Arkansas" pod vodstvom admirale Rod mana V Hgrtrfch je Že priplulo 40 nemških submarink iu ta teden jih _ u. u I i 'i c I »k r«»i/ H( I Iti V*a*k>^»io seda nfBi poročilih ad vse vojno zapletene drŽave potrošile do prvega i 4ajH $1^5,000,(KM) v vojne svrhe.! Tako imroča buletin odbora zve-! zne rezerve iu dostavlja, dn se bodo vojni t roški do koncem leta približali $200.000,000,000. Odbor je sest s vil ta proračun iz zelo zanesljivih virojr, V popolnoma vttjaškc iu mor-aeriške uameue so \ bule |>otrtiši le $132,000,000,000, ali tri četrtin-M vojnih troško\ {Bazne lcsi\i<-»^ pokazujejo, ika-ko so se vojni troški množili ml leta tlo leta. Prvih pet mesecev v letu 1!M4 so znašali vsi vojni t roški 410,000,000.000. V prihodnjem leAi so |K>»kočili na $2^000,000,. 000, s- tretjem letu na *38,000,. (XW,0fla \" četrtem letu,so pa vojni 1 roški narasli na M« M K),(KM),. 000 Letošnji troški so nekoliko višji kot v minulem letu. Okoli $150,(HM 1,(100,(U MI SO dobi- t urih, 21. no\ stopnjevanje naraščajoč davek- {]r*\\ ^ "Voraraerta" javlja, tla Ima ao-cialistična vlsda^temške republike na programu demokratIziraivjc vseh baučnlh iu industrljaluib podjetij, ki ao količkaj važne. Vae banke, tovarno in rudniki po-stanejo javna, ljudska poaeot, Dalje poročajo, da je delavsko-vojaški avet v Berlinu sprejel re-solucijo, da se ne skliče ustavodajna skupščina, pač pa vseuem-škl kougfetp delavskih iu vojaških tlelegatov, ki naj določi listavci ln Izvoli stalno vlado nemške federativne republike. Iteso. lueija je bila sprejeta po viharni debati, katere ac je udeležil tndl predsednik Kbert, ki je pobijal resolucijo, toda radikalni element je Imel večinu. Poročila o utira- » i ! mi l , iščaje^em gibanju spartašHe (bolj. le vi o de v posojili in prav malo g|fc,vWf) Ifritn|.,, jM!ihlljHjo tm|| drugih ueniškili mest. Nemški mirovni delegatje še niao imenovani, vendar m* govori, .i«- prejel ilopešo. da so ruski bolj. M'\iki vjeli bavarskega pHttca OfMilda. bivšega vrhovnega |M»\elj ulkn nemške arnuule v Uusiji. ter ge.uvrala lloffmanun, nemškegju. militaiEtičnega ptedsluvnlka na mirovni ktmfert,(MM),(MK), 000,000,000. Tukaj ni vštet dolg, kije prirastel po letošnjem maju. {Velikost vojnega dolga šele ra-zufuemo. če ga premer jamo z dol. vojnu. Takrat ji Trt meje ml Tridcnta do Trsta. Ali sme Italija anektirati različna pristanišča na vzhodni obali Jadranskega morja? H. Kaj sc naj stori z Albanijo! 7. Ali sc sme Nemška Avstrija združiti z Nemčijo? ' g. Vprnfianje meje nove Poljske. 9. Vprašanje meje balkanskih držav iu raznih novih držav V vzhodni Rusiji in centralni Kvro-pi. AH lahko ostanejo vse te pove državice z več gli manjt nasprotujočimi si interesi neodvisne ali sc smejo združiti v federacijo? . 10. Kaj se naj stori s ftlesvi-gom ? 11. Kaj sc naj stori s Carigradom? Ali sme Turčija ac obdrža-vati kaikšen teritorij v Evropi? 12. Kaj bo a Palcatino, Sirijo, Mezopotamijo in Armenijo? 13. Kaj zahteva Japonska? 14. Dali sc naloži kakšna odškodnina sovražnim državam, koliko in pod kakimi pogoji? Ta program nl ofhjijelen, ttnia obsega vaa glavna vprašanja, ki pridejo na mirovno konferenco v razpravo in rešitev. Japonci hočejo mednarodno raz-sodišče v Saafhaj«. Tokijo. — Masami Oiši. bivši politični vodja, je objavil članek, v katerem priporoča, da postane Vladi voatok svrttiodua luka za vse narode. On je tudi "mnenja, da sc liga drla v lahko uatanovi in posledica te lige bodo mednarodna razaodišča In eno tako raz aodišče mora biti v Aanghaju. ki bo obravnavalo vprašanja v Oti-jentn, d oči m naj razsodišče v Rv. ropi rešuje zadeve ostalegs stcU PREVIDEN SOFtOO, • Kenosha, Waah. — H sam na Oed vcW(,(m)oi ,llMnVH lx |(Ma t celi i w koroke za obrambo pag(d- • n1xim. ukw v.«ua kot izve |h4H N|| u |( VMj)(l <|m| ^valuclje. Odlmri Državni pravdnik in občinski štrul w ji dopadlo, da jo je lastniatvo telegrafa, telefona, la- opiral v hišti ln zaznamoval njene dij, železnic in drugih javnih na-1 pcKiplatih, da je vedel, če j --------IJI »Bi s—i. o našo močjo na voditelje, vse) strank našega naroda v Ameriki: združite se za veliko delo! Bodi te veliki v, svojih mislih in v *»o-jih srcih. Sk Učite shod vseh slo-venskih narodnjakov v eno centralno mesto. Tn shod naj izbore odbor iu deputacijo, ki sc naj ta-koj poda v Washington, D. ('., nu posvetovanje z ameriško vlado in z ameriškimi diplomati, kateri bodo imeli veliko besedo« pri mirovni mizi. Stvar je nujna, čas je kratek, storimo nekaj, da nam nc bodo naši potomci predbocivali, da smo bili mali možje v velikem času, in da nismo imeli toliko patri jot iznia do naše domače grude, da bi sc združili kadar hc jc filo za življenje ali smrt nase ljube stare domovine, dasi živimo v prosti deželi. Ely, Minnesota dne 18. novembra 1918. Oeo. L. Drozich, Joseph Pishlcr. OLAS IZ ZAPADNE PENNSVL-V ANI JE. Predsednik Wilson je storil pameten korak, ko se je odločil, da pojde na epohalno mirovno konferenco v Veraallleg. Nedolgo tega »mo poročali, da je znani socialist' Upton Sinclair brzojavil predsedniku, da naf poleg intrigantov v centralnih državah pazi tudi na gotove imperialistične elemente med zavezniki, ki bi se radi okoristili z ljudsko zmago. V tej brzojavki je bila izražena želja neštetih drugih in Wilson je zelo ugodil vsem ko je sklenil, da mora biti osebno nazvoč, ko bodo tolmačili njegove temeljne mirovne principe in sklepali o usodi mnogih narodov. Wilson je prvi predsednik Združenih držav, ki pojde ob času svoje predsedniške službe v Evropo. Bila je stara pobožna navada, tja predsednik ne sme prestopiti ameri ških mej, toda Wilson je zagnal že marsikatero sivobrado navado v koš. Danes so driigi časi, druge potrebe in dru-*ge naloge, ki so važnejše kot pa stoletne in nepisane postave. Zavezniki so sicer sprejeli v načelu Wilsonove mi rovne točke za podlago bodočega miru, ali praktična uvedba teh točk je pridržana mirovni konferenci; razen tega so se zavezniki izrecno rezervirali glede na točko, k i govori o "svobodi na morju". Kdor ni bil zadnje tedne alep, je lahko sprevidel iz govorov raznih zavezniških državnikov iz stare, predvojne šole, da niso posebno naklonjeni \Vilsonovi "svobodi na morju", oziroma oni si zamišljajo, da mora biti svoboda le za gotove prvaftke države, za druge pa ne. Italija na primer nič kaj rada ne govori o svobodi na Jadranskem morju, ker hoče to svobodo le zase, in Anglija tudi čuti, da se svoboda in pravica na morjih še vedno ravna po največjih bojnih mornaricah. Potem je "liga držav", ki jo Wilson toplo zagovarja in uvrstil jo je v svoj mirovni program. Zavezniki so sicer sprejeli fo točko, ampak med njimi se kaže slabo razpoloženje za to stvar. Angleški in francoski kapitalisti odprto govore, da je nameravana liga ali unija držav utopija, to je sanjarija; ravno tega mnenja so tudi italijanski aneksisti. Oni hočejo, da se vrne mir stare vrste, ki jim bo jamčil svobodno trgovsko grabežljivost in svobodno izkoriščanje malih in gospodarsko slabejših narodov. — Potem so aneksistične težnje Italijanov itd. Ni čuda torej, tla se je Wilson odločil, da bo osebno vodil ameriAko delegacijo na mirovni konferenci in osebno zagovarjal svoje mirovne principe. Poleg tega ao tudi mnogi demokratični sloji v Franciji in Angliji, ki so vabili Wilsonn in naravnost apelirali nanj, da mora biti osebno navzoč, če hoče, da so vtelcnijo njegovi principi. Wilaon je v Evropi zelo vplivna osebnost; zadnje čase * kar obožnvajo njegove mirovne ideje. Na mirovnem kongresu ne bo predstavnikov monarhistične avtokracije, ker ta je sijajno pudla; zastopani pa bodo kapitalistično-im-perialistični elementi in * temi bo največ boja. In Wilson je vsekakor pripravljen. ManjAa, ravnokar osvobojena ljudstva, med katerimi smo tudi Slovenci, bodo imela na mirovni konferenci v Wllaonu mogočnega zagovornika. O tem smo prepričani in smemo m* zanesti nanj. (ilavno je, da je on dobro po- Vse delo skz Je bilo do padca učen o naših zahtevah iu razmerah. Skrbeti pa moramo,.avtokracije centralnih sil le ne-da bo poučen. k*k k\iiS 5" T\y 1 , atl zainteresirani v boju sa eilj. Najboljše nade imamo, odo vsa vprašanja na konferenci rešena pravično za ljudstva in demokracijo ^^^ pričenja *ednj novo po-glavjepomagati k ix vršit vi principov, katere /astojta Hloven- Ivan KrcSič OENTRALNI John Brmenc, , J. fcvartii ioško Oven. I ODBOR DO NOVEGA KONSTITUIRANJA: ne, Joseph Fritz, Joseph Ivanetič, J. JudniČ, Ivan A. Laker, Anton Motz, Frank Mravlja, Jaeob Muha, K. H. Poglodič John Rczcl, Joseph Steblaj, I«Vank Šav.s, Krank 1'lovič Oharlie \V ael, Andfew Vldrich,'Slefan Zabric, John Kalan, Anton Zlogar, Iiouid Truger. (Opomba. —'Naslov za pisma in denarne pošiljat ve je sledeči • Anton J. Terbovec, liox 1, Cicero, 111.) potrebne korake kakor hitro mogoče. Pazite v naših glasilih o pri-r*etku in datumu, kdaj. se vrši tonfercnca, za katet^o bo veljal Hplošncm program, ki smo ga sprejeli za nameravano jiittsflnir-iko konferenco v oktobru. Slovencem v teh krajih pripo-ročam, naj sd ne razburjajo preveč vsled okupacije slovenskih delov, dcajti razumeti morate, da okupacija ni anckslja. Poleg tega moramo imeti pred očmi, da jc to ozemlje zasedeno pod firmo zaveznikov ln Amerike, ne pa samo pod italijansko. Ako italijanski imperialisti vrše aedaj živali no propagando zn ahcktirauje teh krajev k Italiji, jim frjta ne mt remo zatbrnnitij raVr.o in ko kot ne morejo oni nam zabrairiti naše propagande proti itaLijunski muc ksisjki politjki. Ako hočemo, da bomo ugpeli, da ne bomo pokvari li našega dela, moranlo v prvi vr s|i dfelati trezno in brez strasti kakegn narodnostnega sovraštva aH napetega šovinizma. S pamet no, umerjeno taktiko, z dokazovanji o krivičnosti zahtev ilalijan skih aneksistov bomo dosegli vce kakor pa s kakimi protesti, kate re bi nam narekovala bolj strast kakor pa razum. Iz tega razkvgu je potrebno, da pridete jm prihod njo sejo, kjer se bomo natančne j še pogovorili o situaciji in s tem preprečimo kake neljube afere s tukajšnjimi Italijani, tki so»vpo-slcd hujskanja njihovih šovinističnih listov tlŠkorekoc .hipnotizirani od navdušenja. - iu Hrvate je važno, da napiio vso sile in poskušajo do rešftvc jugo-•slovanskega vprašanja Uko, da bo v korist tema dvema narodu-ma, nc pu kakim nepoklicatiini faktorjem, ki se žele okoristiti na ralutl jugoslovanskega Ozemlju Ker jc čas in prostor v listu dragocen, se ne bom podrobnejšo spuščal v razpravo, pač p.a opo. sarjatn čit atelje na dopis f>r. r .\ Vidra v «16. številki Vrosvetc, ki ga je pisal iz taborišča Orant, 111. V njem je navedel Vider toliko dobrih Idej, da je dopisu vred-no posvetiti nekoliko več pačil jr Tudi dopis Franka Bdrhiča u Clevelunda v 2S7. Številki Pfosve-tc jc vreden uvmževnnja, poheb-uo kar se tiče njegove sugestije zn pričetek nabiranja fortdn $100-000 v korist propagande SRZ. Ker smatram za ^ilno važno, da imamo za najin delo na razpolago zadostua gmotna sredstva, zato apeliram na eksekutivo Slovenskega Republikanskega zdru t e-nja, da vzamo \ tem oziru takojšnje akeij'0, /*o jo šc ni, iu da tiskali potrebne listine za nabiranje prispevkov ter jih razpošlje tajnikom krajevnih in drugih organizacij, ki se strinjajo z našim programom, mi pa bomo šli z njimi na delo od hiše do hiše in nabirali prispevke, da boaao nabrali omenjeno svoto, aH pa tudi več. Kksckutiva pa naj dela nato, da pošlje svojega zastopnika na mirovno konferenco. Ako pa to ni mogoče, naj ]>a takoj poskuša poslati nekaj dobrih agitatorjev ter Članstvo okrajne organizacije! jih pofiljc v domovino nn delova-SRZ. v zapadni Penna. odločuo < nj<, za haše principe in v pomoč ' »ta rok rajskim rojakom v boju zh snntoodločevanje. StoHti sc mo- protestira proti peščici farizejev, ki je zborovala v Jolictu in sprejela nekako izjavo, s^ katero hoče očrniti Slovensko rcpubličan-sko združenje in ogromno večino sloyenskega ljudstva v Ameriki, ki stoji za to organizacijo. Mi ne smatramo njihove izjave naperjene toliko proti izvrševalnemu odboru SRZ., kakor proti večini slovenskega ljudstva v tej deželi, Iel jc organizirano v SRZ. Ker vemo, da je nuša orgaliizael-ja organizirana na principih mirovnega programa ameriške vlade, oziroma predsednika Wilsoua in ker vemo, da nismo zakrivili ničesar takega, kar bi bilo proti konstituciji Združenih ' drŽav, vsled tega je brezobzirna intolc-ranča slovenskih duhovnov jo-lietskem zborovanju v teh resnih Časih vredna največje obaodbe. Njihovo izjavo smatramo za sovražno ne aamo proti Slov. rep. združenju nego tudi proti svobodi slovenskega naroda in demokraciji. Mi amo prepričani, da nas slovenski duhovniki obsojajo zato, ker smo usejali med slovensko ljudstvo aedaj nepremagljivo idejo republikanizuia in pravico vsakega ljudstva do samoodločevanja in to sta stvari, katerim so pristaši arednjeveških idej »11 avtokracijo najbolj nuaprolni. Slovenci v Pennsvlvaniji pa vas zagotavljajo, da ste prišli z vašOH izjavo ato let pro]>ozuo. Hfgpredne misli med našim narodom ue Im ubilo tudi vaeh-sto slovenskih duhovnov v Ameriki akupaj,*nikar Rele tinta deketiua duhovnik««v, ki Je zborovala v Jolictu in ki nima med nar<»dom nelteuo xaslombe,, kar jc nam v dokaz to. da niso •1. 9 . . ^ i dot lini gospodje niti poznani v' vršila prihodnja konferenca, ki se llov,nnki jarnOKii. £ V Terčclj, Box lrtl, rn» tej prilik ae bo vršil tudi ahml U^See, Pa. j kakor je bilo določeno v našem ______________« prvotnem programu za pit tabu r-ako konferenco. Zaslopnikl druš- Nekoliko misli, kake pripomoči k ... Uepešncmu rtelu tev naj l>odo za to aejo priprav ! Dldllth, _ rajo vsi koraki, ki so mogoči sedaj, ko jc čas zato; sedaj ni Se ničesar izgubljenega in nc bo toliko časa, dokler so ne določijo fle-finiiivne meje, dokler ae nc določijo forme držav, znto moramo biti ves čas v ofenzivi zn našo pravično stvar. Kolikor poznam tukajšnje Jugoslovane, so vsi republikanci; prrstascv jugoslovanske monarhije ne najdete med njVmi, pač pa je nekaj ljubimcev Franc Jožefo-vegn sisteme. Toda, ker so konč-110 morali sprevideti, da je vihar revolucije pognal njihovega Koriti. po božji milosti vladarja Avstro-Ogrske, so postali nekako klnvcrno tihi in samo še čakajo, da jim drugi pripravijo pogrnjeno. z dobrotami oKloieno mizo; potem bi tudi oni prišli, da sc na sitijo s sadovi naših u^ehov. Mislim, da takih ljudi ni mnogo med nami in kar jih je, uuj poakttfiajo popraviti svojo zmoto s tem, ds sc vsaj sedaj pridrnšljo delu »A demokratifeh preporod človeštva in pravo osvolknUtcv Jugoslovanov. Y*as je dragrHTu, zatosga nc amemo zapravljati po nepotrebnem. Stojmo pripravljeni in trd no organizirani z našimi vaditelji. ki v resnici delujejo za demokratično, ljudsko Jugoslavijo. rpam, da bomo kmalt^ prejeli listine zu nabiranje fonda sto ti-«0«" dolarjev v prid propagande Slov. rop. združenja. Živela jugoslovanske fcderativ> na republika, v kateri ho zastopan tndi Trat, Ooriško. latra, vsa Krnnj»ka 1n vsi ostali jugoslovanski kraji! J. Kobi. (Drugi (lupini so na 4. str.) KANADSKE IZGUBE DO 1. caac OtUwa, Ont. — Do prvega no- velabra ao zhešalc kanadske if gube 211,558 mož. Impcrializrm v mk« obliki h, v«kl d,*ivi mor, biti P^ ^TT^i^^ magan, ako ne, je bila atrašna vojna zastonj. O ali niamo bili mriienkrat v dvomu od IJetd in afco Jih katero društvo! važniT^ki Vf-I [še a take naglic«, da Jih kuSaJ »BBH^M Pmlrohnoati o bodmi seji. k-lnj^jedujctno. Pred nami 'cži ^edajj fMtUi v boju je bilo W.8TT se Ho vršila Hd.. vsm v tem po- jugoalovenakn vprašanj«- v vid mož, umrli za ranami b\ na bolez-ročilo ne morem na veat i. ker sem, tvoji zamotanoati V teh tn»not-'nih so l.ViTi?, ranjenih Hit,'779. sam šele ozdravil in a*m s delom .kih potrebu jemo pstnoati In hi-1 pogn ianlh ln vojnih ujetnlkSv preobložen. Tmle aloril bom vae trega dela. P<»arbno za Slovence1 S^45. LJtfDSKA A POSEST 1 , , T J- INDUSTRIJ '•EMSKH • »v«* ugrske zeleno garde ,ki se ločijo •»d jflKih le po imenu. želena garda v 'Avstriji je ekaistlrala žc med vojne.' Orgaaietralo se Je iz vojaških' dezertcrjev in političnih pregnancev, toda adaj je prišlo iz svojih skrivališč na dan. Boje Italijani na Heki, ki so ae vršiH pred' nekaj tedni, je vodila Veči noma *eteno gardah ' \ Italiji ni d osti -bolje. Vojaki, ki so prebili dolga lčta v zakopib, so se odvadili dela in mnogi ao pozabili svoja prejšnja rokodel. ,. /daj stojo na stališču, d« morata občina ali država skrbeti zanje, ker so se "žrtvovali za domovino." Z "enakim problemom bo imela opraviti Francija. N<*-\ ,'irnost boljševizma, ki le širi nft znpafirio strkn Kvropc, da/e vto ilajočim krofcom^rellke skrbi. Kaj zahtevajo radikalci v Švici. Bero, 21 /nov. Švicarska socialistična atranka in centralni odbor zveze aindikalistov zahtevata od vlade sledeče: Razpust sedanje zvezne zbornice in nove volitve na temelju enakega zastopstva in moške ter ženske volilne pravice; reorganizacija grma4e po popularnem načrtu; oseminŠtiri^eseturni tedenski delavnik v javnih in privatnih delavnicah; uvedba obligato-ričnoga dela; podržavljenje uvoza; otarogftio in Mniško zavarovan jo; posestniški razred naj plača državne dolgove. Italijani pošiljajo domov Čehe-slovake. Videm, Italijo. — (Ameriški poročevalec javlja): Italijansko poveljnišfvo jc dovolilo češkoslovaškim v jetnikom, ki so služili v bivši avstrijski armadi, da sc lahko vrnejo domov v svojo republiko oboroženi /. vplenjenim avstrijskim orožjem. Dovoljeno jim je oditi v maujših skupinah. Jugoslovanski vjetniki, katerih jo veliko število, še nimajo tega dovoljenja, toda svoboda imajo, da sc krhko kretajo poljubno, ntedtom ko so nemški in madžarski vjctnSki -zastraženi v taboriščih. Italijani okupirali Šibenik. Itim, 21. nov. — Italijanski križarka je v torek priplula v pristanišč dalmatinskega mosta Sibenik in izkrcala vojaštvo. Italijani ao zasegli prekomorski parnik "Franc 4osof\ ki je bil v luki in so gci prekrstOt v "Ar-mand Dioz." Admiral Mitto, >«o-vernor dalmatinskega ozemlja, ki so »a okupirali Italijani, jc dal razobesiti italijansko zastavo ;ia parrilk. Druga vest se glasi, da jč na Reki mir'. & vsled gladu iu drugih muk in Turtci so pustili trupla ležati v jjuWavi.5 Pranoooke akavnosti v Metzu. Met/., 21. nov -Tukajšnjo trdnjava Me t z, na katero so bili nemški milltnrlsti t6liko ponosni. je že izgubila nemški značaj. Cim ao četo maršala Pctuina okupirale mllto in utrdbe, so takoj izginili is glavnega trga »pomeni-ki nemških vladarjev. Viljem I. se jc prekucnil s konja, medtem ko jc ljudstvo Friderika III., ku-teri .i«- toliko let držal grozeč prst proti Franciji, potegnilo z vrvjo okrog vratu na tla. Spomenik bivšega Ikajzerja pred katedralo 5e stoji, toda na rokah ima verige in vratu obroč z napisom: "fcic tranzit gttfrla mundi." Prihod Francozov v Metz je bil izvršen /. velikimi slavnOotmL, Naj prvo so krožili nad mestom števfhii eroplani, iz katerih ko deževale na tla francoske zastavice. Takoj nato tfo za grmeli na trdnjavah topovi in izstrelili 300 strelov. Ko se je prikazal maršal Pe-tain nn Čelu francoskih čet in v družbi z angleškimi in ameriškimi častniki, ni bilo (pozdravljanja konca ne kraja. Prebivalci so naredili na gin v nem trgu slikovit špaiir nakar sc je vršila po ulicah velika parada, zvečer je pa bila bakljada. Ameriške vesli. Se sedanje vladne naprave kot vojni industrijalni odbor, živilska u-prava ttd." Raiphtva na konferenci, ki jc t tajila skoraj do desetih z vi se je sukalo tudi o trgovski mor norici, delavskih problemih, uvoz-nkil in drugih važnih predmetih. PEESKMEITBV S KROMPIR nm za zimo. Isiifirtki HtefcdUML** Narotfna natadfcVTJOaa 0 1004. aprila SKAKAČ 0BS0JKV MESBCEV (ZAPORA SVITI" va Best y _____ Frankfort, Ky. — Tukaj je bilo oliHojenih pet oseb, Id so kršile. voj» ne postave. Med njimi jc "sveti" ska'kač Will llainin iz NVhite Cit>y-ja. Obsojen je bil na šest mesecev gftpora, ker je pridigal, da gre vsa k vojak v pekel, ki pade v bitki. Pridigal jc tudi proti "Hc^e-čemu križu". Prancia M. Ceeil je bil obsojen na $00 denarne globe, ker je napravil žaljive opazke glede zamorskih vojakov. (leorge Knsley in Lloyd M i rade sta dobila po šestdeset dni zapora in po $100 denarne globe, ker sta 17. živil napravila opojne pijače. Itntt llalton je bil obsojen n« deset dni, ker je vzel pod streho vojuškega beguna. Hamlin je žc četrti "skakae", ki je bil olisojen. ker jc pridigal, da pojdejo na bojišču padli vojaki v pekel. Philadelphia, Pa. - Fradniki živilske uprave prinoročajo, da se gospodinje zde j preskrbe s krom-pirjem za zimo, kajti sedaj je do-sti krompirja na trgu in cena je prilična. Ilouard lleintz, živilski upravitelj za državo Pennsylvanijo, pravi: "Sedaj je čas, da si Ijnd-st\y kfspi krompir za rimo. Seda-nji krompir je najboljši, da se hrani za zimo. Krompir jo treba kupili v. tridesetih dneh, ker po-sto-ji nevarnost, da kasnejše zmrz-ne. Tudi cena za krompir je sedaj najnižja v sezoni." Ako vat Ure ravmatisem. protin in non-lgija. potrabujeM kale dobro oba, a katerim sa malata ai TO zdravilo rabita morda ta poskusila ga in se bosta on o njagovt izborrtoati. Ni vam odlalau. Vzamita Severa1« Gothard Oil (Stverovo Oothardako olja), 0« potrebuje nlkakaga | priporočila. To sdraviio priporoma kot aajooljii linanant .sa laka bolezsi. Isborno zdravilo, ako hnau ykor«io mike« in sklepa, kaka puikodb«, in vaakovratna dru«« bolečina Oa talesu. Vzamita ga. ka* d«> koli je vam troba kakog.t tnaztl- GOVORJENJE V SPANJU JE POVZROČILO ARETACIJO. Ayar, Kaos. — P. IT. String-fellow, prostak kompanijc B, 212 poljskega signala zbora, jo go-voril v spanju, da. jc pretrgal br-zojavno zvežo in ujel volno brzojavko iz Campa Dewesa vojnemu cleparhnentu. (lovorjenje ga jc ix-dalo, da jc vohun. Poleg njega so aretirati še dva civilista. Htring-fcllo- pride pred vojno sodišče. 0 Stringfellovn govore, da Ima temno preteklost za sabo. Kno leto jc sedel, ker je v Atlanli, (la., izmaknil pisma na pošti. Obsojen jc bil tttdi radi ponarejenja denarju. OOVBRKER JE SKUOAL KON-PBSB900 ZA REKOK-" STRUKTTVNO DELO LOKOMOTIVA V JARKU. Mednarodni praznik Pari/, 21. nov. — Na priporu-čilo ministrskega predsednika < 'lemenceaua ja parlamentarni »Mlsr* predložil, da se 11. novem-bor proglnSl mednarodni praznik zmage po vseh zavezniških drža-,vuh. Sprva so nameravali proglasiti omenjeni dan 1 cza francoski praznik, toda Clemenecau hoče, dn Id bil veljaven tudi za druge države. Vlada se bo dogovorila z drugi i ni zavezniškimi vladami, da • ta praznik vzakonl po vsefl zavezniških držnvah.' m Nameravana blazna bitka povzročilo revolto v nemiki mornarici. Amsterdam, 21. nov. — Berlinski "Voruacrts" piše v uvodne« elanku, do jc resnico, da so hoteli vsenemški rtillitaristl in im-l»erialiHti koncem mHlea okto-t»rs pognati nemško bojno brodo-vje v bitko z angleško inomari- ANTON niABT, Bos 140, Oanoasbavg, Pa. VSI DOP18I, raspmv«, šlaakl, nasnaella itd. aa "Presvets" m poilljajo aa naslovi UBKDNtf TVO "PB08VBTE8087-89 Bo. Uwašole Av«., Ohleago, IU. V8X UPBA VNlflKH 8TVAHI, naročnina, oglasi, se pallljajo na aaalovi UPRAVNIATVO "PBOBVBTB", 9887-89 Bo. Lawa4ala Ava., Ohleago, lil. V koreapo lencl a tajnlltvom B. N. P. J., arodalltvom In npravalltvom Proavet«" nc rabita lman uradnikov, marv«8 saplllta analov, kl J« tu nav«d«n, ako Solite, da U vaak a stvar hitro ralana. Nova m6č, novo zdravje, nova čiota kri, aa tri cente. m »»na Kro|ača na Elj ln okollel oo prlpornčava sa krojaško delo novo obleke, ilmske suknjo, Motenje, krpanji., likanje, barvanje, moške, Ženske in otročjo obleke. Smo v zvezi s najboljšim Drj Oleanlng in Dju llouso družbo. Nola delavnico je v bivšem poštnem uradu 101 KOMATA!, and BLT, 1HKN. Amarllko Rlavanaka P R A T I K A ■a lato 1010 JalaHa. 0«na Me. lUaprotUjalcsm pepuat. PRATIKA Publiahing Co.. 40 vsesp at., KIW YOBX, K. V. KA KITAJSKIM BODO tZAPA • LOI %k $14,000,000 OPIJA Woohlngton, D. 0. Po došllh polMIlh iz Pekinga ho kitajska \1oda zspalila sa $14,000,000 opi -jo; kl ga je kupita od tuj^zemakih l rgovecv v ftangaju. . Opij je v 1,200 košili In zapalili ga kodo v ftangaju. ko pi l j de-ukaz od predsednike kitajakei republike. tTAVlI*MtO D»LO USTAV-j UBTO V DSVKTIH VOJAŠKIH TABOMS6IH. The Cartiers Creek Coal Oom- pany, potrebuje premogarje oa delo v Hazel rudnik v Canona* burg, Pa. ob Pnnhaudlc železnici, 20 milj o«l ioc«iia Pittsburgh. Ca-tumsJiurg ima 15,000 prebivalcev, šole, gledališča iu raznovrstne prodajalne. Poujično karo iz lu v mesto Pittsburgh. Velika slovenska naselbina. Potrebujemo stolnih delavcev, linijska ploAa. l»re-mog je B čevljev vio. . kvMOMa. Upaal«, M«*»aa eJahO*.. tnj 4f a WM •»•<»r -OI» sa IMI ^ _ . m m m a I - — - - — —- — I, aIImaS ao nmrli nmpek meni, de to del^lahko izvr- enega aamega kosmatinca. T\ TAKOJ OB V KABTOr isrodsUt m afnsitk.' PaasA« s irt isOs |0s«o, ime ae ertSnoaja. m mi petNsie aa| oLoveniJA. 903—m Ava, mu vSskaa, Wla hm St f.riu oa aar«e a Jaa »rm aajsUraj« adravalk4pa eijalist m Blovanaa v Httoksvgta Zdravim I« val kot 91 lat betaa aioik« Is lesaka. Oadrovil aa«. la tlanla la tlaala oaak le «m»r»m ladi vaa. V odrevtjaaja rasnih Ut«*al latam sajvolja takalnjo. Kabla* mo aajkoljlo adravtta. Imam naj kaljM alaOtei/al «tr*j aa p^dakava-a Je, polom kalerags aa vidi eala val« tal« k«t sa dlaal. K meal prihajaj« I Jod J« «4 klimi Is um, ds jih odre vtm. Zdrav t« raaaa koifaal aapalaa |la a« aaoaP Maje MdlU k mml kat k petjatalja. Ueadae m I. «r« >|»oa| Oa 0 a«*Sav. V a*dal|a hm ad IA aaa Oa K | -------- -------------------- P109VETA Peru, UL'— Tu je nss prav tnalo Slovencev, zato je ud na* 1« malokdaj čuti čuti kak glas v javnosti Kljub temu, da na« je tua vršilo med lokajatijiuii Slovenci. Vsem so prišli solze iz oči, ko »mo »puščali pokojnika i frob k večnemu počitku. Po vojni je nameraval odpotovati v domovino, toda »mrt mn je prek rila la načrte. Zahvaljuj«m ar vaeai, ki ao ga društvo je izkazalo bra t ako čaa pokojneoiu bratn in aio polotilo venec ua krsto, katero so odpeljali k njegovim »orodnikom ns K-l.v, Minn. Ja<<,l. More. Io. kakor sem omeni), naa. še to;oWl|wli u faim ^^ bolezni.1 24 ,lov«mbr» *t e vil o krči Influenca. Po še.t kakor lu
  • o vrSila seja a---------9 LaIam.! X. i.. —... I,.mI I _ I .tL/a li,« -------- — - - " iH^_____ Inevni Mezni je tu preminul | |n 4|UI.oVII|^r.( vencev. Izgubili rojak Kari Rupnik, član društva ^^ Ju hralaf tm|H „p> £ lu,,|j »*>mo izgubili. I M *n Polivaj v miru v tej avobodni »osti Ui let. Za p ujm'« aoprogo tri male otročUke. i/emlji - Sorodnikom in prijateljem j*> r kojhika izrekam sožalje. pokojne mu Karla pa naj Im lahka mati zemlja. "Člane gori omenjenega društva ►pozarjam, naj se polnoštevibio udeleže aeja J. deeembra. Na dnevnem redn bodo volitve d ruš-t vene ga odbors ta prihodnje leto. Kred Arzenšek, tajnik. Joliat, IU. - Med tukajšnjimi Slovenei jc minevala španska in- fluenea velike žrl ve. Nekoliko i- meii iiiiirlih rojakov in rojakinj je iskalne organizacije' Slov. r«pk združenja v dvorani Slovenskega doma. >ia to aejo vabimo vso tukajšnje in okoliške Sloveče, članstvo alovanakih podpornih, kulturnih in potttiftiik društev, da <«e skupno pogovorimo o sedanji situaciji in o našem bodočem delu. Naš namen je pojasniti raznim ameriškim faktorjem krivič-noat nakane italijsnakih aneksi- Pa. —Seja tukajšnje organizacije SRZ. dne 17. novembra je sijajno uspela. Poslali smo ♦udi resolucijo v Wasliington, D. ( sklenilo ae je več važnih t o.'k k ozirom ns sedanjo situacijo. V soboto, dne 23. novembra priredi ta organizacija veselico v ko-ležbeeio$ki 4cmiuiže ojiv riat SKZ. Pričakujemo obilo udeležbo. .Rojaki, nn Svidenje oh tej priliki, da bo moralen in gmoten u»peh toliko večji. Anton ZornUi, tajnik. bilo ze objavljenih v tem li- Jt#v» kl P° anektiršnju Sla. I/ mnogih hiŠHO«H|lM^liotro-1M!?v',wk<«»' <»*•*» hrvatsko-kom očeta ali mater in dogodili |srt,Hkcntauje množic je ponehalo šele pozno zvečer. Ta dan je bilo za množice pozabljeno vse gorje vojne, kajti aedaj je zopet mir, mir z zmago. Kavno v času. ko je prišlo poročilo o premirju, je bi la tu v veljavi naredba, ki je prepovedovala vse delo, ki se ni direktno likalo vojne. Prepovedano je bilo vsako zborovanje ali alta-janje ljudi v večje skupine, toda vse te naredbe niso imele nobene-sa efekta ta dsn. Ljudje so se zbirali v množice brez obzira ua epidemijo, kl je razsajala v našim mestu. Žrtev influence je tu postal rojak Frank ttauko, star <10 let, Član društva Sv. Alojzija, št. #7, .ISKJ in samostojnega društva Edino*!. V Ameriki je bival nad osem let. Doma je bil iz vari Loke pri Mozirju, po domače Aemanov. V domovini zapušča »tarifte, dve sestri in brata, ako ni padel na bojišču. Drugi njegov brat je pa-«tel ua italijanskem bojišču kon eam leta 1016. Tu je bil zelo priljubljen, kar so pričali obilni venei in velika udeležba pri pogrebu, ki js bil «den najlepših, kar se jih je Ae vali pri družini llardman, pri ka-' teri so trem, nedoraslim otrokom pokopali očeta in mater, otroci pa sedaj povprašujejo, kdaj se vrneta ata in mama. Pokojna llardman sta bils rodom Nemca. Med Slovenci jc bila ta bolezen zelo razširjena In mnoge izmed nas je prisilila v posteljo, nekatere za vedno. Drugi smo bili toliko srečni, da nas je izpustila iz svojega objema, toda ako se pogledamo v zrcalo, tedaj vidimo naše suhe, prepade ne obraze, katerim je i«, srkala čilost in zdravje influenca. Iz dopisov v Prosveti izprevidim, da so v raznih naselbinah vsled te bolezni 'ktlo prizadeta društva naše jednote. epidemija ni od društva Jolietaka Zavednost št. 115, SNPJ., zahtevala nekaj okoli sedemdeset članov in Jadrai takega morja, katerega je sedaj zasedla Italija, Jugoslovan- sko, in edino pravico da njega i-majo Jugoslovani. Apelirali bomo na ameriško vlado, naj ona u-veljavi v provincah, katere ai la-ati Italija, »plašno glasovanje vsega ljudstva, to je tistega, ki je v lah krajih stalno naseljeno, pod nadzorstvom kake nevtralne komisije. Le na ta način bo omogočeno Jrigoslovaaom izreči, kam žele pripadati in le tedaj se bodo izpolnil* želje našega naroda v domovini zs onganiziranje v lastni, demokratlšni republiki. Mi ne zahtevamo aneludje italijanskega ozemlja k Jugoslaviji, toda odločno smo ps tudi proti aneksi jam popolnoma slovenskega in hrvatskega ozemlja po kaki tuji državi, ki aa kaše na korist našega naroda okoriatiti in zadostiti svojim imperialističnim tež-njam. Slovenei, atrnimo naše sile v teh Adamsburg, Pa. - Med tukajšnjim prebivalstvom je zelo razaa-jala Influenca in zahtevala precejšnje žrtve, V teku 14. dni je umrlo okoli petnajst oseb v najlepši življenja. Omenjaui sledeče: z.eco Davtovič, doma iz Hercegovine. V Ameriki zapušča dva brala; eden je pri vojakih v nekem ameriškem taborišču. Bil je član tukajšnjega društva SNPJ/ Marija Ribk*, stara 48 let, zapušča soproga in tri otroke. Frank Na-gode, umrl 29. oktobra. Bil je član SNPJ. in SDPZ. Delavske razmere so kot po navadi. Obratuje se vsek dan, raz-ven nedelj in praznikov. And. Onezda. nobenega člana. To društvo Šteje l resnih časih in skupno poskušnj- članic ter se prav lepo ftivija.mo pripomoči do uveljavljanja Na redni seji v tem mesecu smo zopet dobili tri nove kandidate. Novim članom Čestitamo, ker.so postali udje največje napredne slovenske podporne organizacije. Upamo, da ae bo prihodnji mesec še več rojakov oglasilo za pristop v našo sredo. Tu je pred nedavnim umrl br, Jos. Stih, Član elyškega društva Prvi Majnik, št. 2«8, SNPJ. Naše principov, za katere so se borilo ameriške armade. Amerika bo i-melu mnogo lažje stališče zagovarjati noše pravične zahteve, oko bo lahko podala dokaz, da je ljudstvo naših narodov aolidarno apeliramo na predsednika W4I-sona in ameriiko ljudstvo, naj brani pravico samoodloče vanj« tUdI '/.n jugoslovansko ljudstvo. Frank Ban, lokal. org. SRZ. »t..........»MM.................OS Z ognjem in mečem. ZOODOVIK8KI ROMAN. | Poljaki spisal Blsnkiswiwios. - Poslovsnil ! a— i * > Jroaravaai. »M.....Silili. ...........t......S (Nadaljevanje.) "Ne misli si ataman koševi, da se bojim smrti iu da zagovarjam s tem svoje življenje, da bi se opravičeval tu pred vami. Kot plemiča /.amo-re aie soditi la plematvo. Tu pa ne stojim pred sodniki, marveft pred razbojniki; ne pred plemi-čl, marveč prod kmeti; ne pred vitezi, marveč pred barbari i tudi dobro vem, da smrti ne ui-dom, — s katero pa naipolnite mero svojih krivic. Pred menoj je smrt in muka, za tnenoj pa moč iti maščevanje vse poljske ljudovlade, pred katero trepetajte vsi t" Njegova vzvišena postava, možato izrečene besede in ime ljudovlade ;,vm» to je napravilo silen vti*. Ataman! ao molče pogledovali jeden druaeaa ZdHo ae jim je. da pred njimi ne stoji jetnik. nego groani poslanec mogočnega naroda. "Serditij Lah <|H>no*eu Poljak) !M "Serditij Lah I" ponovi Hmelnieki. Silno ropotanje po vratHi pretrga daljši razgovor. Na majdanu je bila nodba nad Tatarču-kom in Rarabaše« končana; *ato ao krvolokl po-alali novo deputacijo. Nekoliko Korakov, okrvavljenih, zaaoplje-nih, potnih in pijanMt, stmpl v sobo. Obstanejo pri vratih in stegujoč r«*e, ft<* »neanaftene a krvjo, začnejo govoriti: ' Tovarištvo »p poklanja iio«podora staraši-nom, 1 — tu se Tai do psau priklonijo, — 4,U ao ga tvoji Tatarji, pa je tvoj 11.4 rea pualU ai vseli' Bo*jat plemič je, katei^ra kneR Jeremija a /latoai od tebe odkupi " "Dajta Labs!" ktičej,. čedaljr aroailnejše Kozašci TnheJ baJ se zgane ns svojem »«defu ln vala-ne Lice «e mn hipoma spretnem oči ,uu raa-širljo kakor mački ssbje začno bliskali Nsgto *koei, kskor tiger, pred a*tlojer ki »o rabtevali jetnika /'Proč capini! psi nezveati! sužnji, svii^e-jfsiil" zstuli, pograbivši za brad.' dva Zaporožci ter ju krepko strese. "Proč pijanci, zverjad nečista! plazeči se gadje; n ate prišli jemat mii •noj plen; evo tu je, capini!" Tako govoreč, ro-val jih je za brade, naposled taltbnivfti jednega ob tla. jel ga je teptali z nogama. prah prod menoj, aušnji: ker vak poženem, vea Sič znogama tako poteptam, kakor aedaj vas! Z dimom vam posteljam, z vašimi črevesi pokrijem!" • Doputm^ija se prestraši in umakne; strašni prijatelj je pokazal, kaj zna. Čudno! Na Bazavluku je stalo samo Šest tisoč orde. Res za njimi je stal še kan z vso močjo kri make vojske. Toda na 8Wu je bilo nad deset tisoč molojcev, razun onih, katere je Hmelnieki U poslal na Tomanovko, — vendar niti jeden glas ni ugovarjal TuhajJbeju. Videti je bilo, dn način, s kakoršnim je zamorec ubranil jetnika, bil je jedini in najboljši, ki je Zapornice takoj prepričal, kako jim je bila še tataraka pomoč v tem hipu potrebna. Deputatje so ipribeiali na majdan ter kričali tolpi, da z Lahom ne bodo po-Igra vali, ker je jetnik Tuhtj-*>eja in TuhejJbej «e je grozno razsrdil. "Brade nam je poru val I" klieali so. Na majdanu so Kozaki takoj začeli po-navijati; "Tuhaj-bej roaaerdivaja!" — Rozser-dlvajsf" klicala je žaloatno tolpa; "rosserdlvs-ja, roiaerdivRja!" in v kratkem na tqje nekak presunljiv glas začel prepevati okolo ognjišč: "Hsj, hej! ' Tuhsj-bej, Rsaserdivsjo duže (močno), Hej, hej. Tuhej-bej, Ne serdisja druio (tovariš)." Takoj je na tisoče glasov ponovilo: "Hej. hej! Tuhaj-bej", Tako je naataU jedna teh pcMnij. katere je potem, rekel bi, vihar raznašal po vsej l krajini ter vladrja! s njimi ob atrune teorl»an. Naglo so pesem pretrgali, kar je hitelo skozi vrsta od predmestja Haaan-RaŠe nekoliko ljudi Odrivali ao tolpo ter kričali i "S poti! S poti!" Atamanl so menili ie otiti, ko novi goatje planejo v sobano. "Piamo heimanu!" klical je atarl Korazk "Od kod ste?" "Smo li Čehrina Dan In noč hitimo % piamom. Tukaj jo.M Hmelnieki vzame pa«mo ic rok Koiak« ter ga sačne čhatl. Lice ae mu naglo spremeni; ksr naenkrat pa preueka. ter vzklikne s krepkim slanem : "Oospodjc ataman i! Veliki hetman je poalal sina fttsfans i vojsko na naa. Vojaka!" V sobani nastane čuden hrup. Niai mogel reči. aH hro» TSaelja. ali o«pnenja Hmelnieki stopi srsdi sonaas. podpre si boka in oči ao mu ftvigale kakor Mftsbv OU^ njegov pa je re»rmnet gmme la vellvno: (Dalja prtkodajii) Cleveland, 0. — V nedeljo dne 17. novembra popoldne je sklicala tukajšnja podružnfca Slov. nar. zveze shod s Mojimi hrvatskimi iu srbskimi priataši v J. Grdinovo dvorano. Namen skli-cateljov je bil pretresati jugoslovansko vprašanje v sedanjem času. Kmalo po otvoritvi shoda, kateremu je predsedoval g. Žužek, jc nastopil govornik v srbskem jeziku, ki je porabil to priliko za slavitev srbske dinastije in slikal kraja kot domoljubnega in demokratičnega človeka. Navzoča ljudska masa, prepojena z duhom republikanizma in demokracije, je pa nastopila proti govorniku s tako opozicijo, da se je shod takoj razdrl, govorniku se je pn dala s tem prilika in čas, »In premišljuje* kako nehvalešen poael je slaviti dinastije v seda-njih časih. • ' , J Ravno tega dne se je ' vršila skupna korvferenfca lokalnih or-ganizaelj Slovenskega repnbli-čanskoga združenja v J. Birkovi dvorani.' Glavni namen te konference je bil, kako spraviti med clevelandskimi Slovenci skupaj fond $1000 (en tisoč dolarjev) v prid S. E. Z. Konferenca je bils polnoštevilno obiskana in članico pokazali tako navdušenje za stvar ,da bodo kmalo preaenetili druge naselbine % nabranim Jiao-<%kom. Konferenca je sprejela tudi resolucijo z ozirom na sedanji položaj v zadevi jugoslovan-skesa vprašanja. Resolucija je bila poslana ua vsa pristojna me- h. P. Jnt imam v satogl Ur rarpo« 1 ljam raznovrstno Mik« rantiine, evetk jagodo ia korenine, take, ki favirajo i, vaeh delov aveU. Piiito po moj hrt* pla/ni cenik. Knjiga "IUU a0luai zdravnik", ki itape samo 85 centov obfilrae opisuje vaUko Število raatli* j»' dajo nasvet, aa katera balemi u kak. so naj rabijo. No odlašajte, naročit, takoj to použljivo knjigo. *aTH PEZDIBL, P. O. Box 772, Ottj Hali ata., _Totfc. JT. T. FLU. (Wo MoUingor jo preganjal iaflu snoo še v letu 1801. Njegov« ^ndovito zdravilne pmi piše so v veliki meri uporabljali. Va-v vsdno domača adravilo, ki js prilagodno vaem razsodnim ljudem. Knjiga Očeta Mollingerja nam dokazuje o osemnajstih različni predpisih zdravil, katera so upo-rablja!i na tisočo bolnikov še r devedesetem letju proti influenci. Na prvo znamenje prehlada, je nn vedno svetoval bolnikom naj vži-vajo njegova izvrstna zdravila za kašelj, prehlajenje in proti in- flti(»nci. On je vedno rokel zvečer predno ležete k počitku vzemite za e-no Žlico polno zeliščnega čaja dajte ga v skodelico vroče vode in to popite kadar ležete spat. Ta sloviti čaj očeta Mollingcrja vam pomaga, da se spotite in odžene mrzlico. Očeta Mollingerjevo zdravilo za kašelj, prehlad in infliuenco in še poleg njegov dobroznani slovi-li čaj jc čudovita zmefi, katero u-živa na tisoče bolnikov v Pitta« burghn, ker poznajo in zaupajo v 1o čudovito dobro zdravilo. Očeta Mollingerjevo zdravilo za kašelj, prehlad in influeneo pošljemo na vse kraje za svoto $1.10. Njegov.alovHi zeliščni čaj se dobi za $1.10. Skupno obe zdravili po pošljemo za svoto $2.20. Pošljite nam vaše naročilo še danes, na MOLLIKGER MEDICINE 00. 24 Mollinger Building 14 Isst Park Way (N. 9.) PITTSBURGH, PA. Vabilo k javni telovadbi, ki jo priredi Slovenski Delavski Sokol Chicago .V...................*•• v nedeljo, 1. decembra 1918, v dvorani Čes. Slov. Amer. Sini", 1440 W. 18th St. t V »topnimi .lir za osebo. Zašauk ob d vak popoldn«. — lavajaaj« pr.»r*m« ob ••dmlb avoior. IgrsU bo znan Pilarn Bsnd & Orcheatra pod vodstvom Rubrlngerja PROGRAM: 1. Pozdravni nagovor brata staroste. 2. Ameriška himna "Star Spangled Banner."—Igra gotlba 8. Doklamacija sokolako peaml. — Deklamuje Joa. Zore, ml. 4. Slovanska himna "Hej Slovani". — I ura godba. B. Molki naraščaj — vaje a palicami. , 5. Ženski naraščaj—vaje s zastavicami. 7. Sokoli — proste vaje. 8. Sokolice — plesne vaje. 0. Sokoli ~ vaje na orodju. prijaanosli >»d*1ujota ob aaatoaib laiki Sokol brvaild Sokol is Cbicaga. 'Komantki" in pa Collinwood, O — Ir. naše na-selbine je zadnje čase zelo malo depiaov. Nc vem, ksj je temu vzrok, mogoče španska influenca. ali "frajliea", kot jo imenujejo uekatari kudoniušneii Ta seno-rita je prišla aem ns obiak ic ae-velaude in pobirala naše stanovalke kar od kraja. Če bi navajal vse žrtve, ki jih je zahtevale med našimi rojaki, po imenu, bi vzelo preveč prostora. Mnogim druži-nam je pobrala očeta ali mater' ali i* tudi oba roditelja 8edaj ae vrši tu velika vojna razstava rsznih bojnih trofej in1 drugih /auimmti s bojišč. Rax ; lično orožje, vplenjeno Nemcem, i kakor tudi bojne priprave »vez-1 nlkov »o na tej razstavi. Vsakdo j si ima priliko j#odati orožje.} nad katerimi ae je mučil človeški um. da jih Izboljša sa napašnejša morilna sredstvs K" Je t narodnega stališča nadvse potrebno, da se nai Sokol kar najbolj vdomači v naši naaelbini, vabimo vae čikaike tn druge Slovence in Slovenke, nai sa sagotovo vdoleie toga javnega »okol ■"»»•nastopa. Popoldne bo splofaa zabava, kakor ples, laljTva po*U JŽvi P* ^^ vld*11« kakšen je naraAtaj Slov. Del. Sokola Chirkjro" kaj znajo naši Sokoli, in kako lepo znajo nastopiti na*e vrte Hokoliee--Toje Na »dar! pa na snidenje v nedeljo 1. doeombrn na tej nokolski prireditvi! Slov. Dol. Sokol "Cbicaga* VABILO NA VESELICO VINSKO TRGATEV IN IGRO katero priredi Zcnnko d rt lit no "Venera" iteif. m. S. X. P. J. v nedeljo dne n. novembra IftIH v Uarmonie dvorani. Pridite in zabavajte sc jmami vsi: nn programu jc šaliva igra "PRI GOSPODI", nadalje sr bo šlo kdo Iki dobil mladega prašičkn in mnogo druge zabave. Pričclck to^no ob 2 uri popoldne. Igrn sc prične ob OSMIH sveder. ' Vstopnina n predprm/aji je p, i nnihh fm " m Za dober prigrizek ImoIo skrb« Ic naše vrle Sk»venkc. Pridite vsi« ODIlOR