39. štev. V Kranju, 28. septembra 49CM. II. leto.
Političen in gospodarski list.
Vabilo na naročbo. l™^LoVi
za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu.
Po volitvah.
•Slovenski Narod* je prinesel iz Logatca naslednji jako umesten članek «Kocka je padla»:
Končane so deželnozborske volitve v kmetskih občinah in v skupini mest in trgov na Kranjskem.Črna, ožlindranaklerikalna garda — misleča, da bode pridobila večino v naši deželni zbornici, je v tem oziru žalostno propala. — Slava v prvi vrsti zavednim volilcem kmetskih občin Vipavsko - Idrijskega okraja! Slava zavednim volilcem skupine mest in trgov!
Hvala bodi Bogu, da so te volitve pri kraju, saj, ko bi trajale še nekaj časa, v resnici, vsak količkaj zaveden in trezno misleč človek bi moral popolnoma izgubiti vero v edinega Boga — izgubiti in od sebe vreči eno najsvetejših svetinj, katero je podedoval od svojih vernih pradedov ter jo skrbno čuval v globini svojega srca, v globini svoje duše. — Kar so počenjali ožlindrani klerikalci, v prvi vrsti njih voditelji, črnosuknježi — kranjski popje ob času teh volitev — to je neznosno, škandalozno! V to svrho zlorabljale so se v prvi vrsti v cerkvah leče. Kadar je prišel človek ob nedeljah v cerkev, culo se ni z leče drugega, nego o liberalizmu, o naprednem časopisju, volitvah in kandidatih. Cerkev — hiša božja — v kateri se ima oznanjevati edino luč sv. vere, božja beseda, zlorabljala se je v politične namene. Koliko našega vernega ljudstva po de/eli se je zgražalo na podivjanosti posameznih naših nuncev, poslušajoč te politične, izzivajoče, celo pohujšljive propovedi. Koliko našega vernega ljudstva je zapuščalo hišo božjo, kjer je iskalo po trudapolnem, celotedenskem delu utehe — s srdjo in tudi kletvijo nad temi zbesnelimi, v mnogih slučajih skrivnostno sladko ginjeaimi propovedniki — učenci in hlapci našega dičnega Antona Bonaventure.
Spovednica — kraj, kjer ubogi pozemski grešnik išče utehe in tolažbe, kjer se hoče skesano spovedati svojih storjenih grehov, zlorabljale so se v politične namene* Uboge kmetske žene, katere so prihitele na ta posvečeni kraj, da bi zadobile leka za svojo pekočo vest varale so se, namesto tolažilnih božjih besedi, namesto odveze, cule so iz ust premnogokrat skrivnostno sladko
ginjenega popa le hujskajoče besede zoper svoje može češ, ako ne bo volil katoliškega kandidata, klerikalca, pogubljena bo ona, mož in cela rodbina.
Ubogim ženam naprednjakov, in celo nedolžnim deklicam, prepovedovalo se- je pod smrtnim grehom, celo pod nepodelitvijo odveze, branje »Slovenskega Naroda*, «Rodoljuba* in drugih naprednih časopisov. O kam smo zašli? Kristus, pridi zopet nazaj in izbičaj iz svojega svetišča te ničvrednike.
Koliko bolnikov leži dan za dnevom na bolniški postelji, s strahom pričakujoč zadnje ure, s strahom pričakujoč hipa, ko bode treba stopiti pred sodni stol višjega Boga, s solzami v očeh gledajoč svoje sorodnike, ko ob postelji verno molijo za njegovo zdravje, oziroma lahko smrt in odpuščanje grehov. Jeli morda naš zbes-neli črnosuknjež, ako si ga naprosil, da bi v nedeljo po propovedi zmolil en «oče naš> za ubogega bolnika, to storil? Da, da, zmolil ga je, a poprej si mu moral stisniti v roko «takso* 20 kr. On, katerega redi kmet, kateri mu pomaga, da ima polne mize piščet in polne kleti vina, on zate tega ni storil brezplačno. A v času sedanjih volitev molili so na ukaz naslednika sv. Maksima, ljubljanskega škofa brezplačno za klerikalne kandidate, ožlindrance in kravarje. Še več; celo rožni venec se je molil brezplačno za srečen izid volitev v prid ožlindrani klerikalni stranki. Pa naj bi to že vse bilo, a kar je človeka, pa naj bo še tako trd, Še tako maloveren, najhujše pretreslo, bila je zloraba Najsvetejšega, izpostavljanje presvetega Rešnjega Telesa v politične namene, v dosego zmage klerikalne stranke nad narodno-napredno. To presega pa že vse meje! «Vera je v nevarnosti; vera peša!» upijejo ti nunci venomer raz lečo. Da, da, v nevarnosti je in propala bo tudi, ako višji Bog ne za-vzdigne mogočne svoje roke in ne kaznuje teh, kateri ga zlorabljajo v svoje strankarske namene, v prid svoje nenasitne bisage, v posmeh drugovernikov, v njega zaničevanje.
Pred nekaj dnevi je izustil sivolas častitljiv starček, kateri se ni nikdar udeležil volitev, pomenjive besede: «Nikdar nisem mislil, da bom na svoja stara leta kaj takega doživel. Še moja ranjka stara mati, katero sem mlad izgubil, brali so mi nekoč: «Vera je po farjih gor prišla in po farjih bo dol prišla*. Zdaj pa vidim, da se te besede moje stare matere uresničujejo. Teh volitev se
352
bom udeležil in volil liberalno*. — Hiše božje so postale v premnogih krajih po deželi, kakor tudi po mestih nekake politične beznice — kjer je izgubila božja beseda vso veljavo, namesto nje pa je nastopila politika. — Mladi, mlečozobi kapelani so besneli na leči, kakor divji petelini divjali podnevi in ponoči — — morda tudi ob tem času ¡7 drugih namenov — — po vaseh in hišah rotili može. žene in otroke — popisovali glasovnice in pretili s pogubljenjem, ako se jim reveži niso udali. — O, koliko družinske sreče je razdrte, o koliko sovraštva so zanesli med posamezne zakonske — med posamezne sosede — med cele vasi! — Jeli to nauk svete vere — nauk našega Odrešenika Jezusa Kristusa? —
O kam nas pelješ, naslednik sv. Maksima! S studom se ozira danes naš zavedni kmet na klerikalno svojat — s studom se obrača od nje — a tudi dejansko hoče to pokazati. Beračija, katero bodo sedaj uganjali po volitvah s svojo bero — prinesla bo pri zavednem kmetu malo sadu, malo za nenasitno bisago. In prav je tako! Dajte Bogu, kar je božjega, cesarju, kar je cesarjevega — nuncu pa le to, kar je njegovega — drugega ne za vinar več.
Socijalni demokratje — ona stranka, katera je bila ves čas nestrpno naperjena proti duhovščini in klerika-lizmu, pokazala so je sedaj v pravi luči.
V Idriji so krepko pomagali že svetovno znani «Slornškarji» in «Slomškarici». Slava jim ! A plačilni dan pride. Za danes izrečemo tem našim osrečevalcem slovenskega naroda — tem kulturonoscem le Greuterjev «fej!»
Ti pa, ubogi slovenski kmet, kateri tavaš v grozni tmini, po kateri te lik nevedni živini na konopcu vlačijo ti brezvestneži, kedaj boš prišel do pravega razuma, kedaj te obsije zlato sonce prostosti — kedaj boš prišel do spoznanja, kaj je učil naš Odrešenik — kaj pa njega sedanji namestniki? Sedaj bodeš spoznal svoje črne prijatelje, kaj bodo storili, kaj ti bodo prinesli iz deželne zbornice! Tužna nam majka — žalostne razmere vla-
PODLISTEK. Izza dijaških let.
Črtica. — Spisal H. R. Konec.
Pozno v noči je prišel Ivan domov, na lahko je odprl duri ter brez luči po prstih, mirno in tiho stikal po sobi. Pričakoval je, da ga bo mati takoj slišala, saj je vedel, da vso noč bdi. «Aha—gotovo še ni dobila obvestila; hvala Bogu! Toda, kaj poreče, ko zve; to bode zopet jok — prokleta usoda, zakaj sem tako nesrečen, zakaj imam tako smolo!* S takimi in enakimi mislimi se je ubijal danes Ivan že ves dan. Spravil se je tiho v posteljo, veselilo ga je, da ni vzdramil matere.
Nočna tišina in mraz sta vladala v sobi. Ivan se je odločil, da prosi mater jutri odpuščanja in da pojde takoj za pisača h kakemu odvetniku. Dolgo v noč se je obračal v postelji in zdihoval, kako je nesrečen. Šele proti jutru je trdno zaspal.
Sonce je že visoko stalo na nebu, ko se je Ivan prebudil ter široko zazdehal. Obračal se je še nekaj časa nervozno po postelji, potem tiho vstal in si šel iskat sveže vode, da se umije. «Mati spi, gotovo jej je bolje*, govoril je sam s seboj.
Spodaj v veži ga sreča gospa L., ki je stanovala v pritličju. «Ali so res mama bolni?* <Res», odgovoril je
dajo še med tabo, slovenski kmet, a upajmo, da se slednjič vendar enkrat na Kranjskem razjasnijo vremena — da so tudi ostali mračnjaki otresejo teh verig in spon, da se vrnejo v tabor narodno-napredne stranke ter za-kličejo: Živela svoboda! — Proč s klerikalizmom!
V Kranju, 28. septembra.
K položaju. Govori se, da je stališče ministrskega predsednika pl. K6rberja omajano.
Tiskovni zakon pride najbrže že v jesenskem zasedanju na vrsto. Temelji preosnove so: Objektivno postopanje preneha, razžaljenje Veličanstva in časti po časopisih ne pridejo več pred poroto, kolportaža pa postane prosta.
Nov zakon, tičoč se olajšav za poslopja z zdravimi in cenimi stanovanji za delavce, kakor tudi 24letno oproščenje od davka se pripravlja v ministrstvu za notranje stvari.
Ruski car in carica se sedaj mudita v Franciji.
Vojna v južni Afriki. V 14 dneh so imeli Buri 17 bitek in v vseh zmagali.
Dopisi.
Iz Železnikov. Pred kratkim je «Slovenski List* prav pošteno zgrabil našega pokojnega župana gospoda L. Košmelja. Kaj tvezi in čveka dopisun (pri najboljši volji ga ne smem drugače imenovati), tega ni vredno pogrevati. Moja najsvetejša dolžnost pa je braniti čast vseh naših mož, ki so mnogo delali za naše ljudstvo. Oglejmo malo natančnejše ta dopis in poskusimo ga analizirati, da vidimo, v koliko je dopisun opravičen napadati našega pokojnega gospoda župana. — Dopisniku bo menda znan nek izrek, katerega je že gotovo slišal, namreč: de mortuis nil, nisi bene. Kaj bi se to reklo po naše? Olikani in omikani, pošteni in značajni ljudje pravijo: Pusti mrtve pri miru, ali z drugimi besedami če ne moreš o umrlem (dopisun v svoji podlosti in ne-hvaležnosti res ne more) dobrega povedati, vsaj molči o slabosti! Odgovor da vsak sam, dopisun ga za nikogar ne bo dal, k večjemu za kak dopis, če bo nevaren dobremu imenu. Dopisun kaže, da misli in da je njegova dolžnost, kot velefanatičnemu kterikalcu, mahati in otepati s svojim nesramnim smrdečim jezikom po vsem, kar ni klerikalno. — Da je pokojnik kaj zakrivil, tega
Ivan žalostno. «So li slabi?* « Danes mislim, da jim je nekaj bolje, ponoči so bili mirni in danes tudi nič ne tožijo. «Moram vendar pogledati in malo juhe bom vzela s seboj.* Gospa je nalila v skudelico juhe ter hitela z Ivanom k bolni Webrovki.
«Za Boga svetega, saj je mrtva, in že čisto mrzla in trda!* je zakričala gospa L., ko je stopila k postelji in prijela Webrovko za roko.
Smrtno je prebledel Ivan pri teh besedah, kolena so se mu šibila, glasno je zajokal: «Ne, ne, ni mogoče — o moj Bog, mati, mati!* ter tresel že trdo, popolnoma mrzlo roko. Padel je čez posteljo na dobro mater ter dolgo, dolgo krčevito jokal — molil — ter jo prosil odpuščanja.
«To je morala že ponoči ali celo včeraj zvečer umreti*, je pristavila s solznimi očmi gospa L.
Ivan se je zravnal, del roko pod glavo svoje matere, privzdignil jej glavo, ter jo poljubljal na čelo, lica, ustna ... Na poi odprte oči so ga belo gledale in zopet je obupno zajokal, si pokril obraz z obema rokama ter tožil: «Kaj bo, kaj bo?» — Zopet je kakor okame-nel gledal materi v obraz, gledal na bleda, rahlo odprta usta in zdelo se mu je, da ona šepečejo: «Ivan, bodi priden, nobenega razreda ne smeš ponavljati, da bom na stare dni lahko pri tebi!»
353
nihče ne taji. Vprašati pa moramo, jeli namenoma kaj zakrivil? Jeli zakrivil kaj zaradi tega, ker je bil vedno in povsod neustrašen pristaš narodno - napredne stranke? Dopisun seveda hoče na vsak način spraviti v odgovornost našo narodno-napredno stranko. — Kajne, ti si zaveden (najbrže zaveden katoličan?) Gotovo ti je znana razlika med škodo, napravljeno »bona fide», in med ono, napravljeno «mala flde». Dobro. Povej mi seduj, kako boš sodi! škodo več tisoč? — Pri vsem pa nisi pomislil ene stvari in ta je: Kar zadeva oškodovanje in odškodovanje, si lahko brez skrbi, da tebe ne bo prosil noben človek niti za en vinar. Vse to bodo preskrbeli ljudje, ki imajo namen in voljo varovati pokojniku dobro ime in zraven tudi nekaj več vesti kakor ti, ki si bil tupa-tam že v groznem nasprotju z njo. Pač pa je nesramnost, ki se more pričakovati samo od take baze ljudi. Nič hudega ne rečemo o županu. Kajpada, ko si ga obral do kosti, potem lahko govoriš tako. — Komu na čast (?) si pa skoval ta dopis? Ali nisi namenoma hotel črniti pokojnika in ga svetu pokazati v najgrši luči? — Strpeti nisi mogel, da ne bi tudi lopnil po dr. Tavčarju in po narodni stranki. Modro golčiš: (Župan) je bil sin stranke. Da, bil je, sin je bil, ne pa pritepenec, ki ste • post tot disciimina rerum» privlekli se pod klerikalno streho, ko so vas bili drugje do grla siti. Za nos (!) se primi in zaglobi se v leta predzadnjih državnozborskih volitev! S kom si bil takrat, s kom si danes ? Sedaj boš vedel, da je med sinovi in p......razloček. — Svetujem ti konečno: Pusti umrle pri miru in ne s tem drugih, ki pri vsem niso čisto nič kompromitirani. Menda razumeš ?
*
S Trate pri Poljanah, 24 septembra. Pretekli četrtek smo imeli pri nas volitev za deželni zbor. Boj je bil hud, da takega ne pomnijo niti naši, dokaj izkušeni stari ljudje. Pri nas ravno ni bilo velike praske, pač pa se je pokazalo vnovič kako silovito delajo naši klerikalni agitatorji, od najbolj zabitega fa-rovškega skledoliznika pa do najmlečnejšega kapelana, kateremu še mišja dlaka ne poganja ; vse je agitiralo zoper gospoda Henrika barona Lazzarinija in za dr. Brejca. — Ko je napočil dan volitve, že je pričelo — od ranega jutra vse mrgoleti in prihajati na volišče, pričelo se je živahno gibanje. Prišla je ura, ko bo treba oddati svoje glasove volilni komisiji. Na volišču je bilo zbranega že nebroj ljudstva. Bilo je ta dan precej deževno vreme, da so se možje kar basali s svojimi dežniki. Kar se zasliši od zunaj glas: «Že gredo gospodje, že gredo! Bil sem ravno v volilni sobi. Ozrem se skozi okno in res vidim v spremstvu dveh možakov dva črno opravljena gospoda. Bila sta to: domači gospod kapelan in lučenski fajmošter, ki mu sploh pravijo »lučenski Tone». Tudi druge tri v spremstvu kaplančeta sem prav dobro ogledal, ker sem videl neko umazano obličje z usnjastim birtohom in z zmečkano čepico na glavi. Bil je to do-brnski kovač, kravji dohtar in obenem načelnik tamoš-njega konsumnega društva, dalje domačega mežnarja, ki je letal od hiše do hiše in prežal na glasovnice, zadaj pa je koracalo v velikih škornjih ljubeznivo človeče, t. j. bil Vrtar iz Dobrave. Vsem se je videlo na obrazih, da so sladko ginjeni od rujnega vinca. — Ko so prišli na volišče, pričela sta se naš kaplanček-petelinček in njegov adjutant prav brhko sukati okrog volilcev. Povpraševala sta vsakega, kaj in koga bode volil, prepisovala sta jim glasovnice in zapisovala klerikalnega kandidata. Posebno lepo se je zvijalo dolgopeto kaplanče. da so nekateri bolj zabiti gorjanci mislili, da angel Gospodov frči med njimi. Ker je peščica naših naprednjakov prišla na volišče, je kapelan v jezi precej odurno zakričal nad njimi: •No, ali ste prišli vi liberalci?* — No, gospod kaplanče, vprašamo vas, po kaj ste pa vi prišli, ko ste prišli na Trato? Zasejali ste med nas prepir in sovraštvo, kot oznanjevalec ljubezni, a ne sovraštva, najbolj ste udrihali po liberalcih, grdili župana in občinske odbornike tako sirovo, da so ljudje se smejali v cerkvi, drugi bolj pametni so pa šli raje iz cerkve. Res, da nas je samo dvanajst, in se drugih poldrugsto vretenčarjev nič ne ustrašimo.
V ta namen se bomo bojevali neizprosno naprej, in pravični Bog nam bo pomagal.
Vseh dvanajst Tratarskih liberalcev. Iz občine Šenčur pri Kranju. Razmere so znane vsakemu, ki se je udeležil volilnega boja, kako delajo naši duhovniki, pred no zberejo svoje ovčice skupaj. Naš Jezus Kristus, ki je bil tudi dober pastir svojih ovčic, ni hodil okrog svojih ovčic z denarjem, kakor hodijo naši naprej postavljeni duhovniki, ko se bliža dan volitve. Šcnčurski kapelan pa gre kar v gostilno in kupuje svojim ovčicam smodke, slivovko in brinjevec, same da lažje prižene svoje mirne ovčice na volišče. Na volišču sta pa čakala župnik in kapelan in gledala, če je prišel kakšen volilec, brž sta se mu ponudila, češ, čakajte, no, bom pa jaz popisal glasovnico. Tako je prišel tudi nek kmet iz Pra-protne police, dober gospodar, a glasovnice še ni imel popisane. Že pri vstopu v volilno dvorano se mu ponudi nek klerikalen agitator, da bo napisal dr. Brejca. Lastnik glasovnice mu je hitro odrezal, da Brejca ne mara voliti, če mu ne zapiše barona Lazzarinija, da mu rajše raztrga glasovnico. Dragi bralci kmetje, premišljujmo nekoliko ta dva posestnika! Kmet, ki je prišel volit iz prepričanja Lazzrinija, je po svojem očetu podedoval precej dolga, a vsega pošteno poplačal, klerikalni agitator, ki je hotel šiloma prodati dr. Brejca, pa je prejel mnogo tisočakov. Zatorej mislim, da mora prvi že vedeti, kako se plačuje dolg, dočim je drugi že marsikateri krajcar znosil na sonce. Pa, kaj bom o tem pisal, kar je na katoliški podlagi. O njegovem življenju niti ne govorim. Predočujmo si pa le, ko bi prišel sam naš gospod Izveličar z nebes in rekel •Jaz bom kandidiral za narodnega poslanca*, tedaj bo naša duhovščina rekla: «Ta gospod nima vere!* Oj, mi ubogi zaspani kmetje, kdaj se bomo izbudili iz svojega spanja, da se ne bomo dali tako zapeljevati.
Preprost kmet.
Poslano.
Spominski dan nafte industrije.
Dne 22. septembra t. 1. je preteklo deset let, odkar se je oži-votvorila nova industrija, ki je bila poklicana na uvaževanja vreden način pospešiti našo telesno blaginjo in ekonomijo našega gospodinjstva. Znano je, kolika važnost gre v družini rednemu uživanju kavine pijače, kako so se je čimdarje bolj navadili tako v palači kakor v najmanjši koči, kako važno je torej bilo, to vsakdanje živilo urediti tako, da je tudi prikladno našemu zdravju. Izvestno se še vsakdo spominja, kako živo se je pokojni župnik Kneipp v svojih predavanjih in spisih potezal za domačo in zdravo sladno kavo. Pač je bilo ljudstvo v vedno pravem zmislu že davno spoznalo, da je ječmen najboljši kavin surogat, ali samo opraženi ječmen ima zoprno grenak okus, in tudi samo opraženi slad se hitro upre zaradi zoprno sladkega okusa. Treba je bilo torej odpraviti te nedostatke. To se je naposled posrečilo dragemu, v največem obsegu izvedenemu prizadevanju firme Kathreinerjeve, ki jo je bil župnik Kneipp izpodbudil na izdelovanje slastne sladne kave in ki so jo podpirali najizkuše-nejši strokovnjaki. Vzorni izdelek, ki so ga vsi sloviti zvedenci preizkusili za nedosežnega in izvrstnega, se je potem pod imenom •Kathreinerjeva Kneippova sladna kava* prvič uvedel pred desetimi leti in se odslej brezprimerno hitro in uspešno razširil po vsem svetu. Za ta veliki uspeh zahvalja Kathreinerjeva Kneippova sladna kava najprej izredno prednost, da ima priljubljeni okus zrnate kave. Izvestno je zanimivo, kako se mu podeluje ta okus. Kava raste, kakor znano, na grmičastih drevesih, katerih sad je podoben'naši črešnji. V teh črešnjah tiči kavin o zrno kot seme. Iz mesnatega ovoja pa prirejajo Arabci sok, takozvan «gišr», ki se kakor poročajo potniki, odlikuje z izredno finim vonjem po kavi. Iz tega sadnega mesa dado na način, ki je patentiran skoro po vseh omikanih državah, napravljati izvleček, s katerim se sladna zrna ob izdelovanju prepoji na juko bistroumen način. Tako dobi Kathreinerjeva sladna kava vonj in okus kave, kar spoznaš, ako pregnzneš le nekaj zrn. Jasno je, da si je morala taka sladna kava, ki se odlikuje ■ prijetnim okusom in prijazno zdravstvenimi svojstvi sladovirni, hitro pridobiti ves svet, zlasti v sirih slojih ljudstva, kjer se je kava v nekakšnem zmislu vtihotapila kot živilo, kar pa nikakor ni bila. Zato je morala biti primes, ki je sama na sebi redilna in zdrava, ki jo je moči zrnati kavi pridajati do polovice in še več, s katero se torej tako priljubljena kavina pijača napravlja še prijetnejša po okusu in primerna zdravju, izredno dobrodošla povsod. Največja, brezprimerna prednost Kathreinerjeve Kneippove sladne kave pa je ta, da jo je moči piti «čisto» in da na nepresežen način nadomešča zrnato kavo onim, katerim jo je zdravnik popolnonr. prepovedal. Otroke je sploh treba navaditi zgolj sladne kave; očvrščeno zdravje in cvetoča zunanjost je posledica temu. Takisto se Kathreinerjeva Kneippova sladna kava ne more dovolj živo priporočati ženskam, onim, ki okrevajo, in onim, ki bolehajo na želodcu, srcu in živcih. Po dolgi, izpričani izkušnji je lahko prebavna, krvotvorna krepilna in tekne vzpričo prijetnega okusa tem bolje, čim dalje jo pijes. To novo in-
354
dustrijsko .stroko, praznujo'0 svoj .l?m<>tletni obstanek, je treba torej smatrati za resnično dobrodelno pridobitev, ki je ni dovolj ceniti na polju priporočilnih živil in redil. Najboljši veščaki so jo označili za »rodbinsko kavo» v najboljšem zmislu te besede; zato pa je Kath-reinerjeva Kneippova sl.idna kava seveda našla precej posnemalcev, ki zopet dobivajo svoje naslednike, dati so bili že večinoma sodno kaznovani. Ali občinstvo ve že natanko razlo<Vvati in jemlje v svoj prid že davno pri nakupovanju le znane izvirne zavoje s sliko župnika Kneippa kot varstveno znamko in z imenom Kathreiner. Zakaj, kjer pristni Kathreiner rabijo tudi le malo časa, tam ga že ne morejo več pogrešati. Zato lahko firma po vsej pravici pravi v svojih naznanilih, «da je moči čestitati vsaki gospodinji in materi, ki glede na zdravje, prihranek, čistost in dobri okus rabi Kathreinerjevo Kneippovo slad ud kavo*. _ 1B7
Novlčar.
Na Gorenjskem.
Osebne vesti. Namesto umrlega Antona Kleina je bil soglasno izvoljen predsednikom trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani g. Franc Kollmann. — V Kamnik se preseli iz Kozjega odvetnik g. dr. Fr. Piki.
Deželnozborske volitve na Kranjskem. V skupini veleposestva je bilo 23. t. m. izvoljenih 10 nemških na-prednjakov: Oton baron Apfaltern jun., grof Anton Barbo, vitez pl. Langer, baron Rechbach, ravnatelj Luckmann, baron Lichtenberg, dr. Ad. Schaffer, baron Sch\vcgel, Anton Dim in baron "VVurzbach.
Obletnica. 25. septembra lanskega leta je bil krasen dan. Pripeljal se je takrat v Kranj novoimenovani župnik in dekan Anton Koblar. Sprejem je bil nad vse žalosten, a takrat je vsaj sijalo božje sonce tako ljubko na prijazno mesto in vzbujalo menda v Koblarju nado, da se bo čez leto dni zboljšalo razmerje med njim in meščanstvom. Varal se je bridko. V sredo, 25. t. m., ob obletnici svojega prihoda je bil Koblar pač prepričan, da ga Kranjci marajo manj, kakor kedaj. Črni oblaki so se podili po nebu, lilo je kakor iz škafa, bil je pust jesenski dan, prava podoba duševnega stanja našega dekana, čegar upi so splavali po vodi. S Šušteršičem nista bila nikdar posebna prijatelja, še par tednov pred imenovanjem se nista pogledala, a zdelo se je dr. Šušteršiču, da bi bil brezobzirni urednik « Slovenskega Lista > dober bič za trmaste Kranjce. Po milosti Šušteršičevi in Vencajzovi je prišel Koblar v Kranj. Napravili so pa račun brez kranjskih liberalcev. Koblar je prav pošteno vihtel lopar, a udarci so padali v vodo in zmočil se je le Koblar sam. Nič ni dosegel pri državnozborskih volitvah, še manj pri občinskih, zaman se je brigal za okrajni cestni odbor in slednjič se je nesmrtno blamiral kot deželnozborski kandidat. Mačja godba mu šumi še vedno v ušesih. Celo leto ena doba samih neuspehov. Morda se sedaj spominja besedi svojega prednika Mežnarca, katere smo takrat navedli v »Gorenjcu* kot svarilo novoimenova-nemu dekanu: »Fredobro poznam svoje Kranjce, štirideset let že službujem med njimi. Oni so zadovoljni z menoj, jaz pa z njimi. Ako bo kdo za menoj ravnal drugače, bo naletel.* Upanja ni mnogo, a mogoče je pa vendarle, da se Koblar poboljša. «Slovenski List* je v svoji posebni izdaji priporočal kandidata Kob-larja, češ, da je eden prvih strokovnjakov v domači zgodovini in da že enajst let izdaja znamenit list. Kot zgodovinar bi imel Koblar v starodavnem Kranju prostrano polje za svoje delovanje. Če opusti politiko, za katero itak nima talenta, potem morda letos res izide vsaj en snopič Koblarjevih «Izvestij» muzejskega društva.
Vodna naprava na Jami. G. kr. poljedelsko ministrstvo je odbilo pritožbo g. T. Pavšlarja zoper razsodbo c. kr. deželne vlade in potrdilo razsodbo deželne vlade v celem obsegu.
Ponesrečil. Včeraj dopoldne je pri zapiranju vrat vagona zmečkalo skladiščarju g. Paplerju palec na desni roki.
Ravnatelj Hnbad se je minulo soboto zvečer btrašno jezil, ker smo zadnjič povedali, d^ so prišli volit vsi klerikalci od Tepkovca do Hubada, češ, kaj bodo rekli dijaki, če ga primerjamo s Tepkovcem. Mari ni Tepkovec vse časti vreden mož. Nam je nedolžni Tepkovec ljubši, zato smo ga pa tudi postavili na prvo mesto.
Klerikalec ali liberalec Šenčurski župnik Kukelj je krstil pred nekako enim tednom neko dete. Botra sta bila hlapec in dekla liberalnih posestnikov. Pred no pa
je župnik Kukelj izvršil sveto opravilo, je menda vprašal botra: «No, kako naj krstim otroka, liberalca ali klerikalca.* Torej tudi pri krstu nedolžnih otročičev naši ,pravi* Kristusovi namestniki ne morejo prikrivati svojega sovraštva. Radove Ini smo le, če je župnik Kukelj tudi vzel za brezplačni krst liberalne groše.
Kontrolni shodi moštva stalne vojske se bodo vršili 8., 9. in 10. oktobra v Kranju; 12. oktobra v Tržiču; 14. oktobra v Selcih; 15. oktobra v Škofji Loki; 17. oktobra v Poljanah. — Kontrolni shodi moštva deželne brambe se bodo vršili: 10. oktobra v Tržiču, 11. oktobra v Kranju; 12. oktocra v Železnikih. 14. oktobra v Škofji Loki; 15. oktobra v Gorenji vasi (občina Trata).
Zglasitev črnovojnikov je določena za mesto Kranj dne 12. oktobra; za vse druge občine kranjskega okrajnega glavarstva dne 18. oktobra, in sicer pri županstvih.
Kako se na Kranjskem voli. Z G o renskega piše prijatelj: V nedeljo pred volitvijo sestal sem se slučajno v gostilni s trojico premožnih in veljavnih kmetov in jih vprašal, kako imajo voliti ? Najstarejši in najveljavnejši med njimi — ako se ne motim prvi občinski svetovalec v dotični občini, odgovoril mi je ob pritrjevanju ostale dvojice približno takole: «Mi kmetje smo vsi za našega barona (Lazzarini), ker ga poznamo kot dobrega gospodarja, prijaznega gospoda, ki z nami tako prijaznn govori, kakor z gospodi, nam daje dobre svete in če nam kaj zmanjka, nam tudi vedno rad vstreže. Onega ljubljanskega dohtarja (Brejca), katerega nam fajmošter s prižnice ponujajo, še ne poznamo, pa volili ga bomo vendarle, ker moramo to storiti, ker so gospod rekli, da bodo že oni za to odgovor dajali. Zamerit' se pa tudi nočemo, ker so zelo hude jeze. Pa tudi naše babence vedno proti nam hujskajo.* Jaz pa dostavljam: Ni vrag, da ne bi s takimi sredstvi po celi deželi zmagovali!
Slovensko bralno društvo v Tržiča ima svoj redni obni zbor v nedeljo dne 19. t. m. ob devetih dopoldan v svojih prostorih.
Podpore za obrtno šolstvo. Trgovska in obrniška zbornica je dovolila naslednje podpore: obrtni nadaljevalni šoli na Jesenicah in na Bledu po 100 kron na leto.
Za hohinjsko železnico je dovolila goriška trgovska zbornica 20.000 kron prispevka.
Klerikalna zadruga v Št. Vidu nad Ljubljano hoče od trgovskega ministrstva strojev, ki bi stali celih 18.000 kron. Ministrstvo se je obrnilo do deželnega odbora, da naj bi dežela prevzela 9000 kron za klerikalne šentvidske mizarje, dočim bi ministrstvo plačalo 9000 kron. Vrli katoliški mizarji pa so pogoreli, ker je deželni odbor odklonil omenjeni ogromni prispevek. Sedaj naj klerikalne »oblarje* tolaži Klanfarjev Tone ali pa škof ljubljanski, ki Šentvidčane s svojemi zavodi tako pogumno vleče iz blata!
V Kamniku je umrl dne 24. t. m. ondotni župan g. L. Bergant v starosti 49 let. — Dne 22. t. m. je umrl ondotni odvetnik g. Valentin Temniker, vnet rodoljub in zvest somišljenik narodno - napredne stranke. Naj v miru počivata!
Križem sveta.
Deželni zbor goriški je dne 24. t. m. zaključil svoje zasedanje. Sklenilo se je med drugim ustanoviti deželno kreditno banko, dalje naj deželni odbor stopi v zvezo z vlado in deželo kranjsko glede podaljšanja vipavske železnice v Postojino, oziroma Logatec.
Kmetje za šolo. V ruski Orlovi, ki ima 3256 duš, so kmetje ustanovili dekliški gimnazij. Gimnazij ima 8 razredov in 200 učenk, izmed katerih je 14 kmetskega rodu. Razen navadnih predmetov imajo tudi nauk o gospodinjstvu in se učijo kuhati, da bi deklice, ki ostajajo doma, znale tudi domača opravila. 185 praznih učiteljskih mest se je napolnilo delo s 109 gojenkami tega gimnazija. Tako cenijo ruski kmetje vedo in znanje.
Orožna nesreča se je pripetila dne 21. t. m. v Vercio-rovi v Rumuniji. Tovorni vlak, ki je peljal 16 hektolitrov petroleja, se je zadel s tako silo ob brzovlak, da sta bila oba vlaka razbita. Petrolej se je razlil in se vnel ob ognju prevrnjene lokomotive. Oba vlaka sta bila hipoma v ognju. Zgorelo je 32 oseb.
»
Medveda so ubili v občini Pleše na Hrvatskem. Zadavil in raztrgal je večje število govede. Na njegovo kožo je bila razpisana nagrada 200 kron.
Morilca se vero- ameriškega predsednika Mac Kin-leya z imenom Gzolgosca so dne 23. t. m. obsodili na smrt z elektriko. Morilec se je vedel boječe in je priznal svojo krivdo.
Koga je nastala v Neapolju. 500 pristaniških delavcev je dala zdravstveno oblastvo izolirati. V lacaretu je 24 za kugo obolelih oseb. Kugo so najbrž zanesli pristaniški delavci v mesto na ladijah, ki so prepeljale kože v Neapolj. Na nekaterih ladijah se je našlo mnogo za kugo poginolih podgan. Italijanska vlada je je poslala tjakaj vse zdravnike, ki sc bili v Indiji študirali kugo. _
Gospodarske stvari.
Nakup plemenskih bikov. Dodatno k notici o nakupu plemenih bikov po deželnem odboru prijavljamo dotične dneve, in sicer: V Ljubljani dne 8. oktobra t. 1. ob devetih zjutraj na dvorišču c. kr. kmetijske družbe na Poljanski cesti; v Jeličnem vrhu pri Idriji dne 14. oktobra ob 11. uri dopoldne na živinskem trgu; v Mokronogu dne 1(5. oktobra t. 1. ob enajstih dopoldne na živinskem trgu; v Kranju dne 17. oktobra ob devetih dopoldne na živinskem trgu.
Sadni in vinski trg v Gradcu priredi od 3. do vštevši 6. oktobra 1901 sadni in vinski trg v Gradcu, Keplerstrasse 114 (zraven južnega kolodvora). Na te trge se zlasti opozarjajo oni krogi, ki kupujejo štajersko sadje in štajerska vina (trgovci s sadjem in vinom, gostilničarji i. t. d.) DotiČni razglas in tržni red se lahko pogleda tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbnrnice v Ljubljani.
Zakupni razglas. Zaradi zagotovljenja kruha in ovsa za leto 1902 se bodo vršile zakupne obravnave v c. in kr. preskrbovalnih magacinih v Mariboru 10., v Celovcu 12. oktobra ter pri mestnem uradu v Ptuju 12. oktobra t. 1. Ponudbe se morajo do desetih dopoldne dotičnega dne vposlati dotičnima preskrbovalnima ma-gacinoma, oziroma mestnemu uradu. Natančni ponudbeni pogoji so v zgoraj navedenih preskrbovalnih magacinih na vpogled. Zakupni razglas, obsegajoč podatke glede množine predmetov, ki jih je dobaviti, splošne pogoje in ponudbeni forinular se vpogleda lahko tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Darila.
Uredništvu našega lista je poslal za »Dijaško kuhinjo v Kranju* : Gosp. M. Pavlin nabral v gostilni gospe Magde Rant ob priliki Lojzetove odhodnice 4 K. — Gosp. dr. Stor, odvetnik v Ljubljani, pošilja 50 K kot globo, katero seje zavezal vsled poravnave obtoženi župnik A.More iz Bukovščine pri Selcih pri glavni razpravi pred c. kr. okrajnim sodiščem v Skofji Loki dne 15. maja t. 1. plačati za dijaško kuhinjo v Kranju proti temu, da kot zastopnik zasebnega obtožitelja odstopim od obtožbe.
Posamezne številke „Gorenjca"
se prodajajo po 10 vin. v
Škof JI Loki pri g. M. Žigonu, trafika na
glavnem trgu; Radovljici pri g. Otonu Homannu, glavna
trafika.
V)izitnice in kuverte 0 # % po zelo nizkih cenah
priporoča Jv. J?r. Sampret v JCranju.
355
Loterijska srečka dne 21. septembra 1.1.
Trst: 58      53       5      69 43
Tedenski sejem v Kranju dne 21. t. m.
Prignalo seje 470 glav goveje živine, 24 telet, 325 prašičev, 53 ovac, 1 kozlov, 160 buš. 50 kg: pšenice K 8'—, prosa K 7 50, ovsa K 6 — do 650, rži K 650, ajde K 7—, ječmena K 6*—, zgodnjega krompirja K 2*—, fižola (ribniški) K 9—, mandaloni 7*—, koks 950, navaden rdeč 8*50, zelen 7*— do 8*—.
^>o$tcr> dečko
iz dobre hiše, ki je dovršil par gimnazijskih razredov ali pa vsaj ljudsko šolo, se takoj sprejme v trgovino
z manufaktuim blagom 169—1 FRANC CROBATH, trgovec v Kranju.
Dva vrta j|
o »o3niitv 9t«vj«m itv mfioli&o
i to.
STatančn^e       i»oe pti -posotu-ifcii <j. Člntonv* Sitarju- o U. 182. 168—1
Mestna hranilnica
v Kranju obrestuje hranilne vloge
po 4 odstotke
brez odbitka rentnega davka
katerega plačuje iz lastnega.
y
Stanje vlog: 2,576.233 kron 68 vinarjev. — Stanje hipotečnih posojil 1,704.859 kron 84 vinarjev. 4—21
5ir>kttiro 3*1 |clodce
pošilja i3deloL>6telj
G. ^iCCOli v Ljubljani
pri angelu"
edir>« 3«logei o« r$rar>j$k«n* L>bjtibljeir>i, dtir)«j$k* cc$t«,
v škatljah po 12 steklenic za gld. 1*26, po 24 stekl. za gld. 2*40, po 36 za gld. 350, po 70 za gld. 6*50, po 110 za gld. 10*30. , PoStnino mora plačati p. n. naročnik.
Blag. gosp. G. Piccoli v Ljubljani. Ker sem po porabi Vaše tinkture sa želodec dosegel povoden uspeh, mi je dolžnost, da se Vam pred vsem za ta lek zahvalim, kakor tudi, da istega nasvetujem vsem onim osebam, katere bolehajo na prebavnih organih.
Lovro Ermani,
16Gb—2 c. kr. nadoficijal pri carinskem uradu v Trstu.
glavnim šolskim vodstvom na gorenjskem/
Pri naročevanju šolskih tiskovin naj se blagovoUjo slavna šolska vodstva obračati na
. _ _ .        **^^^m 84 udano priporoča z odličnim spoštovanjem
tlSkamO V KranjU. ^1 jry, pr, Sampret, tiskar v Kranju-
366
l Jagarski rr)oj$ter
86 išče za žago na turbine, obstoječo z dvema gatrama. Žagarska obrt je za kupčijo. — Natančneje pove gospod Matija Mazelle, trgovec z lesom v Gradacu, Dolenjsko.
Hočete kupiti prav
dobro slamo-reznico ali gepelj?
108—13
Obrnite se na skladišče
v Ljubljani, Poljanska cesta št. 24 („pri Korenu") kjer vselej dobite tudi najboljše mlatilnice, čistilnice za žito, mline za žito in sadje, reporeznice, brane za travnike in stroje drugih vrst, posamezne dele in klinje. Trambe za vodo in gnojnico, cevi za vod vode, se tukaj dobijo najceneje.
Nekoliko kapljic
160—2
podeli juhi, bouillon, polivki, sočivju nepričakovano
dober okus.
Dobiva se v Kranju pri FRANCU DOLENCU.
(Vellacher Sauerbrunnen) 1—18 pri Albinu Rantu, Kranj, Savsko predmestje. J zaboj (50 steklenic) 8 K.
Najboljše strune za citre, gosli in kitare.
Stavbinska kleparska dela
vsakovrstna, iz poljubnega gradiva. — Najcenejša izvršitev lesno-cementnih streh in pokrivanja s strešno lepenko ter v to spadajoče poprave z jamstvom najsolidnejega dela. — Zaloga strešnega laka, lesnega cementa in strešne lepenke v najboljših kakovostih. — Strelovodne naprave po izkušeni sestavi.
Ustanovljeno 1861.
L. M. ECKER
Ustanovljeno 1861.
LJUBLJANA, dunajska cesta št. 7 in 16.
Vodne instalacijske naprave vsake vrste, napeljava v hiše, zveza z obstoječimi vodovodi, premembe in \sakršne poprave. Zgradba stranišč in kopelnih naprav od preproste do najfinejše izvršbe proti jamstvu primernega, trpežnega dela. — Proračuni na zah te vanje
brezplačno. 114—16
slmodfo peci,
Ö
»o 6»
&a ^opefo, Alahov tudi fiipe, t?a&e iw
v   vszfv   (>atv<xd,   trpežne   i »v cene pripotoca  ptva it* na'yvicyx
y>ccij in afenastih izddfiov
73—24 i> 2yu(>t}atiL
JOSIP WEHL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4 Stavbeno-umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo.
Žično omrežje na etroj, obhajila« miz«, ugraie na m rod/oni, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike itd. 85—23
Špecijaliteta: valjični zastori (Rollbalken).
C. kr. priv. tovarna strojev, brizgainic, kmetijekih strojev, I.moravska mehanična tkalnica cevi in pisav
R. A. SMEKAL
v Cechu pri Prostjevu in Smicitow-Praga.
Podružnica v Zagrebu, Frankop ulica 9
priporoča 83—23
slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti amrallni in s priredbo, da tiste na obe strani vodo vlečejo in mečejo, parne brizgalnice, s kojima zamoreta samo dva človeka opravljati delo — naučba v teku treh dni — ter ne potrebujejo izprašanega strojevodjo; dalje vse drugo gasilno orodje, čelade, pase, sekirice, lestve i. t. d., kmetijsko orodje in Peronosporm-brizgalnice. — Roba solidna elegantna in ceno. Plačila po dogovoru.
Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu.
G. Tdnnies
Ljubljana 6*-24
tovarna za stroje, železo in kovinolivnica
priporoča kot posebnost vse vrste
žage in vse stroje
za obdelovanje lesa, ame-rikanske turbine, bencin-motore in parostroje.
Predtiskarija
Predtiskarija
BANJA IVI ER SO L
LJUBLJANA, Mestni trg št. 18
priporoča svojo bogato zalogo pričetih in izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin ter raznega drobnega blaga — po zelo zmernih cenah. 158—4 Monogrami in risarije se v poljubnih hojah in slogih vvezujejo na vsakršno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
Mrej Boncon
159-4 LJUBLJANA Prule (Sredina) št. 18
TOVARNA ZA IZDELOVANJE VSAKOVRSTNIH STOLOV
MIZ ZA VRTOVE in vseh v to stroko
spadaj očih predmetov, ki se izvršujejo
natančno po naročilu.
Zunanja n»ro<il» m u-Trtujejo tolno in po najnižjih cenah.
¥
Ceniki se razpošiljajo zastooj in MM
Kdor kupuje sukneno blago
ogleda naj si novo urejeno sukneno skladišče tvrdke
R. MIKLAUC
LJUBLJANA, Špitalske ulice štev. 5
kjer se lahko prepriča o cenah brez primer«.
Glavno skladišče
Loškega ševijota (sukna)
katero blago je znano dobro in se prodaja po tovarniških 64—24 cenah.
Sukneni ostanki
različnih vrst za polovico eene. — Gospodje krojač dobijo na zahtevanje vzorčne knjige.
357
Najceneji in najboljši poljedelski stroji
dobe se pri
Karol Kavšeka nasl. v
SCHNEIDER & VEROVSEK
Ljubljana, Dunajska cesta 16»
Vedno velika zaloga gepeljnov, slamo-reznic, mlatilnic, čistilnic, jeklenih plugov in sploh vse potrebščine za poljedelstvo. 69—24
Tudi vsakovrstna ieleznina kakor železo, traverze, železniške šine, kuhinjska oprava, razno orodje za rokodelce i. t. d.
Prva in največja tvrdka za prodajo in izposojevanje glaso-virjev.
LJubljana
sv. Petra cesta st. 20.
Velika zaloga kratkih klavirjev in pianinov največje popolnosti tako glede na glas, konstrukcijo kakor na trajnost v jako okusni opremi vseh slogov. 115—IS
Špecijaliteta: pianini z moderatorjem.
Vedna zaloga preigranih klavirjev po najnižjih cenah. — Zavod za uglaševanje in popravljanje klavirjev vseh vrst. — Najnižje za izposojevanje.
Na deželo se tudi izposojuje.
LJUBLJANA
na Starem trgu štev. 1
Prva in najstarejša
156-Ä
zaloga šivalnih strojev.
Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočala svoje izvrstne slamoreznice in mlatilnice, ki se dobivajo vzlie njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj in poštnine prosti.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga
109—1«
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoča svoje najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
Ceniki se dopošbjejo na zahtevanje zastonj.
PozorI
Kdor hoče imeti dobro blago strugarskega izdelka,
97-20 kakor
kegle in krogle, krogle za balin
in sploh vsa to stroko spadajoča dela po nizki ceni, naj se obrne na
Strtigarja o bjtibljar>i. durjajsk« e*$t« if.
358
Stanje hranilnih vlog. 1,100.000 K.
Rezervni zaklad: nad 31.000 K.
Posojilnica v RaAoTljici
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
sprejema hranilne vloge vsaki dan in jih obrestuje
po ^odstotka
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica za vložnike plačuje iz svojega. 164—2
Lekarna „pri zlatem orlu"
Ljubljana, Jurčičev trg 2
M. ph. Mardetschlager, lekar in kemik, J.SVOBODE nasi. 80—24 čevljarski most.
Kupite ali naročite po pošti iz te lekarne sledeča pripoznana domača sredstva:
Dunajske želodčne srčne kapljice, krč tolažljive, 1 steklenica 20 h, 6 stekl. 1 K.
Želode« ne kapljice. 1 stekl. 20 h, 3 stekl. 1 K.
Odvajalne kroglice, v plehastih škatuljah a 40 h, 3 škatlje 1 K.
Tinktura zoper kurja očesa in flašter zoper kurja očesa in trdo kolo a 40 h, 60 h, 80 h.
Fluid' za vnanje drgnenje, zoper trganje, pomirljivo sredstvo 1 steklenica 1 K.
Trpotcev sok, kašelj pomirljiv, 1 stekl. 1 K. Prašek zoper kašelj, sliz razkrajajoč, 1 škat. 40 h in 1 K. Železo-kroglice v sladkorju ali oblatih delajo in pomnožujejo kri, 1 K in 2 K.
Kina-železo-Malaga za slabotne in bolne osebe, 1 stekl. 2 K. Kapljice za zobe, pomirljivo sredstvo, steklenica 20 h in 40 h. Najboljše in pravo ribje olje, steklenica 70 h in 1 K, pri odkupu
6 steklenic zaračuni se samo 5 steklenic. Nadalje se priporoča redilna štupa za živino, za rogato, za
prašiče in konje v čkatuljah 60 h in odprto pol kile 1 K.
R. LANG, LJubljana (KolIzeJ)
tovarna za modroce na peresa in po»tetyiio opravo, aaioga
pohištva,
priporoda vsake vrste
modroce v, posteljne uloge, zrcal, podob. oiroCjiii vozitkov, naslonjačev, počivalnikov (sofa, kanape, divan) in sobno opravo 54—28
po najnižjih cenah.
Cenike s 300 podobami polije zastonj m poštnino prosto.
Prodaja tudi na obroke. Razpošiljanje točno.
m      §      mm      3 m *
B K
8 K
tovarna 63-28 |
in Mcyx 1
v Ljubljani. >t
llustrovani cenik brezplačno in poštnine prosto. ;*
Adolf Hauptmann
Najboljše najcenejše in najhitrejše
kosilo in vecerio t
J m
m
napravi vsaka gospodinja iz «ilirskih testenin* kakor so: nudelni, rezanci, makaroni i. t. d., katere so pa le zanesljivo prave v škatljah po '/*      z napisom: »Prva kranjska tovarna testenin Žnideršič & Valenčič, Ilirska Bistrica*. Zahtevajte iih v vseh prodajalnicah jestvin. Ne pustite se varati, da so morda druge enako dobre kot naše. 133—10
Cenike trgovcem zastonj in franko.
m
BLED (Gorenjsko). n-JH
Trgovina s špecerijskim in galanterijskim blagom, z vinom in likerji, delikatesami in prekajenim mesom. — Najboljša praška in kranjska domača plečeta, gorenjsko sirovo maslo. — Zaloga najboljše emajlirane kuhinjske posode, porcelana in stekla. — Norimberška in lesena roba, srajce, ženske in moške nogavice, ovratnike, manšete, čevlje za gospode, dame in otroke. — Kneippove sandale, kopalne čepice in vse potrebščine za hribolazce.
A. TschinkeM zet
littfüSSSSSÜ'1.
mm
bjtibljaoa.
Prva in edina
domača tovarna
d^orije,
figove ka^e,
odira ocga $adj«
ir> ko05«rL>
priporoča priznano dobre in cene svoje izdelke. 68—26
Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, sa četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom. stane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne v pošiljat ve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in uprsvništvo se nahaja v hiši štev. 105 nasproti iupne eerkve. —Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo,
Izdaja in zalaga konzorcij »Gorenjca*.
Odgovorni urednik Gašper Eržen.
Tiska Iv. Pr. Lam prêt v Kranju.